Grega Repovž
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Uvodnik
Janša (in Počivalšek) v škripcih
Glede na razvoj dogodkov je vse bolj očitno, da se bo zgodba o učinkoviti in požrtvovalni akciji kupovanja mask in druge zaščitne opreme končala res slabo. V tem trenutku se zdi, da se bo končala slabo le za ministra Počivalška, predsednika SMC. Verjetno se zdaj že zaveda, kakšna gromozanska kepa se vali proti njemu. In verjetno se tudi zaveda, kdo vse jo vali. Niso največji problem mediji. Niti kriminalisti, ki preiskujejo nabave. Niti opozicija. Kepo zdaj vali kar koalicijski partner Janez Janša. In Počivalšek tudi ve zakaj: ker tako rešuje sebe. Počivalšek ve, da seznama podjetij, ki bodo dobila posel z maskami, ni naredil sam. Kot so rekli v oddaji Tarča: navodila so prihajala z vrha. Ve torej, da v tej zgodbi ni sam. A ve tudi, da ga morebitno razkritje celotne zgodbe pokoplje za vedno. Zato zdaj Počivalšek upa in čaka, da bo njegov partner našel rešitev. Čaka na premierja.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Uvodnik
Res je naporno in moreče, deprimirajoče brati laži in izmišlije, ki jih vedno znova na temo komunizma SDS servira javnosti. Leta 2020 smo, oni pa še vedno o komunističnih medijih, komunističnih voditeljih. Leta 2020! Pa saj bi človek še razumel, če ne bi bili ravno v SDS stacionirani tako rekoč vsi bivši partijci, ki so še vedno politično aktivni. Tako malo jih je že. No, med aktualnimi prvoligaši med politiki so trije člani bivše partije, če že moramo preštevati partijce leta 2020. V SDS imajo prav, še jih je nekaj.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Uvodnik
Zaradi epidemije in splošnih razmer se je zdelo doslej nekako drobnjakarsko in celo nekako neprimerno razlagati, kako točno so potekali dogodki glede uvajanja ukrepov v Sloveniji. In to navkljub temu, da so si predstavniki nove vlade ves čas neizmerno prizadevali, da bi prikazali tako prejšnjo vlado kot vse (nesvoje) strokovnjake za odgovorne za izbruh epidemije v sedanji razsežnosti. Drobnjakarsko se je zdelo tudi zato, ker je tako očitno, da Slovenija, njeni odločevalci in prebivalci, v tem obdobju – obeh vlad – res ni naredila veliko napak, saj spada naša država do tega trenutka med najuspešnejše države pri nadzoru razširjanja virusa med prebivalstvom.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Uvodnik
Z Janševimi vladami je vedno križ. Se pošališ, da bo postavil jastreba Hojsa, direktorja svoje propagandne televizije, za notranjega ministra – in hop, že je Hojs minister. Se kdo drug heca, da bo Janša zagotovo prijazno ponudil Zdravku Počivalšku in Aleksandri Pivec, da ju »varujejo« njegovi fantje, in ju še isti večer imenujejo za podpredsednika vlade in dobita spremstvo. Le koliko dni bo trajalo, da bo Bavčar na prostosti, se spet nekdo šali, in seveda je to zjutraj že novica. Naštejemo še kakšno? Hotel bo podoživeti osamosvojitev, tako kot vsakič, a ne bo dal Rupla za ministra, tokrat bo dal Kacina za tiskovnega predstavnika. Takoj bodo zamenjali direktorico policije in šefico generalštaba. Vojsko bo hotel dati v popolni bojni opremi na meje in zahteval bo razširitev pooblastil za policijo. Zahteval bo pooblastila, da policija lahko nadzira ljudi in vstopa v stanovanja brez sodne odredbe. Karkoli – vse se uresniči.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Uvodnik
Prihaja nadzorovalni kapitalizem
Za čase, ki prihajajo, bo demokracija pomembnejša, kot si lahko sploh predstavljamo. In prebivalcem tistih držav, ki v tem trenutku nimajo na oblasti ljudi, ki so brezpogojno zavezani človekovim pravicam in demokraciji, bo trda predla. V naslednjih tednih (!) se bo toliko zgodilo, da se bomo res zbudili v nekem drugem svetu, v nekem drugem svetovnem redu. Naj to, kar zveni kot apokaliptična napoved dogodkov, obrazložimo.
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Uvodnik
Nekatere stvari javnosti v preteklih dneh niso bile pojasnjene. Nova vlada Janeza Janše je na dan imenovanja v državnem zboru oblikovala krizni štab. Dejansko gre za organ, aktiviran v skladu z 20. členom zakona o vladi, ki se uradno imenuje Nacionalni center za krizno upravljanje. Ta organ ne spada pod ministrstvo za zdravje, ki naj bi bilo sicer pristojno za epidemije, ampak je formalno enota direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo.
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Uvodnik
Če bi ne bilo pandemije koronavirusa, bi bila Slovenija zdaj v šoku: ministrska ekipa Janeza Janše se izkazuje namreč točno taka, kot so nakazovale črnoglede napovedi. Ministru za obrambo Mateju Toninu se je že na nastopu pred poslanci zareklo, da nima prav nič proti vardam in da bi jih vključil kar v nekakšne dopolnilne enote vojske; minister za notranje zadeve Aleš Hojs je nemudoma napovedal dodatne ograje na slovensko-hrvaški meji in zapiranje južne meje; minister za zunanje zadeve Anže Logar napoveduje, da bodo Slovenijo poskušali priključiti višegrajski skupini držav, torej tistim, ki za razsvetljeno Evropo s svojo nazadnjaško politiko, poseganjem v sodno vejo oblasti, preganjanjem medijev in intelektualcev ter zavračajočim odnosom do manjšin pomenijo problem: Madžarski, Poljski, Slovaški.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Uvodnik
Saj bi bilo najlaže – pridružiti se besu levega volilnega telesa (ki sicer rado voli liberalne stranke) in udrihati čez Levico in Listo Marjana Šarca, da sta z neodgovornim ravnanjem pripeljali na oblast Janeza Janšo. Da bi moral Mesec vztrajati pri sodelovanju s težavno koalicijo, še več, da bi moral že na začetku vstopiti v vlado. In da Šarec ne bi smel odstopiti, ampak bi se moral potruditi, da koalicija ostane skupaj. Res bi bilo najlaže še malo podkuriti ta ogenj, a dejstvo je, da sta Meščeva in Šarčeva stranka ravnali točno tako, kot se je od njiju pričakovalo. Hoteli smo načelnost, zdaj smo jo dobili, če zapišemo malce pretirano.
-
Evropa je v preteklem letu doživela velik poraz. Seveda gre za brexit, a odhod Velike Britanije iz Evropske unije je dejansko zgolj posledica tega velikega poraza – poraza normalne in zmerne politike na Otoku v spopadu z nacionalistično-populističnim valom, ki je to državo zajel takrat kot vso Evropo: leta 2015, ko se je začela migrantska kriza. Leto 2015 je pač prelomno za to stoletje in tako bo zapisano tudi v zgodovinskih analizah – takrat se je začel v Evropi vzpenjati nacionalpopulizem, kako se bo končalo, pa dandanes dejansko še ne vemo. No, kazalo je slabo tudi v Italiji, a je prišlo do koalicije zmernih političnih strank, ki so zavrnile Salvinijev nacionalistični populizem. Bitka še zdaleč ni dobljena, a vzpon Salvinija je vsaj začasno ustavljen. Nekaj časa je slabo kazalo tudi v skandinavskih državah, tudi tam so največjo podporo dobili nacionalpopulisti, a so v državah, v eni za drugo, preprečili njihov vzpon tako na državni kot lokalni ravni. Najtrše bitke – in zaradi moči države tudi najpomembnejše – pa bijejo v Nemčiji, kjer se zaradi zgodovinskih izkušenj še posebno bojijo nacionalistične in populistične politike.
-
»Med včerajšnjim nadzorom ste generalni direktorici policije dejali, naj pomisli na svojo prihodnost. Ko vas je generalna direktorica nekajkrat vprašala, ali ji s tem grozite, ste ji odvrnili, da ste vi voljeni, generalna direktorica policije pa imenovana od vlade.«
—Na Twitterju objavljeni uradni odgovor slovenske policije poslancu SDS Ž. Mahniču po razkritju, da je v vlogi parlamentarnega nadzornika zahteval vpogled v preiskave o finančnih mahinacijah svoje stranke -
V tem trenutku so padle že vse maske, vsi obrazi so razkriti. Danes ni več mogoče razpravljati, kakšne politične in demokratične standarde kdo zagovarja – politične stranke so se v tem smislu že preštele. Stvari so jasne celo osnovnošolskim otrokom, ki skupaj s starši gledajo večerna poročila. Z demokratičnimi standardi SDS nimajo težav Zdravko Počivalšek, Matej Tonin in Aleksandra Pivec. To so predsedniki političnih strank, ki jim je vseeno, če ta stranka širi nestrpnost, če njen propagandni stroj poziva k linču drugače mislečih, če grozi novinarjem in politikom, ki se z njo ne strinjajo, vseeno jim je, če je ta stranka povezana z lobiji in je zaveznica madžarske vlade in stranke Fidesz. In to je vse. Ne gre za vprašanje, ali bo vlada odpirala ideološke teme. SDS ima ideologijo že ves čas razgrnjeno, tudi zdaj uporablja vse metode, zaradi katerih spada med skrajno desne stranke.
-
Politične strasti so se v dobrem tednu po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade ohladile. S tem ne želimo reči, da se je javnost sprijaznila, da bomo dobili vlado s skrajno desno stranko na njenem čelu. Ampak da je propadel poskus ustvarjanja občutka, da so razmere take, da je malodane vseeno, kdo vodi vlado, samo da jo imamo. In da se zdaj, ko poskus, da bi se ustvarile izredne razmere, ni uspel, stvari vidijo zelo jasno in ostro. In zato je tudi vnema poslancev, da bi na vrat na nos sestavljali vlado s SDS, bistveno manjša.
-
»Odkar je decembra lani postalo očitno, da v parlamentu obstaja zadostna večina za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS, so komercialne zavarovalnice zagnale široko lobistično kampanjo. Iz registra lobističnih stikov je vidno, da so v tem času lobisti Vzajemne vzpostavili več kot 58 različnih stikov s poslanci in finančnim ministrstvom.«
—Borut Mekina, v tokratni Mladini, v članku »Reforma, zaradi katere politiki padajo«
-
V zadnji številki v letu 2019 je revija MIT Technology Review objavila članek o eni prvih popolnih presaditev penisa ameriškemu vojnemu veteranu, sanitejcu Rayu, nekdanjemu ameriškemu marincu, ki je leta 2010 v Afganistanu stopil na mino, ko je hitel pomagat ranjenemu vojaku: odtrgalo mu je obe nogi s stegni vred, penis, modnik in kos trebušne stene v obliki narobe obrnjene črke U. Članek – njegov prevod je objavljen tudi v zadnji številki mesečnika Global – opisuje potek uspešne operacije, pa tudi nekatere moralne dileme, ki so se pri tem pojavile. Na primer, ali naj Rayu poleg modnika dajo tudi darovalčeva moda? Odločili so se, da tega ne naredijo, saj bi, če bi mu presadili tkivo, ki proizvaja semenčice, morda dobil otroke, ki bi bili gensko darovalčevi, slednji pa te odločitve ni sprejel.
-
Zgornji naslov je edini racionalen naslov glede na dogodke zadnjih dni. Ni jasno, kaj ali kdo vpliva na histerijo v slovenski politiki, so to res le politiki, ki prosto po Šarcu kurijo žar, ko zajec še teka po gozdu, so morda taki le mediji, gre za neuravnovešenost posameznikov ali politične kaste v celoti, ali pa ima dejansko polna Luna tako močan vpliv na slovenskega homo sapiensa. A pojdimo po vrsti. In prvi je na vrsti kongres stranke DeSUS, ki se bo zgodil v soboto. No, pri tej histeriji imajo kar nekaj prstov vmes mediji. Čudno politično kulturo razglašajo zadnje čase. Od kdaj naj bi bilo namreč samoumevno in logično, da se delegati pred kongresom izrečejo o tem, koga bodo – pazite – na tajnem glasovanju podprli? A mediji zahtevajo prav to. Zadeva se je v nekaj tednih tako stopnjevala, da smo ta teden že poslušali, kako je nenavadno, da celotna poslanska skupina ne podpira Karla Erjavca in da očitno poslanci nimajo enakega mnenja. Res? Od kdaj je pa normalno in prav, da imajo vsi poslanci enako mnenje? Od kdaj je edino prav in zveličavno, da vsi podpirajo dolgoletnega predsednika? In od kdaj moraš pred tajnimi volitvami javno povedati, koga podpiraš?
-
Predsednik republike Borut Pahor je imel 30. decembra lani tradicionalni intervju v Odmevih na TV Slovenija, vodila ga je novinarka Tanja Starič. Predsednik republike ja v svojem sicer zmuzljivem slogu, a ne brez samovšečne vzvišenosti, zelo jasno nakazal, da ne mara predsednika vlade Marjana Šarca, da mu ni všeč, kakšna koalicija oblikuje slovensko vladno politiko in da bi moral Šarec položaj prepustiti Janezu Janši. Šlo je za predsednikovo grobo manipulacijo in za poskus, da bi razmere v državi prikazal za zaostrene, nenormalne. Poskus predsednika republike, da bi vnesel negotovost in prespraševanje o legitimnosti vlade in koalicije, je bil sicer neuspešen in brez odziva. Vendar to ne spreminja dejstva, da gre za zelo nenavadno predsednikovo vedenje.
-
Trgovinska vojna, ki so jo pod predsednikom Trumpom pred tremi leti začele ZDA zlasti s Kitajsko, delno pa tudi z Evropo, utegne leta 2020 dobiti nadaljevanje – povzročila ga bo Evropa sama, ker hoče preiti na čistejše tehnologije, hiti pa zlasti zaradi interesov Nemčije, svoje prve gospodarske sile. Nemčija hiti, tokrat hoče biti prva v razvoju. Načelno je dobro, da ima Evropa vsaj en motor razvoja, sicer bi stopicljala na mestu. A da bo lahko začela na svetovnem trgu uveljavljati čisto tehnologijo, da bo torej lahko sledila svojim zavezam o zmanjševanju izpustov, se bo morala v ekonomskem smislu najprej nasloniti na danes na prvi pogled zastarelo obliko izvajanja varovanja lastnih interesov: na carine in davke. To pa spremeni vse.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Uvodnik
»Ne zavedamo se več, kaj imamo, s tem ko imamo svojo državo.«
—Marjan Šarec, predsednik vlade, na sprejemu za svojce padlih pripadnikov TO, 23. decembra, 2019
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Uvodnik
Zelo verjetno je, da so nemški obveščevalci zadnje leto izredno pozorni na Slovenijo. Razlog je seveda Gorenje. Kitajski državni velikan Hisense se namreč, kakor zelo natančno opisuje novinar Borut Mekina v tokratni Mladini, že slabi dve desetletji na vse načine poskuša prebiti na nemški trg. Vsi njegovi dosedanji poskusi so se klavrno končali, tudi zato, ker je nemška država – skupaj seveda z industrijo, predvsem skupino Bosch - Siemens – ves čas zelo natančno spremljala Hisensove premike in načrte. In jih vedno blokirala. Ali kot popisuje ta dolgoletni in ponekod neverjetni spopad Mekina: »Ko je Hisense leta 2002 hotel svoje ime registrirati v Nemčiji in na območju EU, so bili Nemci že pripravljeni. V Hisensu so ugotovili, da je njihovo ime že pred tem registriral Bosch, ki naj bi tako želel zaščititi svoj okoli 30-odstotni tržni delež v državi.« In zaradi navedenega – podrobneje je navedeno v omenjenem članku – so zadeve glede prihodnosti Gorenja neprimerno resnejše in tudi popolnoma drugačne, kot se je zdelo doslej. Ne nujno črne, ampak neprimerno bolj zapletene.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Uvodnik
V torek so v Stockholmu potekali protesti ob podelitvi Nobelove nagrade Petru Handkeju. Med drugim so se protesta množično udeležile tudi članice združenja mater Srebrenice. In bilo je neprijetno. Tistim v dvorani, tistim pred dvorano. Tistim v dvorani, ker materam iz Srebrenice pač ni mogoče ugovarjati, četudi gre za tako povzdignjeno stvar, kot sta literatura in Nobelova nagrada – ker dandanes ni resnega človeka, ki bi zanikal genocid, ki se je zgodil v Bosni in Hercegovini pred 25 leti. Vojna na tleh bivše Jugoslavije je namreč zaznamovala Evropo in jo zaznamuje še zdaj. Ne nazadnje tudi tako, da takrat razseljeni Bošnjaki, Hrvati in tudi Srbi, integrirani v državah, v katere so pobegnili pred vojno, danes pa so močno vključeni v družbo, o tem govorijo, pišejo knjige, o preteklosti govorijo v intervjujih, govorijo v prijateljskih krogih. Ne nazadnje je najprestižnejšo nemško književno nagrado ravno letos prejel pisatelj Saša Stanišić, ki je v Nemčijo prišel kot begunec. Čeprav smo morda Slovenci potlačili te dogodke in jih želimo predvsem odmisliti – kot da to ni imelo nič z nami –, je vojna na tleh bivše Jugoslavije del zgodovine celotne Evrope. In to zelo slab del zgodovine, neprijeten, grd. O njej se v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v skandinavskih deželah govori neprimerno več kot o Sloveniji.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Uvodnik
Prav neverjetno je, kakšnega zgražanja je še vedno deležen predsednik francoske republike Emmanuel Macron zaradi izjave, da je Nato možgansko mrtev. Pustimo zdaj za trenutek ob strani, kaj si dejansko mislimo o Natu in tudi o tem, da je Slovenija članica te vojaške zveze. Kaj je sploh rekel Macron? Najbolj je seveda zabolela naslednja obrazložitev: da tako misli zato, ker je Turčija, po številu prebivalcev druga največja članica Nata, oktobra napadla sirske Kurde, zaveznike Natovih držav v boju proti Islamski državi. Ob čemer je jasno, da Turčija tega koraka ni naredila sama, saj je bil napad zelo očitno – kljub uradnemu čudenju ameriške administracije – usklajen z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Prvi korak je bil pač umik ameriških čet, nato je sledil turški blitzkrieg, Amerika pa se je nato blagohotno priključila mednarodnemu ogorčenju in od turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana zahtevala, naj prekine napade – seveda dejansko šele po tem, ko je slednji svoje cilje že dosegel. In Macron je po tem zaigranem disputu med Trumpom in Erdoganom rekel, da je to zavezništvo dejansko možgansko mrtvo.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Uvodnik
V sredo je parlamentarni odbor za zdravstvo obravnaval in sprejel predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki ga je sicer poleti v obravnavo vložila Levica, zakon pa je v izhodišču predvideval transformacijo sedanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazaj v javni sistem in uvedbo solidarnostnega sistema, torej lestvice, po kateri bi – poenostavljeno – bogatejši plačevali več, revnejši manj, revni pa nič.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Uvodnik
V uredništvo smo ta teden prejeli javno pismo upokojenke Silvije Novak (naslovljeno sicer na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, a lahko bi bilo na kateregakoli ministra ali predsednika vlade). Pismo, v celoti ga objavljamo na četrti strani, je napisano občutljivo, preprosto in logično. Naj tu navedemo samo njegov ključni del:
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Uvodnik
V Evropi poteka zelo resna razprava o uvajanju novega standarda mobilne telekomunikacije 5G. Nobenega dvoma ni: države hitijo z uvajanjem novega standarda, to imajo vse vodilne države danes na vrhu prednostnih seznamov. Hitijo, ker je na to omrežje, njegovo hitrost in zmogljivost vezana tako rekoč vsa tehnologija prihodnosti, ki že nastaja, od umetne inteligence do interneta stvari. A vendar ta razprava ne poteka le znotraj tehnoloških krogov, temveč je to zelo resna politična, geostrateška in varnostna razprava. 5G je namreč tehnologija, ki sama po sebi že predstavlja nova razmerja na planetu. Edini, ki je dejansko tehnologijo razvil do stopnje implementacije in postavitve, je Huawei. Razvoj 5G je bil seveda državni projekt, država ga je podprla finančno in strateško. Evropska in ameriška podjetja so v zaostanku, poleg tega niso niti približno tako močna kot Huawei, evropska konkurenta Nokia in Ericsson pa po analizah nemških strokovnjakov zaostajata za nekaj let.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Uvodnik
Vrhunska politika je resen posel. Dolga leta so bili – po vsem svetu – politiki predvsem ljudje, ki so se že v rosnih letih odločili za ta poklic, celo poslanstvo. Tako so počasi lezli po klinih politike, začeli kot pripravniki v poslanskih skupinah, postali člani podmladkov, napredovali do položaja svetovalcev v ministrskih kabinetih, si nabirali izkušnje ter prevzemali znanje starejših kolegov. Preden je kdo postal minister ali poslanec, je v politiki preživel vsaj deset do petnajst let – in si nabral znanje o umetnosti politike, zgodovinske izkušnje, spoznaval nenapisana pravila, kaj kakšen korak sporoča drugi strani, itd.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Uvodnik
Ko je pretekli teden sporazumno odstopila uprava Petrola, je bilo jasno, da je do zamenjave prišlo, ker uprava očitno ni hotela izpolniti nekaterih, dejansko kar odkritih želja prve vladne stranke, Liste Marjana Šarca, po kadrovski razširitvi.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Uvodnik
Ta teden so poslanci državnega zbora – koalicije – sprejeli novo ureditev študentskega dela, na podlagi katere bruto urna postavka za študentsko delo v Sloveniji od novega leta ne bo smela biti nižja od 5,4 evra oziroma 4,56 evra neto, odslej pa se bo usklajevala z minimalno plačo. Gre za ukrep, ki ga je koalicija sprejela na podlagi sporazuma Levice z vlado Marjana Šarca. Izvorno so se sicer dogovorili, da se urna postavka dvigne na pet evrov neto, a nato so se dogovorili za zvišanje na 4,76 evra neto. Vendar si je koalicija nato premislila in v torek izglasovala 20 centov nižji dvig minimalne urne postavke za študente.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Uvodnik
Po petih letih je TV Slovenija spet potegnila na dan stare procese, ki potekajo zoper Zorana Jankovića. In primeri so jasni, vsa Slovenija si je lahko še enkrat ogledala, kako je potoval denar iz Stožic na račune družine Janković, na primer. In res je bilo nazorno narejeno, kot pobarvanka za prvi razred osnovne šole, vsem, ki so gledali, je lahko jasno, kaj se je dogajalo. Gre za res šolski primer tovrstnega prenašanja denarja z enega računa na drugega. Vsakogar izmed nas bi davkarija in kriminalisti nemudoma dobili in obsodili, če bi to poskusili narediti, pa še zaradi davčne utaje bi nas že zdavnaj kaznovali. Danes bi imeli dejanje že izbrisano iz svoje kartoteke, tako hitro bi se to zgodilo.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Uvodnik
Zelo malo možnosti je, da v naslednjih tednih Levica ne bi odstopila od dogovora o sodelovanju, ki ga je podpisala s predsednikom vlade in vodjo vladajoče koalicije Marjanom Šarcem. Že od začetka poletja je namreč jasno, da so nazadnjaški in neoliberalni pogledi v tej koaliciji prevladali nad sodobnimi, ki jih je zagovarjala Levica – te bi težko opredelili kot ekstremno leve. Kar zagovarja Levica, so namreč zgolj stališča in ravnanja, ki so v skladu s sodobnimi usmeritvami po vsej Evropi, le da jih tam izvajajo tudi konservativne vlade, ker pač veliko bolj razumejo, kaj je sploh namen vlade in države, ter kako zagotavljati dolgoročno stabilnost in moč države v aktualnih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih razmerah.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Uvodnik
Slovenski menedžerji in politiki se radi predstavljajo v mednarodnih krogih kot tisti, ki poznajo Balkan. Ki znajo poslovati na Balkanu, ki poznajo svojo bivšo državo, itd. No, resnica o slovenskem poslovanju je veliko bolj klavrna. To je zgodba o samih fiaskih. V resnici bi bili že težko manj uspešni, kot so bili. Z Balkana se je večina slovenskih poslovnežev vrnila z dolgimi nosovi. Pa ne, da jih kdo »nasamari«, kot potem radi govorijo naokoli. A pač niso bili kos trgu. Samozavesti je bilo veliko, samohvale tudi, po slabih tridesetih letih pa je slovenskih naložb na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in drugod sorazmerno malo, bolj za vzorec – sploh glede na število poskusov in tudi dejanski potencial, ki ga je imelo slovensko gospodarstvo pred krizo, ter prednostjo, ki smo jo imeli, ker smo se izognili vojni. Dejansko so danes slovenske družbe manj pomembni igralci na tem trgu, razen redkih. Avstrijci, na primer, so se neprimerno bolje usidrali na Balkanu in imajo veliko politično in gospodarsko moč po teh državah. Le da med te države, ki so jih spretno zasedli in vanje razširili svoje poslovanje, Avstrijci v nasprotju z nami prištevajo tudi Slovenijo. Tudi pri nas so avstrijske družbe izredno močne.
