Zdravniško pomoč zaradi elektronskih cigaret

Pogovor o iskanju zdravniške pomoči zaradi kajenja elektronskih cigaret je med mladimi nekaj vsakdanjega. Vsak pozna koga, ki je zaradi tega moral k zdravniku, kot je nekoč vsak poznal koga, ki je moral na »izpiranje želodca« zaradi zastrupitve z alkoholom. Ker se vejpanje še vedno predstavlja predvsem kot manj škodljiva zamenjava za kajenje tobaka, smo se za stvarnejše in manj anekdotične podatke obrnili na zdravstvene ustanove.

Nacistične tablice

V Sloveniji je registrskih tablic, narejenih po meri, vsako leto več. Leta 2024 jih je bilo okoli 78 tisoč, to pomeni, da ima približno 4,5 odstotka registriranih cestnih vozil personalizirano registrsko tablico. Število tablic, narejenih po meri, se je v zadnjih letih povečalo, leta 2021 jih je bilo le nekaj več kot 54 tisoč. A vse to ni zastonj.

Zavedene satanistke! / Načelna poteza slovenskih odbojkaric 

Slovenske odbojkarice so ta teden začele priprave na svetovno prvenstvo, še pred tem pa uspešno opravile kvalifikacije in se uvrstile na evropsko prvenstvo 2026. Zadnjo tekmo kvalifikacij so odigrale z Izraelom in pri tem poskrbele za manjši incident, ko se niso hotele rokovati z nasprotnicami. Za protestno dejanje so se odločile same, mimo državne odbojkarske zveze, z njim pa so si nakopale gnev slovenske desnice. Pričakovano, saj ta vsako obsodbo izraelske vojaške morije označi za antisemitizem.

»Zagovorniki kolaboracije se danes oklicujejo za patriote«

Policijski raciji na antifašističnem taboru, ki ga je prejšnji mesec organiziral klub slovenskih študentov na Dunaju na Peršmanovi domačiji, kraju, kjer so nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne pobili člane družin Sadovnik in Kogoj, je sledil še incident na nogometni tekmi med kluboma SAK iz Celovca in ATUS iz Borovelj, na kateri je sodnik trenerju, koroškemu Slovencu, zabrusil, naj govori nemško. Kmalu zatem se je na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu pojavil tudi napis Consolato dei Slavi di merda (Konzulat usranih Slovanov oziroma Slovencev). Čeprav gre najbrž samo za naključje, za nesrečno sosledje dogodkov, podobnih ksenofobnih izpadov pa so slovenski zamejci že vajeni, se ti v svetu, v katerem se spet razrašča nacionalizem, iredentističnih, osvajalskih apetitov pa ne primanjkuje, zdijo še posebej nevarni in zlovešči. O tem, pa tudi o nenavadnem obratu, ko se zdi, da je fašizem postal sprejemljivejši od antifašizma, smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Božom Repetom.

Nekemična zasvojenost

Catherine Price, ameriška novinarka in avtorica knjižnih uspešnic, med drugim priročnika How to Break Up With Your Phone (slo. Kako se raziti s svojim telefonom, op. p.), temne vzorce in druge mehanizme, ki pri uporabnikih povzročajo odvisnost od naprav, primerja z mehanizmi igralnih avtomatov, ki marsikaterega obiskovalca igralnice pahnejo v zasvojenost z igrami na srečo. Zaradi tega gre lahko zasvojenost z napravami v takšne skrajnosti, da pri uporabniku odvzem pametnega telefona povzroči hudo abstinenčno krizo, primerljivo z odtegnitvenim sindromom pri zasvojencih s trdimi drogami.

Renesansa neumnih telefonov

Zavedanje, da zlobne tehnološke korporacije ribarijo naše podatke, zlato rudo 21. stoletja, se je v zadnjem desetletju postopoma, a trdno zasidralo v kolektivno zavest (večidel mlajših) uporabnikov. Dokaj silovito se širijo tudi vesti o temni plati pametnih telefonov in družbenih omrežij, zaradi katerih si številni uporabniki, zmožni tovrstne samorefleksije, odvisnost od naprav priznajo in se skušajo od njih tako ali drugače oddaljiti.

Toksična zveza

Ob zgražanju nad tem, kako globoko zatopljeni so mladi v telefone, tiktoke in podobne pogruntavščine, se težko izognemo temu, da ne bi zveneli kot stari nergači. Še težje pa si priznamo, da smo se tudi sami ujeli v isto zanko kot oni – v dopaminsko past, ki so nam jo prihuljeno nastavili tehnološki mogotci iz Silicijeve doline. Da torej tudi sami nenehno in nebrzdano posegamo po telefonu in da se pogosto šele po 20-minutnem brezciljnem drsenju po zaslonu zavemo, kaj pravzaprav počnemo, saj je tovrstno početje postalo že skorajda samodejno – kot bi roka, ki pograbi telefon, razmišljala s svojo glavo.

Same proti vsem

Junija letos so minila že štiri leta od redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnih kaznivih dejanj nasploh, ki je prinesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu privolitve oziroma »samo ja pomeni ja«. Nihče sicer ni mislil, da bo to prineslo čudežno rešitev za žrtve spolne kriminalitete, torej predvsem ženske in otroke. A verjetno si tudi nihče ni predstavljal, da ne le da se ne bo spremenilo nič bistvenega, ampak da bodo štiri leta kasneje statistični kazalci kvečjemu še slabši kot prej in da bodo žrtve v postopkih pred državnimi organi doživljale povsem enako, če ne celo večje nerazumevanje, ponižanje in razčlovečenje. Kje so razlogi za to?

Ovadeni izraelski vojak v Sloveniji

Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici in Policijska uprava Nova Gorica sta prejšnji teden prejela kazensko ovadbo zoper vojaka izraelske vojske, ki je v enem od turističnih krajev ob Soči. Vojak je bil s svojo brigado dejaven v tako imenovanem koridorju Netzarim v Gazi, kjer naj bi bila izvršena očitana mu kazniva dejanja, med drugim vojno hudodelstvo. Ali je ovadeni še v Sloveniji, ni jasno, v prvih dneh tedna ga policija ni izsledila, torej ga ni niti zaslišala. Kaj je epilog dveh ovadenih izraelskih vojakov v Belgiji?

Medvedov preveč, srnjadi premalo?

Iz leta v leto poslušamo, da je medvedov v slovenskih gozdovih preveč in jih je zato treba vsako leto odstreliti okoli 200, da se v gozdnem ekosistemu zagotavlja njihova primerna številnost. Čeprav so v Sloveniji populacije živalskih vrst, ki spadajo med veliko divjad, zaradi umetnega hranjena in s tem umetnega povečevanja v dobrem številčnem stanju, letos že slišimo prva opozorila, da se populacija srnjadi zmanjšuje.

Nekdanji direktor JGZ Brdo, ki je prijatelju Janezu Janši omogočil poceni dopust, ni naredil nič narobe 

Pred nekaj tedni je Komisija za preprečevanje korupcije odločila, da Marjan Hribar, nekdanji direktor JGZ Brdo – javnega podjetja, ki upravlja številne slovenske protokolarne objekte – vendarle ni kršil integritete, ko je leta 2020 in 2021 Janezu Janši oddal Vilo Zlatorog ob Blejskem jezeru krepko pod ceno, ki so jo plačevale druge stranke. Za to se verjetno niti ne bi izvedelo, če ne bi bil Janše z družino nekdo slikal ob jezeru na dvorišču vile.

»Katoliško krščanstvo je najstarejša in najbolj totalitarna organizacija, kar jih imamo«

Koaliciji »Proti zastrupitvi bolnikov«, kot se imenuje najnovejši projekt samooklicanega borca za otroke in družine Aleša Primca, je uspelo zbrati število potrebnih podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Za dejanski razpis referenduma, ki bi se lahko zgodil pred koncem leta, bo morala ta septembra zbrati še 40 tisoč overjenih podpisov. O zakonu in večletnih prizadevanjih zanj – do različnih pobud je prišlo že prej, svoj predlog zakona pa so v društvu Srebrna nit prvič predstavili leta 2021 –, ter očitkih, ki na njegov račun letijo predvsem iz cerkvenih in zdravniških logov, smo se pogovarjali s pobudnikom zakona dddr. Andrejem Pleterskim, po izobrazbi arheologom, zgodovinarjem in etnologom, ki je bil do upokojitve zaposlen na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

Bojte se antifašistov!

Po drugi svetovni vojni so bili vsi antifašisti. Vsi so fašizmu rekli zgodovinski ne. Zdaj, 80 let kasneje, se zdi, kot da so drugo svetovno vojno dobili fašisti. Občutek imamo, kot da so se uresničili vsi tisti kontrazgodovinski romani o alternativnih izidih druge svetovne vojne – romani o tem, kako so nacisti in fašisti dobili drugo svetovno vojno, kako so še vedno na oblasti in kako je Hitler preživel, bodisi fizično ali simbolno.

Sprejmite strah, a se mu ne vdajte

Psiholog Jürgen Margraf velja za enega vodilnih strokovnjakov za klinično psihologijo in psihoterapijo. Posveča se predvsem pomoči ljudem z motnjami anksioznosti. Od avgusta 2023 dela kot profesor na Porurski univerzi v Bochumu oziroma v njenem Centru za duševno zdravje.

Zmaga loške iniciative

Civilna iniciativa »Loka, mesto vseh«, ki združuje skoraj tisoč občanov Škofje Loke, je na upravnem sodišču nedavno dosegla pomembno zmago: priznan ji je status stranske udeleženke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za Malo hidroelektrarno Puštal.

Zaradi električnih skirojev je vsako leto več poškodb

V središču Kranja se je prejšnji teden zgodila velika sprememba. Prešernova ulica, osrednja ulica starega mestnega jedra, je zaprta za kakršenkoli promet. Po njej se bo lahko samo še hodilo – vožnja s kolesi, pa tudi z električnimi skiroji, je prepovedana, vozniki bodo morali s svojih vozil sestopiti in iti peš, če se bodo želeli gibati po njej. Promet bo še vedno potekal po drugih ulicah v središču mesta. Zdi se, da je ukrep kranjske občine še posebej namenjen preprečevanju vožnje z električnimi skiroji, ki z vidika prometne varnosti iz leta v leto postajajo večji problem.

Ali Sova Palestince obravnava enako kot na primer Ukrajince?

»Velika človeška stiska prisili človeka, da se javno izpostavi in tvega vse. Ker preprosto ne more več,« razlaga dober poznavalec zgodbe Palestinca Jaberja Elmasryja, ki jo zadnji teden opisujejo mediji in odpira vprašanja, kako strokovno in profesionalno delujejo agenti naše obveščevalno-varnostne agencije Sova, kako s svojimi metodami vplivajo na življenja najranljivejših in tudi kako Sova najranljivejše obravnava. Ali Sova, kot retorično sugerira sogovornik, Palestince obravnava enako kot na primer Ukrajince?

Odstrel onemogočajo lovci

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 23. maja izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov. Poldrugi mesec zatem je upravno sodišče odstrel zadržalo do končne odločitve. Dober teden kasneje je bil v časniku Večer objavljen intervju s Klemnom Jerino, profesorjem na Biotehniški fakulteti, ki lastnoročno odmerja vsakoletni odstrel medvedov v slovenskih gozdovih. Naslovljen je bil Blokada odstrela medveda je škodljiva za medveda in ljudi.

»Nekaj obsojenih gospodarstvenikov čistokrvnega slovenskega rodu je naredilo več denarne škode kot vsi Romi skupaj podobne v zadnjem desetletju«

Zadnje čase se spet veliko govori o romskem nasilju, a nasilje doživljajo tudi Romi, prav tako pripadniki številnih drugih (narodnih) manjšin in skupin. Pravi sogovornik, kadar govorimo o vseh teh različnih oblikah nasilja, je zagotovo dr. Dragan Petrovec, ki že desetletja spremlja dogodke v družbi in politiki in se nanje odziva v kolumnah, kot govorec na javnih zborovanjih in v intervjujih, kakršen je tudi tale. Z njim smo med drugim govorili o tem, zakaj si za sovražnike vedno izberemo skupine ljudi, ki v resnici niso to, ne pa tistih, ki so. O pozivih k oboroževanju civilnega prebivalstva in streljanju nezaželenih drugih ter o preventivnem etničnem čiščenju. Pa tudi o tem, kako ocenjuje mandat vlade Roberta Goloba, in o tem, ali, če bi dobili novo desno vlado na čelu z Janezom Janšo, pričakuje trumpovski popolni vihar ali morda kaj drugega.

Pri pameti smo dosegli mejo

Vlada je v zadnjih letih občutno povečala sredstva, namenjena znanosti in raziskovanju. Pred štirimi leti je bilo v povprečju na leto v znanstvenoraziskovalno dejavnost vloženih 354 milijonov evrov, letos bo na voljo že 674 milijonov, prihodnje leto je predvidenih več kot 700 milijonov evrov, se pohvalijo na ministrstvu za visoko šolstvo. A kaj, ko je denar le polovica zgodbe. V Sloveniji vse očitneje primanjkuje znanstvenikov. Še leta 2021 so denimo na Institutu Jožef Stefan zapolnili večino mentorskih mest, zadnja leta jim primanjkuje polovica raziskovalcev. Leta 2019 so recimo razpisali 37 mest in zaposlili 35 mladih raziskovalcev, lani, leta 2024, so recimo razpisali 76 prostih mest, a pridobili le 36 mladih raziskovalcev.

Nekako bo treba očistiti greznico

Komentarji na novičarskih portalih so pogosto mesto, kjer anonimi uporabniki iz sebe na vulgarne načine izlivajo gnev. Veliko medijev je zaradi odgovornosti do javne razprave komentarje onemogočilo – med drugim je to že pred desetletjem storila tudi Mladina. Večina spletnih medijev v Sloveniji komentarje ohranja. Razlogi pa so poslovni, saj komentiranje zagotavlja bolj množičen obisk spletnih strani.