• Marjan Horvat

    20. 11. 2008  |  Mladina 47  |  Svet

    Pričevanje o Darfurju

    /media/www/slike.old/mladina/intsuleiman_jammous_darfur_046.jpg

    Suleiman Jammous se je rodil leta 1945 in je pripadnik plemena Bideyat, na kartumski politehnični fakulteti je diplomiral iz strojništva in nadaljeval študij v Aleksandriji. Leta 2000 je sodeloval pri zbiranju podatkov za Črno knjigo, s katero so sudanski nasprotniki arabske hegemonije razkrinkali mafijske vzvode moči v državi in razložili, zakaj v zahodni sudanski pokrajini Darfur poteka genocid. Darfurski uporniki so se z orožjem v rokah postavili po robu sudanski vladi, ki je s paravojaškimi milicami preganjala afriško prebivalstvo z domov in vanje naseljevala pripadnike nomadskih arabskih ljudstev. Afriška ljudstva so se uprla.
    Jammous pripada politični frakciji Sudanske osvobodilne vojske (SLA) Unity, saj je prepričan, da samo z orožjem ni mogoče rešiti Darfurja. Zaradi svojih humanističnih načel in načina reševanja krize v Darfurju, kjer je bil dolgo tudi koordinator za mednarodno človekoljubno pomoč, mu mnogi pravijo sudanski Nelson Mandela. Več

  • Jure Aleksič

    20. 11. 2008  |  Mladina 47  |  Družba

    »Tudi Obamo bom naštudiral!«

    /media/www/slike.old/mladina/intjure_godler_bpet.jpg

    Jure Godler je fant s fotografskim spominom, ki se je pri šestih letih sam iz knjig naučil notnega zapisa, do konca osnovne šole prebral kompletnega Shakespearja v originalu in do svojega dvajsetega leta ustvaril preko 200 konkretnih glasbenih del ter priročnik za prevajanje Jamesa Joycea. Slovenska javnost ga pozna predvsem kot imitatorja na Radiu Ga-Ga in v Hri-baru, kjer se vsak vikend že leta levi v bizarne like od Marilyna Mansona do baby-Busha. O tej svoji dolgi imitatorski odiseji je zdaj napisal knjigo z naslovom Razgaljeni, v kateri sicer nihče ne pokaže joškov, je pa jedrnata in lahkotna kronika vseh zgod in nezgod širše imitatorske ekipe tekom let. »Bolje s kolesom h kurbi kot z Mercedesom v službo,« je zadnji stavek v tem zgovornem dokumentu časa, in Juretu se je uspelo prekletstvu redne službe ogniti na najboljši možni način. Več

  • Borut Mekina

    13. 11. 2008  |  Mladina 46

    Miran Goslar, oče Mercatorja

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamiran_goslar_bpet.jpg

    Če je kdo v Sloveniji odgovoren za razmah velikih nakupovalnih centrov, potem je to Miran Goslar, tisti direktor, ki je na noge postavil Mercator. Izhaja iz generacije slovenskih podjetnikov, ki so v sedemdesetih letih, v zanosu novega liberalizma tedanjega predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča, v Slovenijo poskušali vpeljati tržne mehanizme po zahodnem vzoru. V prvi polovici sedemdesetih je vodil republiško skupščino, nato se je vrnil med podjetnike. Mercator je vodil od leta 1975 do 1993, nato pa je bil do leta 1997 predsednik tistega nadzornega sveta, ki je na vrh največjega trgovca v državi postavil Zorana Jankovića. Več

  • Ksenija P. Hahonina

    6. 11. 2008  |  Mladina 45  |  Svet

    Red je pomembnejši od svobode

    Olga Krištanovska

    > S tem izrazom dejansko povezujemo tiste državne ustanove, ki imajo oborožene vojaške enote. Na primer ministrstvo za obrambo ali policijo ali organe notranje državne varnosti. Takih ustanov je 22. Ljudi, ki delajo v teh organih, Rusi imenujejo »siloviki«. Kadar se pogovarjam z ljudmi iz FSB (nekdanja KGB, op. p.) ali policije, sploh pa z vojaki, mi vsi po vrsti pravijo: nimamo nič skupnega, saj so... Več

  • Marjan Horvat

    6. 11. 2008  |  Mladina 45  |  Politika

    Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarudi_pavi_bk.jpg

    Slovenska skupnost v Italiji je spet na udaru Berlusconijeve vlade, ki se je odločila drastično zmanjšati proračunska sredstva za delovanje manjšine. Z veliko težavo sprejeti zaščitni zakon je obležal na mizi predsednika dežele Furlanije - Julijske krajine Renza Tonda, ki odlaša s podpisom dekreta. Slovenskemu šolstvu, medijem in drugim manjšinskim ustanovam, če bo italijanska vlada izpeljala svoje namere, grozi kolaps. O tem smo se pogovarjali z Rudijem Pavšičem, predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Pavšič je vodenje Zveze prevzel sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Več

  • Jure Trampuš

    29. 10. 2008  |  Mladina 44

    Dr. Shalom H. Schwartz, raziskovalec vrednot

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikashalom_h._schwartz_bk.jpg

    Dr. Shalom H. Schwartz je znanstveno pot začel kot psiholog, že nekaj desetletij pa se ukvarja z medkulturnim raziskovanjem vrednotnih sistemov po svetu. Oblikoval je teorijo o univerzalnih kategorijah vrednot, ki jih prepoznamo v vseh različnih kulturah, njegove obsežne raziskave pa poskušajo razkriti značilnosti in razlike med njimi. Ter seveda odgovoriti na vprašanje, zakaj se te razlike pojavljajo. Shalom H. Schwartz predava na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Več

  • Marjan Horvat

    23. 10. 2008  |  Mladina 43  |  Svet

    »Odstiramo plasti življenja v socializmu«

    /media/www/slike.old/mladina/intthomas_lindenberger_mf.jpg

    Dr. Thomas Lindenberger, direktor Centra za raziskovanje novejše zgodovine in profesor na Univerzi v Potsdamu, že dve desetletji raziskuje zgodovino socialističnih režimov. V središču njegovega raziskovanja so zapletena razmerja med nekdanjima Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in Nemško demokratično republiko (NDR), posebno skrb pa namenja zgodovini vsakdanjega življenja v obeh Nemčijah in drugih socialističnih družbah. »Raziskave na tem področju so šele na začetku,« pravi dr. Lindenberger. In dodaja: »Moje analize pa kažejo, da je najzanimivejše življenje v socializmu potekalo mimo partije in voditeljev.« Več

  • »Zanimalo me je, kje raziskujejo. Odgovor je bil: doma.«

    /media/www/slike.old/mladina/intdejan_korjanc_bpet.jpg

    Dr. Dejan Škorjanc je profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in član Sveta za visoko šolstvo, v katerem je do nedavnega predsedoval senatu za akreditacije, ki odloča o podeljevanju licenc novim visokošolskim študijskim programom in zavodom. Ta pristojnost je bila senatu podeljena na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je presodilo, da Svet za visoko šolstvo lahko opravlja funkcijo licenciranja visokošolskih programov in zavodov le, če se loči od vlade in postane neodvisen organ z ustreznimi delovnimi telesi.
    Na seji akreditacijskega senata v začetku tega meseca so člani senata s petimi glasovi za in tremi glasovi proti trem zasebnim fakultetam - Fakulteti za uporabne družbene študije, Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne študije - dali soglasje za združitev v univerzo z imenom Nova univerza. Dr. Škorjanc je na seji odstopil s položaja predsednika in člana senata za akreditacijo. Na isti seji je odstopil tudi član sveta prof. Janko Prunk.
    Vloga predlagateljev (dr. Peter Jambrek, dr. Miha Pogačnik, dr. Matej Makarovič, dr. Matevž Tomšič ...) za ustanovitev Nove univerze - tako ime zato, ker jim vlada ni dovolila uporabe pridevnika »slovenska« - je bila pred oktobrskim glasovanjem že dvakrat zavrnjena. Drugo glasovanje je upravna inšpekcija razveljavila, ker naj postopek ne bi bil v skladu z zakonom, saj ga ni vodila oseba z opravljenim izpitom iz upravnega postopka.
    Škorjanca je minuli teden v prostorih fakultete iskal kriminalist. Sumili naj bi ga zlorabe položaja uradne osebe v postopkih verifikacije študijskega programa, postopek proti njemu pa naj bi po pisanju Dnevnika sprožil nekdanji rektor Univerze v Mariboru Ludvik Toplak, ki si prizadeva za verifikacijo dveh študijskih programov, ki naj bi jih izvajali v okviru Evropskega središča Maribor, samostojnega visokošolskega zavoda, katerega lastnik je. Več

  • Urša Marn

    23. 10. 2008  |  Mladina 43

    Stojan Petrič, Skupina Kolektor

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikastojan_petri_ml.jpg

    Šestdesetletni Stojan Petrič je že petnajst let predsednik Skupine Kolektor, največjega svetovnega proizvajalca komutatorjev za elektromotorje. Družba s sedežem v Idriji ima skoraj 2700 zaposlenih v osemnajstih proizvodnih podjetjih v Sloveniji, Nemčiji, Južni Koreji, ZDA, na Kitajskem, v Braziliji, Iranu in Bosni. Zaradi mednarodne finančne krize, ki že posega v realni sektor, bo dobiček na ravni celotne Skupine v letošnjem letu kar za polovico nižji od lanskega. Petrič intervjuje daje redko. To, da je naredil izjemo, je dokaz, da sedanje gospodarske krize ne gre podcenjevati. Več

  • Deja Crnović

    16. 10. 2008  |  Mladina 42  |  Družba

    Dr. Hajrudin Hromadžič, sociolog, analitik potrošništva

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikahajrudin_hromadi_bpet.jpg

    Dr. Hajrudin Hromadžić je doktoriral iz antropologije vsakdanjega življenja in se strokovno ukvarja s potrošništvom. Predava na Filozofski fakulteti v Zagrebu, na Oddelku za sociologijo, letos pa kot predavatelj začenja sodelovanje z reško univerzo. V Zagrebu bo te dni izšla njegova knjiga Potrošništvo: potreba, življenjski slog, ideologija. Ali kot pravi sam: “Naj že vnaprej razčistiva - odgovora na vprašanje, kako se znebiti potrošništva, nisem našel.” Več

  • Marjan Horvat

    16. 10. 2008  |  Mladina 42  |  Kultura

    »Ubral sem nasprotno smer«

    /media/www/slike.old/mladina/intbogdan_grom_bk.jpg

    Petnajstega oktobra so v Mestni galeriji Ljubljana odprli retrospektivno razstavo Bogdana Groma, slikarja, ilustratorja, grafika in kiparja, ki je avgusta praznoval 90. rojstni dan. Študiral je na likovnih akademijah v Rimu, Perugii, Benetkah in Münchnu. Po preselitvi v ZDA, leta 1957, se je Grom začel bolj posvečati plastiki in arhitekturnim (notranjim in zunanjim) rešitvam; oblikoval je mestne trge, trgovska in industrijska središča, opremljal pomembne verske objekte. Več

  • Igor E. Bergant

    16. 10. 2008  |  Mladina 42

    »Nogomet mora ostati človeška igra.«

    /media/www/slike.old/mladina/intvelikamichel_platini_ml.jpg

    Triinpetdesetletni Francoz je osebnost, ki že desetletja odločilno vpliva na podobo in razvoj najbolj priljubljene športne igre na svetu. Nogomet ima v krvi, saj je bil njegov oče Aldo poklicni nogometaš, a pot Michela Platinija v nogometne višave kljub vsemu ni bila lahka. Kot sin italijanskega priseljenca je bil v mladosti, ko so ga pestile šibko srce in težave z dihanjem, pogosto deležen pregovornega spotikanja. Kasneje so se nanj, medtem že vrhunskega ofenzivnega veznega igralca, z grobostjo spravljali branilci nasprotnih moštev. Blestel je predvsem v zeleni majici francoskega Saint-Étienna, črno-belem torinskega Juventusa ter modrem francoske reprezentance. V letih 1984 in 1985, ko je z izbrano vrsto Francije in Juventusom osvojil obe najvišji evropski lovoriki, je bil izbran za najboljšega nogometaša na svetu. Kasneje (1988-1992) je bil selektor francoske reprezentance, potem pa je kot prvi mož organizacijskega odbora poskrbel za uspešno izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva 1998 v Franciji. To ga je izstrelilo v funkcionarske vode, najprej na mesto podpredsednika Nogometne zveze Francije (FFF), nato v izvršni odbor Mednarodne nogometne zveze (FIFA), v začetku lanskega leta pa je postal predsednik Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA). Na volitvah je Šveda Lennarta Johanssona, ki je pred njim to organizacijo vodil šestnajst let, z izidom 27 : 23 premagal predvsem z vizijo solidarnosti in univerzalnosti. Njegova najljubša misel je: »Nogomet je inteligentna in fantastična igra, ki nas uči, kako naj živimo skupaj z drugimi, pa tudi, kako naj širokosrčno ravnamo s tistimi, od katerih smo boljši. Nogomet je neprecenljiva šola za življenje.«
    Čeprav je Platini dosleden v svoji nepredvidljivosti, je kot prvi mož UEFE kmalu dejansko začel uresničevati namere o spremembah - pod njegovim vodstvom je izvršni odbor pred nekaj dnevi število udeleženk zaključnega turnirja evropskega prvenstva reprezentanc z letom 2016 povišal na 24 ter sprejel preoblikovanje Pokala UEFE v novo tekmovanje: Evropsko ligo. Tudi elitno klubsko tekmovanje - Liga prvakov - se spreminja, čeprav bolj zadržano. Skupni imenovalec sprememb je večja dostopnost tekmovanj za manjše nacionalne nogometne zveze in zmanjševanje vpliva velekapitala na nogomet.
    Platini pa je zelo dejaven tudi pri iskanju ustvarjalnih rešitev pri preoblikovanju pravil in omejevanju sodniških napak. Prav slednje ga je pripeljalo v Slovenijo, saj so na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo mladih reprezentanc do 19 let na Ptuju, v Lendavi in Murski Soboti na uradnih tekmah sploh prvič na svetu preizkusili delovanje dveh dodatnih sodnikov na robu obeh kazenskih prostorov. Platini, ki je idejni oče te rešitve, se je hotel na kraju samem prepričati, kako deluje ta zamisel.
    Intervjujev ne mara: v angleščini se težko izraža, v francoščini (in italijanščini) pa ga - in tega se zaveda - pogosto zanese. Kakor sredi septembra, ko je v razgovoru za francoski časnik Dauphiné Libéré zlival gnojnico na rojaka Arsèna Wengerja, dolgoletnega trenerja londonskega Arsenala, kar je povzročilo škandal mednarodnih razsežnosti. Več

  • Urša Marn

    9. 10. 2008  |  Mladina 41

    Dr. Ivan Ribnikar, ekonomist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaribnikar_ivan_bk.jpg

    Starosta monetarne ekonomije, redni profesor na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani in član sveta Banke Slovenije dr. Ivan Ribnikar o mednarodni finančni krizi, načinu reševanja te krize in njenih vplivih. Več

  • Jure Aleksič

    9. 10. 2008  |  Mladina 41  |  Kultura

    \"Bolje pred kvalitetnimi joški kot pred znojnimi junci!\"

    /media/www/slike.old/mladina/inthladno_pivo_mf.jpg

    Pred petnajstimi leti smo v K4 padali na črepinje ob taktih njihovega bojnega klica »Für immer krank - das möchte ich sein, für immer krank!«, danes pa kot štiridesetletni gospodje kraljujejo na MTV Adrii. Z leti so malce spolirali melodije, njihova videospota za prva dva singla z odličnega zadnjega albuma Knjiga žalbe pa sta najbrž najboljša in najambicioznejša videospota z območja bivše Juge v zadnjih petih letih. Ko je bend nedavno slavil dvajsetletnico delovanja, se je na koncertu nabralo kar 30.000 simpatizerjev. Na tonski vaji pred petkovim koncertom v Križankah je širši kolektiv Hladnega piva deloval kot glasna in robata, pa vendar tako nežna prijateljska zadruga dolgoletnih sopotnikov, kakršni bi si novinar strašno želel pripadati. Roadieji so se na veliko stiskali k tonskim mojstrom, bend pa je menedžerja vehementno vabil, naj se vendar ja pride slikat, saj je tudi on del benda. Na to, da so kljub precej bolj spoliranemu imidžu vseeno občutljivi za paradokse komercializacije, me je nevede opozoril pevec Mile. Po daljšem skupinskem foto-sessionu s kolegom Frasom si je med potjo nazaj v zaodrje sam pri sebi tiho pel pesmico (in ob tem takole sam s sabo tudi malo poplesaval), poanta pesmice pa je šla v smeri: »Poziramo kot pičkice, poziramo kot pičkiceVeč

  • Borut Mekina

    2. 10. 2008  |  Mladina 40

    ”Javnost mirovnim operacijam nasprotuje”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintljubica_jelui_mf.jpg

    > Morda nisem bila prav razumljena. Izjava je bila vzeta iz konteksta. Obljubljati, da bo vsakdanje življenje človeka cenejše zaradi vstopa v neko organizacijo, je neresno. Več

  • Marjan Horvat

    2. 10. 2008  |  Mladina 40

    Sebastijan Horvat, režiser

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaslavko_horvat_bpet.jpg

    Tokrat smo se z njim pogovarjali o nekaterih politično angažiranih predstavah, ki so dvignile kar nekaj prahu. Horvat je namreč eden izmed redkih režiserjev, ki se odprto in odkrito, z izredno kritičnostjo, lotevajo družbenih tem našega vsakdanjika. Sicer pa pravi: »Evo, in zato verjamem v komunizem. Sem čisti komunist, kar morda zveni totalno smešno in butasto. Več

  • Deja Crnović

    2. 10. 2008  |  Mladina 40  |  Družba

    Večni tabu nezvestobe

    /media/www/slike.old/mladina/intveronika_seles_bpet.jpg

    Mag. Veronika Seles je psihoterapevtka in magistrica znanosti s področja družinske in zakonske terapije ter specializantka iz objekt-relacijske teorije in prakse na Mednarodnem psihoterapevtskem inštitutu (International Psychotherapy Institut) v Washingtonu D. C., ZDA. Je avtorica prve knjige o nezvestobi v Sloveniji, ki je nastajala štiri leta. Na Univerzi v Ljubljani končuje doktorski študij iz družinske in zakonske terapije ter tudi doktorski študij na North Central University v Arizoni, ZDA. Kot pravi sama, se je za področje nezvestobe odločila, ker ji je bila priča v primarni družini. Vedno jo je zanimalo, zakaj se je to zgodilo, nikoli ni dobila odgovora. Več

  • Marjan Horvat

    25. 9. 2008  |  Mladina 39

    Tone Pavček, pesnik in esejist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikatone_pavek_mf.jpg

    »Kako le, velik intervju za majhnega Pavčka,« nam je po telefonu odvrnil pesnik, esejist, prevajalec, urednik in član SAZU Tone Pavček, ko smo ga zaprosili za intervju. Šaljiv in iskriv nas je pričakal na pragu svoje hiše v Seči, pokazal na soline, zanj čudo vseh čudes, in nato proti trtam in oljkam na njegovem gruntu, za katerega skrbita z ženo. Nekajurni pogovor je nanesel na njegovo mladost, saj bo v ponedeljek praznoval osemdeset let, v žarišču pa so bila aktualna vprašanja slovenskega vsakdanjika, ki ga naš sogovornik opazuje s kritičnim pogledom. Več

  • Bernard Nežmah

    18. 9. 2008  |  Mladina 38  |  Družba

    Melanezijci investirajo denar v medosebne odnose

    Profesorica Marilyn Strathern, eno izmed največjih imen sodobne atropologije

    Profesorica na Univerzi v Cambridgeu Marilyn Strathern velja za eno največjih imen sodobne antropologije. Napisala je vrsto knjig o načinih življenja in mišljenja, značilnih za ljudstva Melanezije, v slovenskem prevodu pa je nedavno izšla njena knjiga »Pisati antropologijo«, ki je posvečena vprašanju, kaj počno antropologi. Njeno morda najbolj vratolomno spoznanje o nesamoumevnosti ustaljenih pojmov se nanaša na pojem pedofilije, ki ni globalno enoznačen. Pri nekaterih melanezijskih ljudstvih poznajo namreč nedolžen obred iniciacije, ko iz mladeniča naredijo plodnega moškega tako, da ga za zmeraj oskrbijo s potrebnim semenom, ki mu ga odrasli moški injicirajo oralno ali pa analno. Več

  • Janez Janša, predsednik vlade in SDS

    /media/www/slike.old/mladina/vint_janez_jana_1_bpet.jpg

    Janez Janša najprej ni imel časa za intervju za Mladino. Zaradi zasedenosti, so nam sporočili. To ni bilo presenetljivo; ne nazadnje, Mladini intervjuja ni dal od leta 1995. Pretekli teden pa smo vendarle dobili pozitiven odgovor na prošnjo, kar je avtomatično pomenilo, da bo nastopil v zadnji številki Mladine pred volitvami. Pred tem je, podobno nenavadno, dal intervju za Dnevnik. Pogovor za ta časopis je prav tako že dalj časa zavračal. Vprašanj je bilo veliko. In vendar smo nekatere dogodke želeli z njim bolj natančno razsvetliti. Zaradi obveznosti predsednika vlade je bilo vnaprej določeno, da pogovor traja eno uro. Ta je hitro minila. Ko se je naš čas iztekel, je predsednik vlade rekel: Naslednje vprašanje je zadnje. Več

  • Borut Mekina

    18. 9. 2008  |  Mladina 38

    »Tako daleč smo že prišli, da Janšo branita trgovca z orožjem«

    /media/www/slike.old/mladina/temaintjankovi_zoran_2_b5.jpg

    > Janez Janša se je tudi meni zlagal. To je tudi moja osebna izkušnja. Ko sva se srečala, mi je dejal, da je za mojo zamenjavo v Mercatorju izvedel iz časopisa. Potem mi je dejal, da se pri sebi, v svoji pisarni, 12. avgusta 2005 ni z nikomer nikoli pogovarjal o prodaji Mercatorja, ampak o tem, kako naj bi država pomagala Pivovarni Laško in Istrabenzu. Nadaljevanje poznate. Več

  • Staš Zgonik

    11. 9. 2008  |  Mladina 37  |  Družba

    »V ozračju bi si morali želeti čim več ogljikovega dioksida.«

    /media/www/slike.old/mladina/intvelikafred_singer_bpet.jpg

    Velika predavalnica Instituta Jožef Stefan je bila polna kot že dolgo ne. »Končno nekdo, ki bo zadevo predstavil iz drugega zornega kota,« je bilo slišati enega od obiskovalcev, čakajočih na predavanje. V goste je prišel profesor dr. Siegfried Frederick Singer, ameriški atmosferski fizik avstrijskega rodu, zaposlen na univerzi Virginia Science. Singer velja za enega najbolj znanih nasprotnikov teorije o človeškem izvoru globalnega segrevanja. V Ljubljano je prišel predstavit poročilo z naslovom »Narava, ne človeška aktivnost, določa obnašanje podnebja«, katerega urednik je in ki ga je spomladi skupaj s skupino znanstvenikov iz več držav izdal pri Inštitutu Heartland. V poročilu večinoma uporabljajo podatke iz poročil Medvladnega odbora za klimatske spremembe pri Združenih narodih (IPCC), ki pa jih interpretirajo drugače od svojih kolegov in ugotavljajo, da razlaga IPCC-ja ne drži. Opozarjajo na nezanesljivo korelacijo med naraščanjem koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju in naraščanjem temperature. Še posebej to velja za obdobje med letoma 1945 in 1970, ko se je, tudi po podatkih IPCC-ja, ozračje nekaj časa celo ohlajalo, in to kljub temu, da se je po 2. svetovni vojni zgodil gospodarski razcvet in da je koncentracija ogljikovega dioksida neprestano naraščala. Opozarjajo, da ogljikov dioksid predstavlja le približno 5 odstotkov vseh toplogrednih plinov. Za spremembe zemeljske temperature imajo drugačno razlago. Ta naj bi bila odvisna od Sončeve aktivnosti, ki posledično določa tudi količino Sončevega obsevanja Zemlje. Mehanizma še ne znajo z gotovostjo pojasniti, trenutna teorija pa gre takole: ob povečani Sončevi aktivnosti se poveča njegovo elektromagnetno sevanje, ki posledično do Zemlje spusti manj kozmičnih žarkov. Kozmični žarki naj bi, ko trčijo ob vodno paro v ozračju, ustvarjali oblake. Več kozmičnih žarkov, ki dosežejo Zemljino atmosfero, pomeni več oblakov in posledično manj Sončevega obsevanja. S prof. Singerjem smo se pogovarjali po njegovem predavanju. Več

  • Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaborut_pahor_bk.jpg

    Borut Pahor je decembra napovedal, da bo, če bo na volitvah zmagal, postal slovenski premier. Takrat je še kazalo, da mu bo uspelo, zdaj pa so ankete njegovo stranko že prestavile na drugo mesto. Pahor pa svoje politične drže ne želi spremeniti, pravi, da način vodenja političnega boja v predvolilni kampanji vpliva na to, kako boš po volitvah vodil politiko države. In on, kot pravi sam, jo bo zmeraj vodil le s kompromisom in ne z zarotami. Več

  • Borut Mekina

    11. 9. 2008  |  Mladina 37

    “Na Finskem sem bil zaslišan kot priča.”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintdrago_kos_bk.jpg

    > Niti do gospoda Janše niti do gospoda Mateja nimam posebnega odnosa. Kakšen odnos imata onadva do mene, pa se ve že nekaj časa. To velja predvsem za gospoda Janšo. Več

  • Igor Mekina

    4. 9. 2008  |  Mladina 36  |  Svet

    Zdaj je vse v rokah EU.

    /media/www/slike.old/mladina/intrusimga_20080831_0030.jpg

    > Vsekakor ne lahko. Zelo dobro vemo, da se bodo cene nafte, plina in drugih energentov v prihodnosti še zviševale, to potrjujejo mnenja vseh strokovnjakov. Zato je naša naloga predvsem povečati proizvodnjo energentov. V Rusiji je danes 12 odstotkov svetovnih zalog nafte, 35 odstotkov svetovnih zalog plina, 16 odstotkov premoga in 14 odstotkov urana. Več

  • Jure Trampuš

    4. 9. 2008  |  Mladina 36

    Katarina Kresal, predsednica LDS

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikakatarina_kresal_mf.jpg

    Katarina Kresal je v politiko prišla pred dobrim letom dni, prevzela je stranko, ki so ji napovedovali konec. Stranko je konsolidirala in na volitvah pričakuje uspeh. Seveda relativni, LDS tokrat nekdanjih ratingov ne bo mogla potrditi. Pravi, da v vlado Janeza Janše ne bo vstopila in da besede ne bo požrla. Več

  • Borut Mekina

    28. 8. 2008  |  Mladina 35

    Gregor Golobič, predsednik stranke Zares

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikagregor_golobi_ml.jpg

    Kot generalni sekretar LDS je bil dolga leta njen prvi operativec in glavni strateg. Po pretresu na levici prihaja v ospredje kot politik. Nova vloga mu pristaja: ankete javnega mnenja njegovi stranki Zares - nova politika kažejo tretje mesto. Golobič, ki je bil eden najtesnejših sodelavcev Janeza Drnovška, želi nadaljevati njegovo tradicijo. Največji problem vidi v Janši, ki naj bi pozabil na svojo, Pučnikovo tradicijo, v čemer vidi srž vseh težav, sovraštva, politizacije, z eno besedo: blokovstva. Več

  • Urša Marn

    28. 8. 2008  |  Mladina 35

    ”Vse skupaj ni obetavno”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintmeh_bk.jpg

    > Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da sta inflacija in recesija tudi psihološka pojava. Bolj ko govoriš o recesiji, bolj postaja resničnost v glavah ljudi, spreminja se njihovo vedenje in se nazadnje resnično manifestira tudi v številkah. Ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi statističnih podatkov ne morem pritegniti tistim, ki govorijo o recesiji. Res pa je, da smo priča ohlajanju gospodarske aktivnosti. Več

  • Urša Marn

    21. 8. 2008  |  Mladina 34

    NSi se je izkazala kot zelo servilna koalicijska partnerica

    /media/www/slike.old/mladina/intjanez_drobni_mf.jpg

    > Ta vlada ni izpolnila pričakovanj ljudi. Ni uredila tipično desnih vprašanj, je pa sprejela nekatere rešitve, ki so tipično leve. Janša kot dosežek navaja dejstvo, da je vlada preživela celoten mandat. Zame to ni poseben dosežek. Smisel ni v tem, da imaš oblast, ampak da uresničuješ svoj program in izpolniš obljube, ki si jih dal volivcem. Ta vlada se kaj dosti ne razlikuje od svojih predhodnic. Več

  • Jure Aleksič

    21. 8. 2008  |  Mladina 34

    Vinko Ošlak, kristjan

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_olak_4449_bk.jpg

    Na Vinka Ošlaka, to macolo nepotvorjenega krščanskega etosa, sem prvič naletel pred leti na neki vseslovenski fešti krščanske omladine, ne spomnim se več, kje. V običajnem metežu pobožnih želja in lene dogme je name napravil nepozaben vtis srčni sivobradi kerlc, ki je za poduk pozornih ušes še nastajajočih kristjanov udrihal po vsem prenarejenem, hinavskem in zlaganem ... In najbolj je udrihal po samih temeljih takrat še vedno njegove lastne matične institucije, ki je v stoletjih ugrabila čudoviti Jezusov nauk ter ga prikrojila svojim tuzemskim, od drobnih grehov zabuhlim potrebam. Ko sva se po mejlu menila za intervju, sem mu polaskal, da ga imamo s prijatelji glede marsičesa za sijajnega misleca - a mi je odgovoril, da kaj posebej sijajen mislec že ne more biti, če je potreboval tako dolgo, da je izstopil iz katoliške cerkve. Za lokacijo je predlagal Maksimarketovo kavarno, saj tam vedno parkira svoje »motovilo, ki bi se mu samo pogojno lahko še reklo avto«. Po treh urah usklajevanja dveh v osnovi neuskladljivih platform sem bil utrujen kot po skrajšani izmeni v idrijskem rudniku. Ko sem mu med kosilom kasneje povedal, da mu blazno zavidam, da se veseli smrti, se je veseljaško zahehetal v svoj golaž: »Ja, saj to pa res! To sem pa včasih celo sam sebi skoraj malo fouš!« Več