• LP

    9. 11. 2019  |  Politika

    Še ena prijateljska naveza na desnici?

    Po objavi odmevnega članka Polni žepi javnega denarja, v katerem je Vasja Jager razkril, kako se z javnim denarjem financirajo nekatere zasebne fakultete, med njimi tudi Fakulteta za dizajn, ki bi ji pravzaprav lahko rekli družinsko podjetje Matičič-Zver, do akreditacije za delovanje in koncesije pa se je dokopala v času Janševe vlade, se nam je oglasila študentka te fakultete, ki želi ostati anonimna. Kam gre ves ta javni denar, ki ga fakulteta počrpa, je uganka, pravi, kajti vsaj po njenih opažanjih ne zapravlja pretirano za material, ki bi ga študentje potrebovali pri svojem delu, niti ne vlaga v nadstandardno kvaliteto programov. Je pa zato pred nekaj tedni opazila, da je pred fakulteto parkiran čoln srednje velikosti, zato jo je zanimalo, ali gre za novo pridobitev šole, od katere študentje verjetno zopet ne bodo imeli nič.

  • Darja Kocbek

    9. 11. 2019  |  Svet

    Zakaj so oblasti svoje državljane vse bolj pripravljene zatreti z uporabo sile

    Kaj je skupnega množičnim protestom, ki smo jim priča po svetu? Smo priča novi globalni revoluciji? Ali je neumnost iskati skupni imenovalec med Indijci, ki protestirajo zaradi cene čebule, in demonstracijami za demokracijo v Rusiji? Simon Tisdall v Guardianu ugotavlja, da se demonstracije po državah razlikujejo v podrobnostih, skupno pa jim je, da protestirajo mladi, ki zahtevajo spremembe.

  • Uredništvo

    9. 11. 2019  |  Družba

    Anica Mikuš Kos: Vsaka vas prenese eno ali dve migrantski družini

    "Ko sem bila denimo v Švici, sem stanovala v nemško govorečem delu. Čeprav ta država nima odprte integracijske politike, sem videla, da imajo v mnogih vaseh tri hišice, namenjene migrantom. Ko ena družina odide, pride druga. To se mi zdi lepa rešitev. Vsaka vas prenese eno ali dve migrantski družini".  (Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, otroška psihiatrinja in ena od vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij v intervjuju za spletni časopis Časoris)

  • Borut Mekina

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Politika

    Račun za Janša TV

    Arbitražno sodišče v Švici je dokončno presodilo, da mora Telekom Slovenije grškemu podjetju Antenna plačati 17,6 milijona evrov, zamudne obresti in stroške postopka, skupaj približno 23 milijonov evrov, za 34-odstotni delež v podjetju, ki je izdajatelj televizijskega programa Planet TV.

  • Danes je nov dan

    9. 11. 2019  |  Družba

    Zeleni po(d)uk

    Italija bo prva na svetu v učni načrt kot obvezna predmeta uvedla trajnostni razvoj in podnebne spremembe. Državne šole bodo agendo OZN za trajnostni razvoj 2030 v pouk začele vključevati septembra, posredno pa bo zajeta v vseh predmetih. Grimsova ekoteroristična nočna mora se tako uresničuje, Salvinijeva pa tudi. Progresivni minister za šolstvo in Salvinijev antipod Fioramonti je prav tako pobudnik obdavčenja sladkorja ter letalskih poletov.

  • Staš Zgonik

    8. 11. 2019  |  Svet

    Vroči planet

    Zemljino ozračje se segreva hitreje kot kadarkoli v znani zgodovini. Temperaturni rekordi padajo praktično eden za drugim. Znanstvenikom počasi zmanjkuje načinov, kako javnost in odločevalce opozoriti pred prihajajočimi nevarnostmi.

  • Lara Paukovič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Izgorelost. Zakaj vse več ljudi ne zmore več?

    Vsako leto v medije prikaplja več zgodb o ljudeh, ki so obvladovali vsa področja življenja: delo, družino, hobije, družabnosti – vsaj videti je bilo tako. Potem pa so se kar naenkrat zrušili, izgoreli. Izgubili so motivacijo za delo, voljo do življenja, v skrajnih primerih je prišlo tudi do popolne fizične izčrpanosti, adrenalnega zloma. Izgorelost je beseda, ki ves čas visi v zraku, tako kot na primer čuječnost, milenijci ali globalizacija. A ljudje so garali od nekdaj in nemalokrat v veliko slabših razmerah kot ljudje v razvitem svetu dandanes. Je mogoče, da se težava v resnici skriva nekje drugje, ne le v prekomernem delu? Je življenje samo tako zelo drugačno?

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Uvodnik

    Tvegana igra

    Vrhunska politika je resen posel. Dolga leta so bili – po vsem svetu – politiki predvsem ljudje, ki so se že v rosnih letih odločili za ta poklic, celo poslanstvo. Tako so počasi lezli po klinih politike, začeli kot pripravniki v poslanskih skupinah, postali člani podmladkov, napredovali do položaja svetovalcev v ministrskih kabinetih, si nabirali izkušnje ter prevzemali znanje starejših kolegov. Preden je kdo postal minister ali poslanec, je v politiki preživel vsaj deset do petnajst let – in si nabral znanje o umetnosti politike, zgodovinske izkušnje, spoznaval nenapisana pravila, kaj kakšen korak sporoča drugi strani, itd.

  • Damjana Kolar

    9. 11. 2019  |  Kultura

    1. svetovna vojna skozi 3D očala

    V Kinodvoru Ljubljana bodo 11. novembra ob 19.00 predvajali monumentalni  dokumentarec Nikoli se ne bodo postarali v režiji Petra Jacksona, ki nas s pomočjo najsodobnejše tehnologije obdelave slike in zvoka ter v 3D tehniki postavi naravnost v pretesne škornje britanskega vojaka na zahodni fronti. Režiser je 100. letnico konca 1. svetovne vojne obeležil s filmom, ki postavlja nov mejnik v uporabi arhivskega gradiva.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Karel Gržan: Sem nasprotnik izključujoče tekmovalnosti, ki nekatere povzdiguje, preostale pa ponižuje

    Medtem ko se slovenska katoliška cerkev dela, kakor da Zvona Ena in Dva nista nikoli obstajala, in z denacionalizacijskimi zahtevki grabi po novem bogastvu, on živi na samotni kmetiji sredi gozdov pod Raduho ter v družbi svojega konjiča in knjig premišljuje, kako pomagati najšibkejšim in izkoriščanim. Pred dvema letoma je v slogu Martina Lutra izzval kapitalizem s 95 tezami za prehod v pravičnejšo družbeno ureditev. Svoje humanistično poslanstvo je pater Karel Gržan sedaj nadgradil še s 95 tezami za reformo sistema vzgoje in izobraževanja, miselnimi provokacijami, kot pravi, s katerimi želi preusmeriti javno razpravo h koreniti redefiniciji celotne šolske vertikale. Zavzema se za šolo, ki ne bi zgolj usposabljala za kapitalizem uporabnih delavcev in potrošnikov, temveč bi mlade vzgajala za dopolnjevanje in sodelovanje.

  • Uredništvo

    8. 11. 2019  |  Politika

    Janez Janša vs. Lovro Matič

    OGLEDALO

  • Peter Petrovčič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Ne ubija reka, temveč politiki

    Na predvečer dneva spomina na mrtve so črnomaljski gasilci iz Kolpe potegnili trupli. Tuja državljana sta utonila pri poskusu prečkanja reke in s tem slovensko-hrvaške meje.

  • Izak Košir

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Financiranje sovražnega govora

    Zavod Državljan D je septembra 2018 začel kampanjo, s katero preizprašuje vlogo podjetij v večinski državni lasti, ki z oglaševalskimi proračuni financirajo širjenje sovražnih vsebin v nekaterih medijih, povezanih s stranko SDS in Orbánovim režimom na Madžarskem. Tako lahko med oddajami na Nova24TV, kjer spodbujajo nestrpnost do verskih, spolnih in etničnih manjšin, spremljamo oglase za državni Telekom Slovenije in druga velika podjetja, med katerimi sta denimo Mercator in Telemach.

  • Izak Košir

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Lepotni popravki

    Dopolnjen pravilnik o prometni signalizaciji med drugim predvideva nekatere nove različice veljavnih znakov, med katerimi je v zadnjih dneh največ zanimanja zbudila možnost ženske silhuete na semaforjih. Poteza je seveda dobrodošla, saj smo imeli (razen v Kranju) do zdaj na semaforjih zgolj moške silhuete.

  • Lara Paukovič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Izgorelost in prekarnost

    Aljoša Harlamov, publicist in urednik na Cankarjevi založbi, ki je pred leti napisal iskren in odmeven esej o lastni izkušnji izgorelosti s povednim naslovom Delati, delati, umreti, je pred kratkim ponovno javno opozoril na to problematiko. Ob tem pa je izpostavil še en vidik: pri osredotočanju na zgodbe izgorelih deloholikov in perfekcionistov z vrha ali vsaj višjih sfer družbene lestvice pogosto pozabljamo na prekarce, samozaposlene, ki delajo po projektih in izgorijo, ker nimajo izbire, zaradi strahu pred izgubo zaslužka namreč sprejmejo praktično vsako delo. To je še toliko izraziteje, če prihajajo iz socialno šibkejših okolij oziroma nimajo stabilnega ekonomskega zaledja.

  • Jure Trampuš

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Politika

    Preobrat ali predstava za javnost?

    V soboto bo v Velenju kongres Socialnih demokratov, ki naj bi v stranki povzročil prenovo. Najprej programsko, tej pa bo, tako pričakujejo, sledila vrnitev med politične prvokategornike. SD je bila nekoč največja vladna stranka, na volitvah leta 2008 jo je podprlo 30,5 odstotka volivcev. Po letih kriznega »špar programa« Pahorjeve vlade je začela izgubljati volivce. Na zadnjih volitvah leta 2018 je dosegla trikrat slabši izid kot izjemnega leta 2008. Izbira Velenja je pomenljiva. Čeprav stranka na državnozborskih volitvah v tem mestu ne dosega prvih mest, je Velenje občina, kjer SD vlada vse od porajanja demokracije. Najprej je bil dolga leta župan Srečko Meh, zdaj občino vodi nekdanji poslanec SD Boštjan Kontič. S tega stališča je Velenje »rdeča trdnjava«, iz mesta pa prihaja tudi Andreja Katič, ministrica za pravosodje.

  • Socialna politika ni ekonomska politika

    Najprej bom navedla nekaj ozadja za osvežitev zgodovinskega spomina in umestitev problema. Slovenski sistem socialnih denarnih prejemkov se je začel radikalneje spreminjati v času, ko so v javnem diskurzu prevladovali t. i. mladi ekonomisti s poudarjanjem svobodnega trga, katerega edina resna sovražnica je socialna država s prebogatim sistemom denarnih prejemkov, ki dela ljudi odvisne od države in jih odvrača od trga dela. Cilj rušenja socialne države je bil zagotoviti trgu poceni delovno silo, ki je zaradi golega preživetja pripravljena delati pod vsakršnimi pogoji. Ta cilj so različne vlade po letu 2004 dosegale s spremembo socialne zakonodaje. V tistem času se je prvič glasneje in resneje pojavil govor o pomanjkljivih delovnih navadah ljudi, kar naj bi bil glavni razlog za brezposelnost. Govor o lenuhih in goljufijah pri uveljavljanju socialnih pravic smo sicer poslušali že prej, vse od sredine devetdesetih let, le da ni imel velike teže pri zakonodajnih spremembah. Ljudje so to izražali s prispodobami o tistih, ki se z ’mercedesi’ pripeljejo po denarno pomoč ali po otroke v subvencionirani vrtec.

  • Damjana Kolar

    8. 11. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bodo v okviru trap serialke KROM v živo nastopili 36H, ki mu bodo sledili Felis Catus (YGT), Fomo, Shao, Junker in Re3600. V Channel Zeru bodo na Kung Fu Techno večeru nastopili Veztax, Adamm in Spark, v Jazz klubu Satchmo pa v okviru Difrakcije AbsoluteZero, The SchamRollz, Concrete, Nukleus, Aniline b2b Dominus Diaboli.

  • Uredništvo

    7. 11. 2019  |  Politika

    Levica: »Desnica in koalicija skupaj za najbogatejše«

    Na odboru za finance sta koalicija in desnica z združenimi močmi zavrnili finančni del predloga Levice, ki omogoča ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je v sporočilu za javnost zapisala, da bi bilo ob sprejetju predloga na boljšem 95 odstotkov ljudi oziroma vsi upokojenci, velika večina samozaposlenih, ter vsi s plačami do 5200 evrov bruto mesečno. "Če bi bil predlog sprejet, ne bi več upokojenec s 500 evri pokojnine in menedžer s 10.000 evri plače plačevala enakega zneska za dopolnilno zavarovanje (35 evrov mesečno), temveč bi prispevala v skladu s svojimi zmožnostmi, tako da bi upokojenec prispeval 30 evrov manj, menedžer pa 20 evrov več kot zdaj," so dodali. 

  • Uredništvo

    7. 11. 2019  |  Družba

    »Po šoli in po maši je hodil v mojo sobo. Bolelo je.«

    Skoraj osemdesetletna Lenka je bila v življenju večkrat spolno in fizično zlorabljena. Težko je brati takšne zgodbe, a ker se to dogaja številnim ženskam, ki so prisiljene molčati ali zaradi drugih razlogov ne upajo spregovoriti, se nam zdi pomembno, da z objavami njihovih izpovedi prekinemo molk in prispevamo k detabuiziranju tematike. Žrtev je namreč veliko več, kot si predstavljamo. "Jaz dobim 298 evrov. S tem denarjem ne morem niti vseh položnic pozimi pokrit. Jem juho, tisto za par centov. Razredčim jo za par dni. Pa kak kruh. Pri 78. ne rabim več. Duša me boli. Ponoči sanjam očkota, pa rejnika. Če se spomnim, me boli," je povedala Lenka. Njeno zgodbo, ki jo je posredovalo društvo Humanitarček (v okviru #projektVIDA), spodaj objavljamo v celoti. 

  • Uredništvo

    7. 11. 2019  |  Politika

    Matej Tonin: Da bi nastala kakšna druga vlada, je problem ena oseba

    "Da bi nastala kakšna druga vlada, je po vseh mojih pogovorih, ki sem jih imel, problem ena oseba. Ta oseba ne misli spreminjati svojih pozicij, tako da jaz v sedanji konstelaciji ne vidim nobenih možnosti, da bi prišlo do kakršnekoli druge vlade."

  • Danes je nov dan

    7. 11. 2019  |  Družba

    Manj dela je dobro za okolje

    Podobno, kot se je pred skoraj 100 leti zdelo neverjetno, da podjetje Ford Motors uvaja 40-urni tedenski delovnik, se tudi danes marsikomu zdi rahlo predrzno, da bi delali 6 ur na dan ali pa imeli proste petke. Večina pilotnih projektov nakazuje, da krajši delovni čas vsaj sprva opazno vpliva na dvig zadovoljstva in produktivnost zaposlenih, podjetja pa prihranijo pri obratovalnih stroških. Krajši delovnik predstavlja tudi možnost za odpiranje novih delovnih mest, 4-dnevni delovni teden pa bi drastično zmanjšal okoljske obremenitve. Raziskave kažejo tudi, da 25 % zmanjšan obseg dela predstavlja približno enak odstotek zmanjšanja ogljikovih izpustov in je tako logično ena izmed osrednjih zahtev okoljskega aktivizma. 

  • Uredništvo

    7. 11. 2019  |  Družba

    Zakaj vse več ljudi ne zmore več?

    Jutri izide nova številka Mladine. To je njena naslovnica, zakrivil jo je Uroš Abram. Vabljeni k branju! Na prodajnih policah in na naši spletni strani od petka, 8. novembra, naprej.

  • PV, MONITOR

    7. 11. 2019  |  Svet

    Uberjev samovozeči avtomobil do smrti povozil peško

    Ko je Uberjev testni Volvo XC90 marca 2018 zbil 49-letno peško Elaine Herzberg, je bila to prva smrtna žrtev njihovih avtonomnih vozil. Kasneje je preiskava ameriškega urada National Transportation Safety Board (NTSB) ugotovila, da so Uberjeva testna vozila od septembra 2016 do marca 2018 doživela 37 prometnih nesreč. Vzrok za to naj bi bila premalo dodelana programska oprema.

  • Danes je nov dan

    7. 11. 2019  |  Družba

    Dobre razmere na trgu dela - slabi pogoji za delo?

    Razmere na trgu dela naj bi nas navdale z optimizmom. Ministrstvo za delo se v sporočilih za javnost hvali o nizkem številu brezposelnih oseb. Tudi Statistični urad poroča o najvišji stopnji zaposlenosti v naši novejši zgodovini. Vendar pozitivni statistični indikatorji razkrivajo zgolj eno plat zgodbe. Visoka zaposlenost namreč ne pove veliko o dejanskih pogojih dela. 

  • IK, STA

    7. 11. 2019  |  Politika

    »Padla je še zadnja domina, vlada je z nami dokončno prekinila sodelovanje«

    Koordinator Levice Luka Mesec je opozoril, da bi koalicija s sprejemom dopolnil povozila predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Padla je še zadnja domina, ugotavljamo, da je vlada dokončno prekinila sodelovanje in odstopila od dogovora z nami," je dejal Mesec in dodal, da za Levico odslej sporazum ni več obvezujoč.

  • Damjana Kolar

    7. 11. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo premiero pripovednega baleta Veliki Gatsby v koreografiji Lea Mujića, ki črpa snov iz znamenite romaneskne predloge Francisa Scotta Fitzgeralda, koncert madžarskega violinista in citrarja Félixa Lajka, premiero igre Alice v postelji, znamenite ameriške filozofinje, esejistke in pisateljice Susan Sontag, slavnostno projekcijo digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter v režiji Franceta Štiglica.

  • IK, STA

    7. 11. 2019  |  Svet

    Putin bi imel svojo spletno enciklopedijo

    Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek predlagal oblikovanje ruske alternative spletni enciklopediji Wikipedija. Takšna alternativa globalni enciklopediji bi bila namreč po njegovem mnenju zanesljivejša oz. bolj zaupanja vredna. Kremelj namerava za projekt do leta 2022 nameniti 1,7 milijarde rubljev (24 milijonov evrov).

  • OŠTRO.SI

    6. 11. 2019  |  Politika

    Lastnik »izvidniškega letala« Štajerske varde povezan s podjetnikom Lorisom Požarjem

    Septembra so na 24ur.com poročali, da ima Štajerska varda »vojaško letalstvo« in da je opravila izvidniški let na slovenski južni meji. Štajerska varda je paravojaška organizacija in ne more imeti vojaškega letalstva, pravi Slovenska vojska. In ga tudi nima.