Vlado Miheljak

23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Dva leva

Adventne norčije NSi

»Dedek Mraz je namišljena kategorija, ostanek boljševizma in nadaljevanje vladavine kontinuitete.«
— Janez Janša (1997)

Kako dolgo še?

Marca 2018, v času Cerarjeve vlade, je parlament sprejel zakon o nevladnih organizacijah. Ta ureja njihov javni status, določa namen, skrbi za evidence, pravice, obveznosti. Med drugim v 28. členu uzakoni poseben finančni sklad za razvoj nevladnih organizacij – za sistemsko spodbujanje njihovega razvoja. Sredstva za ta sklad prihajajo neposredno iz dohodnine, letos so znašala 5,2 milijona evrov. Gre za tista sredstva, ki jih davčni zavezanci sami ne namenijo za financiranje splošnokoristnih namenov, sindikatov, političnih strank in podobnih organizacij, kar omogoča zakon, ki ureja dohodnino.

Zore ukaže, Janša skoči

Po odobritvi temeljnega dohodka v višini 700 evrov na mesec in popolni oprostitvi plačil prispevkov za duhovnike je vlada Janeza Janše katoliški cerkvi namenila nov, poseben privilegij: v času praznikov je dovolila ponovno odprtje cerkva in izvajanje verskih obredov. Četudi so izkušnje iz začetka drugega vala pokazale, da so prav cerkve lahko pomembna žarišča okužb, ki se iz njih lahko bliskovito razširijo po okolici.

Malo streljanja v prazno, malo pa v koleno

V zadnjem, sedmem svežnju protikoronskih ukrepov (PKP7) je vlada predvidela zvrhan kup pomoči različnim kategorijam prebivalstva, posejane brez kakršnegakoli koncepta. Ukrepi so sicer všečni, do 300 evrov enkratne pomoči bodo dobili upokojenci z nizkimi pokojninami, do 200 evrov velike družine … Toda zakaj? V primerjavi z drugimi državami EU je v Sloveniji koronska kriza najbolj prizadela mlade, ki so bili ujeti v prekarnih delovnih razmerjih. Povečanje brezposelnosti med mladimi do 25 let je pri nas med največjimi v uniji. Poleg njih je kriza seveda najbolj udarila kulturnike, pri katerih se je združilo več negativnih posledic. To so povečini prekarci, odvisni od projektnega dela, hkrati pa je država med epidemijo kulturne dejavnosti prepovedala. A eden največjih stroškov sedmega svežnja protikoronskih ukrepov bo pomoč zaposlenim – ti bodo spet dobili 200 evrov.

»Močni voditelji« in njihovi mandarini

Pisalo se je leto 2018, ko so bile globalno že izrisane konture novega sveta avtoritarnih odklonov in alternativnih dejstev. V (pre)vročem juniju leta 2018 je predsednik republike Borut Pahor na vprašanje o nevarnostih za demokracijo odgovoril: »Upoštevati je treba tudi nek trend v svetu glede vodenja vlad. Priča smo naraščajočemu pojavu močnih političnih voditeljev, tudi v državah z dolgo demokratično tradicijo. Za mnoge ljudi je privlačno imeti voditelja, ki nadomesti pomanjkljivosti demokracije. Če že demokracija ne deluje, imejmo vsaj močnega voditelja, si rečejo. Za razliko od tistih, ki po navadi hitro sklepajo, da to vodi v avtoritarnost, nisem tako prepričan, da je to dvoje nujno povezano. Ljudje iščejo močne voditelje, za katere verjamejo, da bodo stvari lahko uredili.« Ne gre za šum, nesporazum, disonanco. V tistem času smo bili namreč priča številnim različicam tega odgovora, ki jih je Pahor ponovil v različnih kontekstih in v različnih nastopih.

Banksterji, svete krave?

Pred dobrim letom smo v Mladini objavili dokumente in dokaze, ki so jih slovenski kriminalisti leta 2016 zasegli v Banki Slovenije med preiskavo sanacije bank leta 2013. Med dokumenti denimo najdemo elektronska sporočila predstavnikov evropske komisije, v katerih so ti slovenski strani svetovali, naj država bančne uredbe in zakone piše bolj površno in nekako v smeri, da bo banke laže spravila v stečaj. Najdemo metodologijo vrednotenja nepremičnin v Sloveniji, ki so jo uradniki komisije vsiljevali naši državi. Po mnenju več slovenskih institucij je bila napačna in nezakonita. Kljub temu so jo v Bruslju zahtevali. Nazadnje najdemo še kopico elektronskih sporočil vpletenih iz Slovenije, zaposlenih v Banki Slovenije, NLB, na ministrstvu za finance, iz katerih izhaja, da so se vsi po vrsti zavedali, da so izračuni bančne luknje v nasprotju z veljavno metodologijo in zakonodajo in da bodo velike težave s »knjiženjem rezultatov«. Zato so iskali načine, kako legalizirati nezakonito početje – če povzamemo.

Aleksandra Pivec?

Ko je nastala oddaja Odmevi, je bila res napredna, novinarsko in tudi po duhu – a govorimo o davnem letu 1996. Takrat je bilo v oddaji vse prav, od stolov do mize, od načina podajanja informacij do načina vodenja razprav z gosti. Ker prav za to je pri oddaji šlo: vzeti si čas, da z relevantnimi gosti predebatirajo pred gledalci ključne dogodke dneva. A da danes gledalci z daljincem bežijo od Odmevov h konkurenci – 24ur zvečer, je največji poraz te oddaje. In ne odhajajo zato, ker bi bila oddaja zatežena, ampak nasprotno: ker ji uspe z izborom nerelevantnih in uravnoteženih gostov prepogosto pripraviti popolnoma neverodostojne debate in prispevke.

Božična čestitka proti splavu

»Leto, ki se poslavlja od nas, je bilo polno novih izzivov, preizkušenj in mnogih odrekanj. Življenje posameznika in družbe je bilo postavljeno v novo realnost,« so bile uvodne besede novoletne čestitke župana občine Logatec Berta Menarda, ki so jo poslali »nekdanjim županom Občine Logatec, poslankama, izvoljenima na našem območju, ter državnemu vodstvu«, pravijo na občini. Lična voščilnica je bila poslana po navadni pošti in opremljena s simbolom božične zvezde, lanterne, z majhnimi snežinkami in precej zlate barve. Klasičen božični kič. A to še ni vse.

Črna knjiga nezakonitih vračanj

»Nihče poslej ne bo mogel več reči, da se to ne dogaja,« je na virtualni tiskovni konferenci ob predstavitvi Knjige nezakonitih vračanj (The Black Book of Pushbacks) dejala Malin Björk, švedska evropska poslanka iz vrst levice (GUE/NGL). Gre za prvo takšno publikacijo. Obsega več kot 1500 strani in prikazuje brutalno nasilje, ki so ga nad več kot 12.600 ljudmi izvajali uradni organi na mejah držav na balkanski poti. Med drugim so natančno popisani tudi 128 primerov izgonov iz Slovenije in verižna vračanja iz Italije.

Neodgovorni oglasi

Urejeno poslovno žensko med sestankom popade kašelj. Brez skrbi. »Ko vam kašelj ruši načrte, imejte rešitev vedno pri roki. Tablete Fluimukan.« Tako se začne oglas za Lekovo zdravilo brez recepta za lajšanje kašlja, ki se v oglasnih blokih slovenskih televizij predvaja te dni. V času pandemije nalezljive bolezni, pri kateri je eden glavnih simptomov suh kašelj, nam oglaševalec priporoča, naj preprosto vzamemo zdravilo: »Tako bo vaš dan lahko potekal, kot ste si zamislili.«

Rdeča zvezda izpolnjuje želje 

Izolski jadralec Jure Orel in člani njegove ekipe v podjetju CleanSport, specializiranem za jadralna doživetja, so zasnovali projekt z imenom »Moja zvezda«. Pravijo, da želijo spodbujati pozitivno vzdušje in vrednote, zato so začeli izdelovati zapestnice z rdečo zvezdo, ki naj bi nosilce vsak dan opominjala na solidarnost. To ni edini namen zapestnice, saj del izkupička od prodaje namenijo za uresničevanje sanj mladih talentov; dva evra od vsakega prodanega kosa namreč romata v malho otroških sanj pod okriljem Palčice Pomagalčice.

Zavržena generacija

Vlada je socialne in duševne stiske študentov večinoma spregledala, kar lahko sklepamo tudi po tem, da je za njihovo blaženje namenila samo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, ki je bil izplačan aprila. Ob tem so številni študenti opozarjali, da ta nikakor ne more učinkovito rešiti njihovih stisk. Vlada zdaj, po več kot pol leta, namerava študentom ponovno pomagati – predlog sedmega protikoronskega zakona (PKP 7) namreč za študente predvideva izplačilo dodatka v enaki višini kot prej.

Alem Ćurin (1953–2020)

Nekoč je bil … četrtek.

Zadnja afriška kolonija

Dokumentarni film Videti El Aaiún je peti režijski projekt Erika Valenčiča, ki smo si ga letos junija lahko ogledali na TV Slovenija, nato pa še na Festivalu migrantskega filma in Festivalu slovenskega filma. Kot večina njegovih prejšnjih filmov se tudi ta ukvarja z zgodbami »nezaželenega« ljudstva. Vztrajni zagovornik človekovih pravic in novinar, čigar članke in reportaže lahko občasno berete tudi v našem tedniku, je po Palestincih, Kurdih in Sirjakih tokrat od blizu predstavil Sahravijce. Ob prvem obisku njihovih begunskih naselij na skrajnem zahodu Alžirije je svojemu tamkajšnjemu prijatelju obljubil, da se bo nekoč vrnil, zbral intervjuje ljudi, ki živijo na tem ozemlju, in jih izdal v knjigi. Osem let kasneje se je vrnil z namenom, da obljubo izpolni. Na izdajo zbranih 22 poglobljenih intervjujev bo treba še malo počakati. V filmu pa že lahko vidimo del tega gradiva: sedem sogovorcev, ki nam predstavljajo življenje in zgodovino sahravijskega ljudstva na ozemlju, o katerem nekateri »nočejo, da bi kaj vedeli«.