Fitnes v kletnih prostorih vladne stavbe

Na portalu javnih naročil se je znašlo nadvse zanimivo naročilo generalnega sekretariata vlade – nekdo v vladi si je, vsaj tako je bilo videti na prvi pogled, zaželel malček več športnega vzdušja v kletnih prostorih na Gregorčičevi ulici. Vlada je zainteresirane gospodarske subjekte povabila k oddaji ponudb za ureditev prostora za fitnes.

Upravičena pomoč ali priložnost za zlorabo

Jerneja Kolbl je tik pred tem, da bo magistrirala iz prava. Na študijski poti je bila prisiljena premagati precej več ovir kot njeni kolegi, ne uživa namreč privilegija majhnih samoumevnosti, kot je na primer ta, da se človek zjutraj preprosto zbudi, obleče, pripravi zajtrk, si umije zobe in se odpravi po vsakodnevnih opravkih. Šestindvajsetletna pravnica je oseba s cerebralno paralizo, njeno gibanje je omejeno, življenje brez dodatne pomoči pa precej oteženo. K sreči ji pri večini življenjskih aktivnosti na pomoč priskočijo osebni asistenti. Z njihovo pomočjo je sploh mogoče, da danes živi sama, sicer bi morala najverjetneje še vedno živeti pri starših, in da ostaja aktivna. »Osebna asistenca mi omogoča samostojno življenje, življenje v skladu z lastnimi željami in potrebami,« pravi.

TV komentar / Zmerljivke s človeškim obrazom

»Če imate najstniške otroke, potem ste zelo verjetno za limke in gaserje že slišali. To so mladi, pripadniki balkanske subkulture, ki ’furajo’ poseben modni stil: trenirke, zelo oprijete hlače ali kavbojke, superge točno določenih blagovnih znamk.« Je to res? Je to res napoved za oddajo v letu 2023? Na eni strani desnica ves čas govori, da se ne sme nič več reči, da nam vlada politična korektnost, na drugi strani pa postane nenadoma vse dovoljeno, in to v nedeljo zvečer v oddaji 24ur? Limke in gaserji so tisti mladi, ki jih mladi, ki se čutijo večvredne pripadnike večinskega naroda, prezirajo zaradi njihove nacionalnosti ali socialnega statusa oziroma razreda, iz katerega prihajajo. Limka in gaser torej nista nevtralni besedi, ampak sta zmerljivki. In tako ju tudi uporabljajo mladi: to sta besedi, s katerima o nekom ali nekomu povedo, da jih pač prezirajo. In še nekaj: nihče sam sebi ne reče ne limka ne gaser.

320 dni / Zaposleni na RTV Slovenija so v brezupnem položaju

Zaposleni na javni radioteleviziji stavkajo že skoraj leto, v torek so stavko zaostrili. Verjetno je tega dne največ povedal informativni televizijski program v odsotnosti kopice zaposlenih, predvsem prekaljenih novinarjev tega programa. Vajeti so v roke spet vzeli »novinarski lakaji« sedanjega vodstva, kot so Nejc Krevs, Valentina Plaskan in Gašper Petovar, manjkala nista niti Igor Pirkovič in Jože Možina, za češnjo na tortici pa je kakopak poskrbela Rosvita Pesek, ki je odvodila Odmeve. Stavke se tako rekoč niso dotaknili, še več, vidno so uživali – tako močna je njihova novinarska solidarnost.

Pa te imamo! / Trump gre po Janševi poti

Leta 1893 je Ameriko zajela huda finančna in gospodarska kriza: propadlo je 642 bank in 16 tisoč podjetij, število brezposelnih se je povzpelo na tri milijone, ekonomska neenakost se je poglobila do skrajnosti. Magnat Chauncey M. Depew je rekel, da lahko 50 najbogatejših Američanov brez problema »ustavi« Ameriko, William Windom, nekdanji finančni minister, pa je pribil, da to lahko storijo že štirje – in da lahko po lastni volji in v lastno zabavo ovirajo trgovino, zatrejo kako pokrajino ali mesto in zgradijo kako drugo, napravijo koga za premožnega in uničijo njegove tekmece. Češ: kaj nam pa morete.

Omejitev na dva mandata?

»Župani, ki verižijo mandate drugega za drugim, so velik problem slovenskega političnega prostora. V dolgih letih vladanja številnim uspe spremeniti politično, poslovno in birokratsko okolje občine tako, da prične služiti interesom njihovih prijateljev, družin in najpomembneje – njihovi ponovni izvolitvi,« poudarjajo v stranki Pirati, kjer želijo s spremembo zakona o lokalnih volitvah omejiti mandat županov na največ dva zaporedna mandata. Do 1. junija bodo skušali zbrati 5000 overjenih podpisov volivk in volivcev, ki so potrebni za vložitev sprememb zakona v zakonodajni postopek.

Šelestenje projektnega denarja

Pretekli mesec sta dr. Marija Javornik, redna profesorica za didaktiko na mariborski Filozofski fakulteti, in dr. Simon Zupan, izredni profesor za prevodoslovje na tej fakulteti, v Večeru objavila prispevek o domnevno »nekritičnem poseganju v programe ob šelestenju projektnega denarja« na mariborski univerzi. Očitata ji rokohitrsko uvajanje novih (zelenih) študijskih programov in 23 pilotnih projektov, da bi tako upravičila pridobljena sredstva v znesku 26 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Prepričana sta, »da mora biti vsak poseg v visokošolski kurikulum zelo dobro premišljen«.

Kako kaže e-skirojem?

Število e-skirojev na slovenskih ulicah se po podatkih Agencije za varnost prometa povečuje, zato bo policija z redarji prihodnje dni nadzirala pravilno rabo e-skirojev. Agencija je v sodelovanju z zavodom Vozim minuli četrtek pripravila tudi prireditev Prihodnost e-skirojev v Sloveniji. Tako je v Sloveniji, drugod pa priljubljenost e-skirojev ni samoumevna. Parižani so se denimo na referendumu, udeležilo se ga je sicer malo ljudi, s skoraj 90 odstotki glasov zavzeli za prepoved izposoje e-skirojev.

»Qui si parla solo italiano«

Če želijo pripadniki slovenske manjšine v Italiji podaljšati veljavnost vozniškega dovoljenja, morajo za pravilno zapisano ime s šumniki doplačati in na nov dokument čakati dlje. Siljenje k rabi izključno italijanskega jezika pa se ne konča le pri tem. Pred tujimi jeziki želijo poslanci vladajoče italijanske stranke Bratje Italije zavarovati tudi italijanski jezik v javni upravi. V skladu s predlogom zakona bi bili javni organi in uradi za rabo izrazov, ki »ne sodijo v italijanski jezik«, lahko kaznovani z globami do deset tisoč evrov.

Mala terasa sredi vesolja

Ko pobrskamo zares globoko, v glasbeni zgodovini najdemo kar nekaj velemojstrov, ki so bili tako pred časom, tako inovativni in izvirni, da svet takrat, ko so ustvarjali, na njihove vizionarske domislice preprosto še ni bil pripravljen, zato so njihova dela utonila v pozabo. A k sreči ne za vselej: radovedneži, ki v zaprašenih arhivih vztrajno iščejo zapostavljene bisere, včasih iz naftalina izmotajo kaj resnično prelomnega in pionirskega; vest se nato razširi med glasbene sladokusce mlajše generacije, ti pa pozabljenim mojstrovinam omogočijo novo življenje.

Janko Lorenci

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kolumna

Negotovost / Ali premier ve, kaj hoče?

To je bil kozolec desetletja: Robert Golob na POP TV govori o osebnih rečeh, svoji partnerki in otrocih, živalih, nato pa navrže, da reform morda ne bo. A vse do te izjave so bile reforme zanj, za vlado in koalicijo popek sveta. No, pri zdravstveni reformi bomo vztrajali, je rekel, pri drugih pa le, če bomo zanje pridobili ljudstvo.

Prva pomoč

Različne vlade zadnja leta vendarle govorijo o integraciji, o vključevanju tujcev v družbo. Vse, kar imajo tujci tretjih držav (držav zunaj EU) od tega, so vedno novi pogoji za ohranitev pravic v obliki znanja slovenskega jezika – za pridobitev ali ohranitev pravice do bivanja, delavskih, družinskih in socialnih pravic … A čeprav se Slovenija kot država vključevanja tujcev v družbo doslej ni resno lotila, na lokalni ravni obstajajo samonikli primeri dobrih praks. In to celo glede največje in hkrati zapostavljene skupine tujcev – tujih delavcev in njihovih družin.

dr. Bogomir Kovač

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Ekonomija

Komentar / Vprašanje miru

Golobov obisk Ukrajine je minil v dobri evropski maniri, nenapovedan in tajinstven zaradi varnosti, politično pa predvidljiv in vsebinsko prazen. Slovenski politični obiski v Ukrajini imajo predvsem notranjepolitično naravo, namenjeni so bolj domači kot tuji javnosti. Janša je Kijev obiskal pred lanskimi volitvami, Golob ob prvih resnih težavah svoje vlade. Janša je volitve že izgubil, Goloba to verjetno še čaka. Ukrajinska vojna s svojo zamotano strukturo vzrokov in dolgo zgodovino ni politična panaceja za nikogar, ne za vpleteni državi in tudi ne za vse bolj polariziran svet. Zato ti obiski in zaklinjanja na pravično vojno rešitev namesto nujnosti miru potrjujejo banalnost našega zla, celo pietetne zgodbe tod dobijo groteskno naravo. Ko politiki govore in prižigajo sveče, vojaki in ljudje umirajo, družbe razpadajo in svet tone v kaos. Zato je ukrajinsko-ruska vojna zgodovinsko prelomna, vzroki zanjo niso preprosti, še manj so predvidljive posledice. EU je nastala po drugi svetovni vojni ob reševanju nemškega vprašanja. Očitno lahko na pragu tretje svetovne vojne zaradi ruskega vprašanja in opletajoče ameriške hegemonije tudi razpade.

Heni Erceg

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Hrvaška

Komentar / Muzej mraka

Taborišče je bilo eno najokrutnejših od vseh, kar jih je hrvaška vojska leta 1992 vzpostavila na ozemlju Bosne in Hercegovine, delovalo je v Mostarju, sedežu paradržave Herceg-Bosne, nedosanjanih sanj o priključitvi zahodnega dela BiH Hrvaški. Pogosto je bilo v taborišču hkrati zaprtih tudi po 6000 civilistov, žensk in otrok, to je bil kraj zverinskega nasilja nad dotedanjimi sosedi, Bošnjaki. Pretepali so jih, stradali, zapirali v samice, sodniki haaškega sodišča so med procesom proti voditeljem Herceg-Bosne slišali pretresljiva pričevanja o mučenju v Heliodromu, o peklu samic, dokazana je smrt vsaj 27 zapornikov iz Heliodroma, ki so jih poslali na delo na prvo bojno črto v Mostarju.

Mojster iluzij

V amsterdamskem Rijksmuseumu, enem najslovitejših muzejev na svetu, ki v svojih zbirkah hrani številne mojstrovine iz zgodovine likovne umetnosti, je na najobsežnejši retrospektivni razstavi doslej na ogled 27 od 35 še ohranjenih slik, ki jih pripisujejo Janu Vermeerju. Veliko zanimanje za obisk razstave ne preseneča, saj je kultura obiskovanja likovnih razstav v deželah z daljšo umetniško tradicijo precej drugačna kot v domačih logih; a vseeno se ne zgodi prav pogosto, da bi za več mesecev trajajočo razstavo vse vstopnice pošle že v nekaj dneh po odprtju spletnih blagajn. Prav to se je zgodilo z nedavno odprto razstavo tega holandskega baročnega slikarja.