Grega Repovž

29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Uvodnik

Postaviti se v kožo SMC in DeSUS

Že ta trenutek nekaj lahko z gotovostjo zapišemo: razen če bi Janša uvedel eno od res številnih mogočih oblik nedemokratičnega ali poldemokratičnega režima, bo SDS skupaj s svojim večnim predsednikom najkasneje z rednimi volitvami leta 2022 zapustila vladne prostore. Bolj ko bo Janša s svojo četico vdanih kimavcev uničeval imunski sistem države, bolj grobo ko se bo loteval institucij, civilne družbe, močnejši odgovor bo doživel na volitvah. Že ta trenutek je jasno, da se je zoper to uničevanje pripravljeno v politiko prestaviti mnoštvo zelo močnih posameznikov in skupin. Aleksander Čeferin na primer verjetno ne bo vstopil v politiko, ni pa nobenega dvoma, da je z javnim nastopanjem pokazal, da se je že izoblikovala zelo jasna pozicija različnih skupin prebivalstva do vlade in do njenega načina vladanja. Dejansko je neverjetno, kako je Janši v času res hude krize uspelo proti sebi obrniti ljudi, ki se politično pred tem sploh niso opredeljevali.

Mož, ki bi bil kralj

Trinajstega maja se je že tako razdrobljena slovenska stvarnost še na novo razcepila na dvoje. Na eni strani je nastala Slovenija, v kateri se je velika večina prebivalstva ukvarjala s ponovno vzpostavitvijo svojih življenj po epidemiji koronavirusne bolezni; gostinci in frizerji so se pripravljali na ponovno odprtje lokalov, otroci so se učili na daljavo, presstitutke smo snovali svoje zarote. Bila je mirna, glede na okoliščine skoraj zaspana, vsekakor pa ne praznična sreda. Medtem pa je v neki drugi stvarnosti predsednik slovenske vlade Janez Janša tvital o polaganju vencev na grobove padlih junakov zgodovine.

Velika laž o ventilatorjih

Ventilator je ključni del medicinske opreme pri spoprijemanju z epidemijo koronavirusne bolezni. Ni ključen le zato, ker najbolj prizadetim pomaga pri predihavanju, ampak predvsem zato, ker omogoča diagnozo značilnih zapletov. Pri bolnikih s koronavirusno boleznijo se pljuča zaradi vode v njih lahko sesedejo. Z dobrimi, primernimi ventilatorji je mogoče oceniti stanje pljuč in omogočajo »odpiranje« tega organa. Zato bi seveda od države že pri pripravah na epidemijo pričakovali, da razpolaga z natančnim podatkom o številu ventilatorjev, primernih za bolnike s koronavirusno boleznijo, in s podatkom, koliko bi jih v državi predvidoma potrebovali.

Vojaki postajajo vardisti – in obratno

V petek, 8. maja, sta v gozdu pri Kozini dva sprehajalca doživela precej neprijetno srečanje. Kot je minuli teden poročal Primorski dnevnik, sta fant in dekle dopoldne, med 10. in 11. uro, kot že ničkolikokrat hodila na obmejnem območju. V bližini vasi Mihele se je fant malce oddaljil od punce, v tistem trenutku je k njemu pritekla oseba v vojaški uniformi. V angleškem jeziku naj bi mu zaukazala, da se ustavi in poklekne. Kot v kakšnem hollywoodskem filmu je moral dati roke na zatilje, mož v vojaški uniformi pa je od zadaj v njegovo glavo meril z avtomatsko puško. Šele ko je fant po prvotnem šoku v slovenskem jeziku vprašal, kaj se dogaja, je vojak, presenečen, da njegova ujetnika govorita slovensko, orožje umaknil in jima pojasnil, da s kolegom patruljirata po obmejnem področju in iščeta migrante. Svoja ujetnika sta nato hitro zapustila, eden od uniformirancev pa naj bi pred odhodom fantu še prišepnil: »Če opazite tiste črne, pokličite 113.«

Levi in desni statistiki

Bojana Nastava, zdaj že nekdanjega generalnega direktorja državnega statističnega urada (Surs), so prejšnji torek iz kabineta predsednika vlade poklicali na sestanek. Na njem je vpričo nekaterih ministrov, Zdravka Počivalška, Tomaža Gantarja, Andreja Širclja in tudi Mateja Tonina, ki sicer uradno na sestanek menda ni bil povabljen, predstavil statistične podatke, iz katerih je bilo mogoče sklepati o posledicah epidemije. Sestanek, neke vrste koalicijsko srečanje, naj bi minil v pozitivnem razpoloženju. Čez dva dni pa je prijatelj Nastavu poslal spletno bližnjico do vladnega odloka, po katerem sodeč ga je vlada na dopisni seji razrešila s položaja in zamenjala s Tomažem Smrekarjem.

Prava umetnost

Romana Tomc, evropska poslanka iz SDS, se je v času, ko je kandidirala za predsednico Slovenije (na volitvah jo je leta 2017 podprlo 13,7 odstotka volivcev), prikazovala za modro, umirjeno in spravno političarko. Nasprotje tistega, kar je njen šef, predsednik SDS Janez Janša.

Thompsona v Maribor ne bo

Upravna enota Maribor (UEM) je že drugič prepovedala koncert hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona, pevca, ki uporablja ustaško simboliko.

Konvertitova »častna Titova«

Radenski župan, revizionistični samooklicani zgodovinar Roman Leljak, je končno – vsaj za zdaj – dosegel svoje. Pred časom je napovedal preimenovanje Titove ulice v Ulico dr. Anteja Šarića, a ogorčeni prebivalci so mu načrte prekrižali, saj so se uprli s peticijo. Po polemikah in poskusih diskreditacije njenih podpisnikov, ki so se odzvali s kolesarskim protestom, je Leljak spremenil načrte – sklenil je, da se bo maršalova ulica po novem imenovala Ulica slovenske osamosvojitve. Toda njegov predlog ni pomiril vznemirjenih podpisnikov, ti želijo, da se v Radencih ohrani ulica s Titovim imenom.

V vrsti za ventilator

Pred dvema tednoma smo v Mladini razkrili, da so med epidemijo covid-19 domove za starejše obiskovali koordinatorji ministrstva za zdravje in preučevali kartoteke stanovalcev, da bi vnaprej določili, kateri bi bili v primeru okužb primerni za zdravljenje v bolnišnicah in kateri ne. Razkritje je pomembno glede na podatke o nenavadni, v svetovnem merilu izjemno visoki stopnji smrtnosti zaradi koronavirusa med oskrbovanci slovenskih domov za starejše. Čeprav se je v množici uradnih podatkov vse težje znajti, pa ni mogoče zanikati, da je pomemben del teh starostnikov umrl kar v omenjenih domovih – kljub zatrjevanju odločevalcev, da je bolnišnično zdravljenje na voljo vsakomur, ki ga potrebuje. Kljub temu je ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, odločno zanikalo, da bi ocene njegovih koordinatorjev pomenile podlago, na kateri bi posameznim bolnikom odrekli sprejeme v bolnišnice.

Bog pomagaj!

Verni ljudje naj bi živeli po božjih zapovedih in napotilih cerkve, njenih pravilih. Cerkev živi po pravilih svojih vodij, verski voditelji pa si pravila (pre)pogosto pišejo sami. Odličen primer tega je samovoljna izdaja odloka o odprtju katoliških cerkva, za katero se je odločila Slovenska škofovska konferenca dan pred vladnim odlokom, ki je to odprtje kasneje potrdil in legaliziral. Vlada se ni želela zameriti katoliški cerkvi.

»Sklenila sem, da tega v našem domu ne bomo delali!«

Vlada, pa tudi druge institucije so bile že sredi epidemije seznanjene s stisko domov za ostarele in spornimi vidiki razvrščanja stanovalcev glede na njihovo »perspektivnost« za bolnišnično zdravljenje. Direktorica Doma starejših Tezno Jasna Cajnko je v začetku aprila na predsednika vlade Janeza Janšo, ministrstvi za delo in za zdravje ter na predsednika republike Boruta Pahorja in varuha človekovih pravic Petra Svetino naslovila dopis, v katerem je opozorila, da ne more sprejeti odgovornosti za ukrepe, ki se izvajajo po domovih za ostarele. »Odločitev, da starostnikom, ki bivajo v domovih za ostarele, ni omogočeno in/ali je celo onemogočeno zdravljenje, ki se zaradi zahtevnosti poteka bolezni za druge državljane izvaja in nudi na sekundarni in celo tercialni zdravstveni ravni, se mi zdi nesprejemljiva,« je med drugim zapisala.

Ministrstvo brez kulture

Pred štirinajstimi dnevi je v Avstriji s položaja ministrice za kulturo odstopila Ulrike Lunacek, ker v vladi ni mogla doseči premikov, nujnih za uresničevanje velikopoteznih načrtov za avstrijsko kulturo.

Bo kdo ustavil Andreja Vizjaka?

Janševa vlada odpravlja praktično vse naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke pri gradnji velikih objektov, Janšev okoljski minister Andrej Vizjak pa omejuje naravovarstvene in okoljevarstvene organizacije, ki so samo v zadnjih petih letih z uporabo pravnih sredstev preprečile več kot 120 nezakonitih velikih posegov v naravo in okolje, ter jih v javnosti prikazuje kot družbeno neodgovorne, podkupljive gostilniške škodljivce. Medtem pa se v ozadju dogaja delitev skoraj dveh milijard evrov poslov.

»Zelo veliko zelo različnih ljudi je nezadovoljnih«

Policija je pred enim od prvih kolesarskih protestov starše pozvala, naj zaradi varovanja zdravja s seboj na demonstracije ne jemljejo otrok. Več kot štiri tedne po prvih množičnih protestih sicer ni opaziti napovedanega občutnega povečanja števila okužb. A volivci, naklonjeni SDS, so se ob svarilu glede prisotnosti otrok na protestih zgražali, tisti z močjo pa so tudi grozili.

Televizijska gostovanja Boruta Pahorja

Borut Pahor je v svoji prvi predsedniški kampanji opravljal vseh sort umazana dela, a nobeno ni bilo primerljivo z gostovanjem v amaterski oddaji Faktor tedna, ki jo vodita politikant in tabloidni novinar Bojan Požar ter njegov vajenec Aljuš Pertinač. O oddaji, ki se je včasih imenovala VV Faktor in nato Faktor, smo se na tem mestu že večkrat razpisali, vsakokrat v upanju, da si nam je ne bo več treba ogledati. A če je v hujskaški oddaji šeste lige gost predsednik republike, ji moramo vnovič nameniti pozornost.

Politična sestava upravnega odbora Prešernovega sklada

Upravnemu odboru Prešernovega sklada, ki mu predseduje dramaturginja Ira Ratej, se septembra izteče štiriletni mandat. Prejšnji teden je vlada državnemu zboru tako predlagala novo sestavo upravnega odbora. Sestavljali naj bi ga akademik Janko Kos, literarni zgodovinar Igor Grdina, klasična filologinja in prevajalka Sonja Weiss, nekdanja direktorica NUK in Slovanske knjižnice Mateja Komel Snoj, pesnik in urednik Jurij Paljk, operna pevka Bernarda Fink, dirigent Lovrenc Blaž Arnič, slikar in profesor Jožef Muhovič, pisatelj in umetnostni zgodovinar Robert Simonišek, novinar, avtor dokumentarnih oddaj in filmov ter nekdanji direktor TVS Jože Možina, novinarka Ženja Leiler Kos, arhitekt in publicist Marko Cotič, dramaturg Rok Andres, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar ter novinarka in koreografinja Barbara Drnač.

Maja Novak

29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Ihta

Biciklisti petkovih večerov

Naša vlada je dobra in modra. Modra in dobra je, kaj bi še radi? Da pleše, poje in vam skuha kavo? Že res, da jo je lahko omalovaževati, saj ji včasih, oh, zgolj včasih uide kakšna nerodna izjava, na primer, da je do prenagljenega in klientelističnega nakupa predrage, a neprimerne medicinske opreme v času epidemije prišlo samo zato, ker je želela služiti narodu – sintagma »služenje narodu« pa je skoraj tako klišejska kot pričakovano povprečna reklama za »na vse živo« pripravljeno slovensko vojsko, ki jo te dni občudujemo na malih zaslonih. Ampak krivdo za te lapsuse je, paradoksalno, gotovo mogoče pripisati prav vladini srčni dobroti in globoki modrosti.