• Kristina Božič

    5. 3. 2009  |  Mladina 9  |  Kultura

    Iščem identitete

    /media/www/slike.old/mladina/vertlib_vladimir06_matja_pavi.jpg

    S starši je odšel iz Rusije polnih kovčkov. Praznil in polnil jih je v Izraelu, Italiji, Ameriki, na Nizozemskem in v Avstriji. Več

  • Urša Marn

    5. 3. 2009  |  Mladina 9

    Dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamatej_lahovnik_bkimg_2838.jpg

    Ministrstvo za gospodarstvo je eden od resorjev, ki imajo zaradi gospodarske krize največ težav. Recesija prinaša zapiranje proizvodnih obratov, rast brezposelnosti, manjše davčne prilive v proračun in proračunski primanjkljaj. Razmere so bistveno težje od tistih, v katerih je vladala ekipa Janeza Janše. Zato ne preseneča, da je ekonomist dr. Matej Lahovnik funkcijo ministra sprejel šele po daljšem prepričevanju. Gospodarski resor je vodil že del leta 2004, ko je v vladi mag. Antona Ropa zamenjal dr. Teo Petrin. Po volitvah leta 2004 je postal poslanec LDS v državnem zboru, nato pa iz stranke izstopil in skupaj z nekaterimi drugimi dotedanjimi poslanci LDS ustanovil stranko Zares. Več

  • »Imam popolno podporo policije.«

    /media/www/slike.old/mladina/intgorek_6154_bk.jpg

    > Ker se ne strinjam z imenovanjem in izbiranjem na to funkcijo prek uradniškega sveta. In nisem edini v policiji, ki misli tako. Gre za specifično funkcijo, gre za obrtno dejavnost, kjer bi se generalni direktor moral izbirati izključno izmed kandidatov, ki prihajajo iz stroke, torej iz policije. Odločil pa sem se zato, ker imam z vodstvom ministrstva zelo sorodne poglede na reševanje aktualnih problemov in... Več

  • Marjan Horvat

    26. 2. 2009  |  Mladina 8

    Dr. Josip Rastko Močnik, sociolog

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarastko_monik_bkimg_1885.jpg

    Dr. Josip Rastko Močnik je diplomiral leta 1968 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil časnikar, v letih 1969-1970 je bil na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v Parizu, v letih 1973-1975 pa na École des hautes études en sciences sociales. Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1997 redni profesor sociologije kulture. Raziskuje na področjih teorije ideologije, teorije diskurzov, teoretske sociologije, teoretske psihoanalize, semiotike, epistemologije humanističnih in družbenih ved. Napisal je več deset strokovnih del in prevedel več strokovnih besedil iz angleščine in francoščine. Z njim smo se pogovarjali o vzrokih in posledicah sedanje krize ter gospodarske, politične in kulturne ujetosti Slovenije v njej. Več

  • Bernard Nežmah

    19. 2. 2009  |  Mladina 7

    Anton Komat, ekološki ombudsman

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaanton_komat_b520090209_7584.jpg

    Mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo. Agens movens vseh velikih naravovarstvenih akcij zadnjih 20 let, pisec različnih knjig o ekologiji, ki kot predavatelj, kolumnist in avtor televizijskih oddaj vodi svoj osebni projekt ekološkega opismenjevanja. Medtem ko sta politika in gospodarstvo ob svetovni krizi obupana, jo on jemlje kot priložnost za pohod simbiotskega človeka, ki bo za svojega zaveznika na zemlji spet vzel naravo. Več

  • Urša Marn

    12. 2. 2009  |  Mladina 6

    Mag. Anton Rop, ekonomist in poslanec

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_7505_bk.jpg

    Poslanec Socialnih demokratov Anton Rop je opravljal nekatere najpomembnejše funkcije v državi. Bil je predsednik vlade, finančni minister, minister za delo in državni sekretar za privatizacijo. Pred prestopom v SD je bil eden najvidnejših funkcionarjev LDS. Čeprav pogosto kritiziran, je hkrati tudi eden najbolj izkušenih ekonomistov v državi. Dosedanje vladne rešitve za izhod iz recesije ga niso prepričale. Od predsednika vlade in strankarskega šefa Boruta Pahorja pričakuje hitrejše, predvsem pa pogumnejše ukrepanje. Več

  • Kristina Božič

    12. 2. 2009  |  Mladina 6  |  Svet

    »Amerika želi, da smo ohromljeni«

    As'ad AbuKhalil je eden najbolj kritičnih in najsodobnejših glasov Amerike. Ta pogovor smo stisnili nekam med njegova predavanja na univerzi in nastopom na ameriškem radiu. Govori tako hitro kot živi. Eden največjih strokovnjakov za Bližnji vzhod in orientalistični odnos Zahoda do tega dela sveta prezira savdsko televizijo Al Arabijo in je reden gost Al Džazire. V Libanonu rojeni ateist in sekularist je bil, ko je bil še otrok, goreč vernik. Potem sta ga obe babici opozorili, da ne moli pravilno. Ena je trdila, da suniti tako že ne bi molili, druga se je mrščila, da šiiti to počno drugače. Šolarju se je vse skupaj zdelo za malo in se je odločil, da bo raje bral Marxa in verjel v anarhizem. Doktorat je vpisal v Ameriki, deželi, kjer so vse, kar je kadarkoli bil in je, v nekem trenutku v zgodovini označili za terorizem. Knjige piše v arabščini in angleščini. Za zahodno publiko je napisal Zgodovinski slovar Libanona, Bin Laden, Islam in nova ameriška vojna proti terorizmu ter najnovejše delo Boj za Savdsko Arabijo, kraljevina, fundamentalizem in globalna sila. Jezen na poročanje večine medijev je začel leta 2003 urejati blog, kamor vsak dan po ves dan pripenja novice in komentarje o poročanju in dogodkih po svetu. Kmalu so njegovi zapisi postali eni najbolj priljubljenih v Ameriki. Njegova stališča so brezkompromisna. Pravi, da v svojih prepričanjih in mislih sledi izključno samemu sebi. Ko se zdi, da veš, kaj lahko pričakuješ, preseneti. Govori zoprne reči, a hkrati goji držo optimizma. Prezira levičarski obup nad stanjem sveta. Predava na kalifornijski državni univerzi Stanislaus in na univerzi v Berkeleyju. Prepoznavnost mu godi. Prav tako oznaka jezni Arabec, ki jo nosi njegov blog. Več

  • Borut Mekina

    5. 2. 2009  |  Mladina 5

    Dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega in pomorskega prava

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_3888_bk.jpg

    Dr. Mirjam Škrk si je privoščila kratek oddih. Odkar je leta 1998 postala ustavna sodnica, se z že skoraj večnim vprašanjem morske meje med Slovenijo in Hrvaško ni ukvarjala. Pred tem pa je sodelovala pri skoraj vseh strokovnih forumih, ki so obstajali na to temo. Bila je članica pogajalske skupine, ki se je pogajala o nasledstvu nekdanje SFRJ, članica ekspertne skupine za pogajanja o državni meji med Slovenijo in Hrvaško, bila je arbiter Sodišča za spravo in arbitražo OVSE in (nadomestna) članica biroja tega sodišča, ki ga je ustanovil Robert Badinter. Škrkova, sicer predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, se zdaj vrača. Nedavno je spet sedla v klopi slovenskega dela slovensko-hrvaške mešane skupine strokovnjakov, katerih namen je bil ugotoviti, ali vprašanje lahko reši kdo drug, denimo haaško sodišče. Več

  • Veljko Njegovan

    29. 1. 2009  |  Mladina 4  |  Kultura

    Ljubezen in drugi zločini

    Stefan Arsenijević in Anica Dobra

    Ljubezen in drugi zločini je prvi celovečerni film srbskega režiserja Stefana Arsenijevića, ki je slovenskemu občinstvu znan kot avtor kratkega filma (A)torzija. Zanj je bil leta 2004 nominiran za oskarja. Uspeh omenjenega filma ga je katapultiral med vidnejše akterje sodobnega srbskega filma. Sodelovanje s slovenskim studiem Arkadena ja bilo zanj usodno, zato se je odločil, da bo tudi med snemanjem svojega prvega celovečerca sodeloval z istimi producenti. Ljubezen in drugi zločini je zgodba, umeščena v turobno okolje Novega Beograda, ki predstavlja metaforo brezizhodnosti in naveličanosti človeka v sodobni Srbiji. Takšni so tudi protagonisti filma: Anica je dekle v poznih tridesetih, ki se nenadoma odloči zapustiti dolgoletnega partnerja, ukrasti večjo vsoto denarja in pobegniti iz države, a ji to skoraj prepreči deset let mlajši Stanislav, ki ji nenadoma izpove ljubezen. Zgodba se godi v okolju velikega blokovskega naselja, spremljajo jo simbolični prizori, s katerimi poskuša avtor pričarati psihološke profile glavnih likov, ki se ves čas vrtijo v začaranem krogu sivega vsakdanjika, kriminala, preteklosti, neizpolnjenih priložnosti in nikoli pozabljenih ljubezni. Prek glavnih junakov nam predstavi družbeno sliko urbanega posameznika v sodobni Srbiji, vse skupaj pa dodatno začini z naborom igralcev, med katerimi še posebej izstopajo Anica Dobra, Vuk Kostić in veteranka jugoslovanskega filma Milena Dravić. Več

  • Marjan Horvat

    29. 1. 2009  |  Mladina 4

    Dr. Božidar Debenjak, filozof

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika20090126_3028.jpg

    Božidar Debenjak (1935) je v začetku šestdesetih let začel poučevati na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, nazadnje je bil profesor za predmeta socialna filozofija in filozofija zgodovine. Od leta 2001 je zaslužni profesor. Njegova bibliografija obsega več kot 300 naslovov, večinoma v revijah in zbornikih, v knjigah pa: Friedrich Engels - Zgodovina in odtujitev (1970 in 1981); V alternativi: Marksistične študije (1974) in Vstop v marksistično filozofijo (več izdaj). Uredniško in prevajalsko je sodeloval pri izdaji Marxovih del v slovenščini, prevedel Heglovo Fenomenologijo duha in Um v zgodovini. Kot kritični opazovalec svetovnih in domačih družbenih razmerij opozarja, da se bo vzpon novih gospodarstev hitro izpel brez svobodnega posameznika. “Če se to ne bo zgodilo, je celotna zgodba o evropski emancipaciji posameznika, recimo ji zahodnjaška, okcidentalna, nekaj, kar bo šlo žal lahko na smetišče zgodovine,” pravi dr. Debenjak. Več

  • Staš Zgonik

    29. 1. 2009  |  Mladina 4

    Znanstveni prerok

    /media/www/slike.old/mladina/intervjunick_bostrom1.jpg

    Dr. Niklas Boström je švedski filozof z obsežnim znanjem iz fizike, nevrotehnologije, matematične logike in umetne inteligence, ki si je zaradi kariere v angleško govorečem svetu nadel temu primerno poenostavljeno ime. Vodi Inštitut za prihodnost človeštva, ki je del Fakultete za filozofijo na Oxfordski univerzi, na kateri seveda tudi predava kot redni profesor. Preden se je preselil v Anglijo, so njegova predavanja poslušali študenti na ameriškem Yalu. Meni, da obstaja nemajhna možnost, da bomo prihodnost, ki jo danes označujemo za »daljno«, dosegli že v tem stoletju. Prepričan je, da bo naravna človeška evolucija s tehnološkim razvojem postajala vse manj pomembna. Ne bi ga presenetilo, če bi izvedel, da živi v simulirani realnosti. Več

  • Staš Zgonik

    22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Politika

    Pravi šok za Evropo

    /media/www/slike.old/mladina/int_albin_rome_0944_bk.jpg

    > Očitno je šlo za politični spor in ne samo za poslovnega, saj so imeli glavno besedo v pogajanjih politiki. Vprašanja cene zemeljskega plina in cene tranzita, še posebej pa vprašanje tehnološkega plina za pogon kompresorjev, so povsem komercialna, so pa seveda zelo primerna, če jih hoče katera od vpletenih strani izkoristiti v politične namene. Več

  • Aleš Zalar, minister za pravosodje

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_zalar20090119_2152_b5.jpg

    Aleš Zalar je postal eden najbolj prepoznavnih predsednikov sodišč predvsem zaradi spora s pravosodnim ministrom Lovrom Šturmom, svojim predhodnikom na ministrskem položaju. Kateri in kakšni so njegovi projekti, ki jih že od prevzema ministrstva niza drugega za drugim, zakaj se njegovi sogovorniki vsi po vrsti smehljajo, kakšno zapuščino je podedoval, zakaj je breme ministrovanja zanj dvojno, kaj je storila Barbara Brezigar, da je deležna njegove podpore, koliko sodnikov je preveč in zakaj se trenutno bolj vidi v vlogi gasilca kot v vlogi ministra ... Več

  • Jure Trampuš

    15. 1. 2009  |  Mladina 2

    Dr. Jernej Pikalo, politolog

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_1252_b5.jpg

    Dr. Jernej Pikalo dela na katedri za teoretsko analitsko politologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede. Med drugim preučuje različne modele političnih sistemov, tudi konsenzualnega, ki je vpeljan v nekaterih evropskih demokracijah. O konsenzu in tovrstni politiki veliko govori premier Pahor. Pa je ta model primeren za Slovenijo in ali ni politika oblika boja različnih konceptov in idej? Pikalo pravi, da ne nujno in da se lahko zgodi, da bo Pahorjeva politična zgodba uspešna, četudi ima konsenzualna politika svoje temne plati. Več

  • Erik Valenčič

    8. 1. 2009  |  Mladina 1  |  Svet

    »Amerika dreza v osje gnezdo«

    Tariq Ali je eden najodmevnejših geopolitičnih analitikov in kritikov vojne proti terorizmu. Že vrsto let živi v Londonu, kjer redno objavlja komentarje na radiu BBC in v časopisu The Guardian, in redko mine leto, da ne napiše kakšne nove knjige. Nedavno je izšla njegova tretja knjiga o rodnem Pakistanu, naslovljena Dvoboj. Naslov se nanaša na konstantno borbo med pakistanskim ljudstvom in politično-vojaško elito, ki z izrecno podporo Washingtona vlada državi že od njene ustanovitve leta 1948. Situacija je izjemno napeta. Pakistan pretresa vedno več uličnih demonstracij in bombnih napadov. Pred letom dni je bila v atentatu ubita kandidatka za predsednico države Benazir Buto, odhajajoči predsednik Pervez Mušaraf pa je že pred tem razpisal izredno stanje in odstavil številne sodnike, med njimi tudi vodjo vrhovnega sodišča Iftikarja Čaudrija. Po glasovanju v parlamentu je oblast v državi septembra prevzel mož ubite Benazir, Asif Zardari, znan po svoji politični kratkovidnosti in pohlepu. Skoraj nihče v Pakistanu ne verjame, da mu bo uspelo državo iztrgati iz objema kaosa. Po drugi strani velja Pakistan za ključnega zaveznika v vojni proti terorizmu, čeprav nanj letijo tudi številne kritike, da ne stori dovolj za uničenje domačih teroristov in talibanov. Več

  • Staš Zgonik

    8. 1. 2009  |  Mladina 1  |  Politika

    »Ta kriza je lekcija iz korupcije«

    /media/www/slike.old/mladina/int_john_de_witt_056_mf.jpg

    > Ko gredo podjetja ali države skozi težke čase, smo ljudje dovzetnejši za zaznavanje koruptivnih ravnanj. V času gospodarske prosperitete pa se poveča toleranca do morebitnih zlorab. Ko gre vsem dobro, ljudje velikokrat izgubijo občutek za potrebe družbe kot celote. Šele ko se razmere poslabšajo, začnejo spet posvečati pozornost porabi svojega (davkoplačevalskega) denarja. Več

  • Staš Zgonik

    8. 1. 2009  |  Mladina 1

    Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_lucka_kajfez_bogataj_1054_b5.jpg

    Dr. Lučka Kajfež Bogataj je slovenska “ambasadorka” boja proti podnebnim spremembam. Za Slovenijo pomeni to, kar pomeni nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore za ves svet. S to razliko, da je mnogo bolj znanstveno podkovana in da je članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Večletno pojavljanje v medijih je njen nastop dodobra izpililo. V boju proti podnebnim spremembam zagovarja radikalno ukrepanje, tudi zaostritev kazenske zakonodaje in zaračunavanje vseh naravnih dobrin, ki se nam danes zdijo samoumevne in za katere se nam zdi nepojmljivo, da bi zanje plačevali. Še nedavno je odločno zavračala možnost vstopa v politiko. Danes je pripravljena premisliti. Več

  • Veljko Njegovan

    23. 12. 2008  |  Mladina 52  |  Kultura

    Najvulgarnejši razširjevalci vaginalno-falusoidne mentalitete

    /media/www/slike.old/mladina/let3_fotomiromajcen6.jpg

    Reška skupina Let 3 že dobri dve desetletji preseneča javnost z nastopi in koncerti, ki so velikokrat bolj podobni obskurnim gledališkim predstavam kot klasičnim nastopom rock benda. Pred kratkim sta ustanovna člana, Damir Martinović - Mrle in Zoran Prodanović - Prlja, gostovala v priljubljeni nedeljski oddaji Nedjeljom u 2, ki jo vodi ugledni novinar Aleksandar Stanković - in povzročila »škandal«.
    Ni potrebno omeniti, kaj je njihovo - za mnoge ljudi infantilno in vulgarno dejanje - povzročilo v javnosti. Pogovor, na katerega je bil Stanković pripravljen in je vseboval različna vprašanja o stanju trenutne hrvaške družbe, umetnosti, morale in še marsičesa, se je končal zaradi njunega neprimernega vedenja: med performansom izbijanja zamaškov iz njunih zadnjic je Stankoviću prekipelo. Prekinil je oddajo, ocenil, da se z Mrletom in Prljo ne da »normalno« pogovarjati, občinstvu pa se je opravičil zaradi »morebitnih duševnih bolečin«. Več

  • Marjan Horvat

    23. 12. 2008  |  Mladina 52  |  Kultura

    Janez Škof, igralec

    /media/www/slike.old/mladina/int_kof_janez_2323_bk.jpg

    Janez Škof, slovenski igralec, harmonikar in pevec (1960), je nastopil tako rekoč na vseh slovenskih odrih. Dolgo je bil član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, zdaj pa dela v ljubljanski Drami. Kolegi ga cenijo zaradi njegovega brezkompromisnega pristopa v igranju, saj naredi vse za vlogo. Velja pa tudi za interpreta z močno notranjo energijo in izrazno močjo. Širši, negledališki javnosti se je predstavil tudi v številnih TV-oddajah in nadaljevankah (Teater Paradižnik, Naša mala klinika itd.). Janez Škof je med drugimi nagradami in priznanji leta 2005 dobil Borštnikovo nagrado za naslovno vlogo v Shakespearovi tragediji Edvard II. S frajtonarico in v pevski vlogi je skupaj s pesnikom Danetom Zajcem interpretiral njegovo poezijo. Sicer pa je tudi član benda Čompe, ki svojstveno, “lumpenproletarsko”, interpretirajo poezijo tudi drugih slovenskih pesnikov. Več

  • Jure Trampuš

    23. 12. 2008  |  Mladina 52

    dr. Spomenka Hribar, borka za človekove pravice

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_spomenka_hribar_20081218_9524_b5.jpg

    Dr. Spomenka Hribar je v ponedeljek dobila zlati red za zasluge, eno od najvišjih odlikovanj v Republiki Sloveniji. Hribarjeva je sodelovala pri osamosvojitvi, v Demosu, vendar je hitro zapustila politiko in postala njen kritik. Nekoč je Janšo obtožila, da svet razume kot zaroto, težke besede pa je govorila tudi v času njegove vlade. Sedaj, po spremembi oblasti, njena kritičnost ni popustila. Borutu Pahorju očita, da je z imenovanjem Dimitrija Rupla ravnal avtoritarno, in upa, da se bo na svojih napakah veliko naučil. Več

  • Jure Aleksič

    18. 12. 2008  |  Mladina 51

    Aktivni družbeni kritik

    /media/www/slike.old/mladina/kovacic__9053.jpg

    Jani Kovačič ostaja Mladinin naravni zaveznik. Naši prihodnji številki, torej božični, bo priložen plošček z naslovom Vošč in kolede. Na njem bo deset komadov, ki po mnenju zgorajpodpisanega predstavljajo avtorjev najboljši material od Asfaltnih otrok naprej. Plošča, ki jo je Jani posnel v sodelovanju s Slovenia United Orchestra, Grupo občanov in JK Quartetom, je bila navdihnjena s trenutno politično situacijo - najbolj pa z grozljivim dejstvom, da 'imamo v Evropi novo otoško državico'. O Bledu govori tudi otvoritvena pesem Božična, v kateri kot impersonatorja z mitraljezom po dolini udarita Jure Godler in Tilen Artač. Vse skupaj je samo še en opomnik, da bi Janija, če bi se pisal Kovačin, brez nadaljnjega šteli med štiri velike slovenske IN-e. Več

  • Urša Marn

    18. 12. 2008  |  Mladina 51

    Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_svetlik_7663_bk.jpg

    Finančna in gospodarska kriza se čutita tudi v Sloveniji. Podjetja krčijo proizvodnjo, skrajšujejo delovni čas in odpuščajo delavce. Kje je dno, lahko za zdaj le ugibamo. Novi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je optimist. Verjame, da je slovensko gospodarstvo sposobno ohraniti več delovnih mest, kot kažejo najbolj črne napovedi. Zaradi grozeče recesije se mu zdi potrebno na novo ovrednotiti košarico življenjskih stroškov, to pa pomeni tudi novo določitev minimalne plače in višine denarnih pomoči socialno ogroženim. Več

  • Urša Marn

    18. 12. 2008  |  Mladina 51  |  Politika

    Če bo vsak mislil le nase, bo kriza daljša.

    /media/www/slike.old/mladina/int_vitor_gaspar_053_mf.jpg

    > Položaj, v katerem smo se znašli, je brez primere. Načrt Evropske komisije za oživitev evropskega gospodarstva je treba razumeti kot skupen odziv na niz izjemnih okoliščin. Tudi stopnja konsenza na globalni ravni je neverjetna, saj še nikoli doslej nismo videli tako usklajenega delovanja po vsem svetu. Zavedati se moramo, da so države članice EU v zelo različnih položajih glede proračuna, višine javnega dolga... Več

  • Borut Mekina

    11. 12. 2008  |  Mladina 50

    Dr. Gregor Virant, novi predsednik Zbora za republiko

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_20081208_8390_b5.jpg

    V prejšnji garnituri ministrov je dr. Virant, sicer profesor na Fakulteti za upravo, izstopal po izjemni koncentraciji tiskovnih konferenc in odlični (samo)promociji. Veljal je za strokovnega in odprtega ministra, javnost pa mu je že na začetku pripisala politični potencial, ko se ga je prijel vzdevek “nadminister”. Sicer ni član SDS, a je kljub temu s stranko tesno povezan: prek žene Nane in tasta Mihaela Brejca, evropskega poslanca in podpredsednika SDS. Sedaj, ko postaja predsednik Zbora za republiko, se v vakuumu drugih partijskih liderjev vprašanje ponavlja: je dr. Virant drugi človek SDS? Več

  • Jure Trampuš

    4. 12. 2008  |  Mladina 49

    Dr. Danilo Türk, predsednik republike Slovenije

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_20081202_7930.jpg

    Dr. Danilo Türk je pred slabim letom dni prisegel pred državnim zborom. Postal je tretji predsednik republike Slovenije. Prvo leto svojega mandata je preživel razmeroma mirno, njegove pobude so bile pretehtane, strokovne, bolj redke kot pogoste. Zato je bil spor o imenovanju veleposlanikov na prvi pogled nepričakovan. A zgolj za tiste, ki ne poznajo njegovega vztrajanja pri doslednem spoštovanju prava. Nekateri trdijo, da je preveč formalističen, on pa odgovarja, da le spoštuje ustavo. Tako bo deloval tudi v prihodnje. Od Pahorjeve vlade pričakuje zelo veliko, še posebno v razmerah svetovne gospodarske krize. Več

  • Vanja Pirc

    4. 12. 2008  |  Mladina 49

    "Sem proti temu, da se javna sredstva speljejo v zasebne žepe."

    Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič

    > Za šolstvo je značilna velika dinamika zaradi števila rojstev. Težava je v tem, da imamo mrežo, oblikovano za 30.000 mladih, teh pa je le pol toliko. V osnovnošolski mreži, ki je razmeroma dobra, so tako težave zlasti pri podružničnih šolah. Te vzdržujemo zato, ker želimo, da ima neka skupnost kritično maso intelektualnega in kulturnega jedra. Več

  • Peter Petrovčič

    4. 12. 2008  |  Mladina 49  |  Družba

    »Odvisniki ne živijo na luni, ampak v našem mestu, v naši ulici.«

    /media/www/slike.old/mladina/intmilan_krek_mf.jpg

    > Gre za zelo dobro rešitev, ki v Švici pomeni še posebej veliko. Za seboj imajo namreč zelo hudo izkušnjo uživanja drog na odprti sceni, na javnem prostoru, saj so se odvisniki zbirali in si vbrizgavali heroin v parku sredi Züricha. Heroinski program je odgovor na odprto sceno, ki je zelo nevarna za odvisnike in za vse druge, kjer je velika umrljivost, kjer je dosti okužb z virusom HIV in hepatitisom C. Več

  • Urša Marn

    27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Politika

    Mencinger je imel kar prav

    /media/www/slike.old/mladina/intandreja_jerina_bk.jpg

    Glavna naloga mag. Andreje Jerina v novi vladi bo vzpostavitev sistema, ki bo omogočal uspešnejše črpanje evropskih sredstev. Pred prihodom na računsko sodišče je opravljala funkcijo namestnice ministrice za regionalni razvoj in strukturno politiko, aktivno pa je sodelovala že pri pristopnih pogajanjih z EU. Več

  • Marjan Horvat

    27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Politika

    Dr. Žarko Lazarević, zgodovinar

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaarko_lazarevi_bk.jpg

    Dr. Žarko Lazarević je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, ki se ukvarja predvsem z gospodarsko zgodovino. Predmet njegovega proučevanja so vplivi gospodarskih procesov na družbeno strukturo in znotraj tega zlasti dolgoročno strukturno spreminjanje gospodarsko-socialne podobe Slovenije. Je tudi sourednik zbornika Gospodarske krize in Slovenci, enega izmed redkih strokovnih del v Sloveniji na to temo. Z Lazarevićem smo se pogovarjali tudi o spremembah, ki so ob gospodarskih krizah nastajale v političnem, kulturnem in duhovnem pogledu. Več

  • Jure Trampuš

    20. 11. 2008  |  Mladina 47

    Samuel Žbogar, zunanji minister

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_zbogar_20081117_3940_b5.jpg

    S Samuelom Žbogarjem smo se pogovarjali v ponedeljek, v petek, na dan izida Mladine, pa je državni zbor odločal o njegovem imenovanju za zunanjega ministra. Žbogar doslej ni bil politik, bil je veleposlanik, delal je v Pekingu, Washingtonu, v Združenih narodih, vodil je slovensko delegacijo v pogajanjih za vstop v Nato. Dejstvo, da je minister postal človek iz diplomacije, se mu zdi dobro, pravi, da je čas, da zunanja politika neha biti notranja. Obljublja, da bo uredil kaotične razmere na ministrstvu in da bo pod njegovim ministrovanjem Slovenija na polju mednarodnih odnosov dobila prepoznavno, dodano vrednost. V intervjuju pojasnjuje tudi svoj pogled na afero washingtonska depeša. Več