-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Kultura | Ulica
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Kultura | Portret
Liu Zakrajšek / Pisateljica, ki je romaneskni prvenec posvetila svoji generaciji
Njen knjižni prvenec Zajtrk prvakinj, ki je letos izšel pri LUD Literatura in je bil ravnokar nominiran za najboljši literarni prvenec 40. Slovenskega knjižnega sejma, je roman o neimenovani triindvajsetletnici, ki se ob študiju primerjalne književnosti (komaj) preživlja s tremi študentskimi službami, pri čemer si utesnjujoče najemniško stanovanje deli s cimrama, Vesno in Pio. Vse tri se spoprijemajo z ranljivim ekonomskim položajem, podrtimi družinskimi strukturami in slabim duševnim zdravjem, ki poglabljajo njihovo osamljenost, stisko in občutke nevidnosti, s tem pa oblikujejo širšo sliko o težavah in posledicah prekarnosti in izkoriščevalskih delovnih razmerij, neurejene stanovanjske problematike in nezmožnosti grajenja pristnih odnosov, ki pestijo najmlajšo generacijo. Tri mlade ženske imajo svoje sanje, toda v njihovih vsakodnevnih življenjih zanje ni zares prostora. Začarano kolesje sistema, v katerem živijo, jim onemogoča, da bi resnično odrasle in se osamosvojile.
-
22. 11. 2024 | Kultura
REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
20. 11. 2024 | Kultura
»Mi smo bitja človeškega porekla«
V Ljubljani bo med 22. in 29. novembrom potekal 13. mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival, ki nastaja v sodelovanju Kina Šiška in Nomad Dance Academy Slovenija. Potekal bo na več ljubljanskih prizoriščih z začetkom v Kinu Šiška in zaključkom v Stari mestni elektrarni.
-
19. 11. 2024 | Kultura
Kaj se lahko naučimo od prednikov?
V Centru Rog se je z 48-urnim Rog Kreatonom - dizajn šprintom za mlade v ponedeljek začel prvi festival RogDizajnDnevi. Letošnja naslovna tema je vprašanje, kaj se lahko naučimo od prednikov. Festival sovpada s prvim letom delovanja Centra Rog in bo do 22. novembra potekal v treh sklopih, poleg RogKreatona sta tu še RogExpo in RogForum.
-
19. 11. 2024 | Kultura
Ko delavci shirani gonijo tekoči trak
V Pionirskem teatru Ljubljana bo v četrtek, 21. novembra, ob 20.00 premiera glasbeno-dramske predstave Post punk kabaret v režiji Uroša Potočnika. Predstava se spogleduje s klasičnim kabaretom dvajsetih let preteklega stoletja, čeprav se v sami zvočni podobi pojavljajo različni glasbeni žanri, ki so nastali vzporedno s pojavom punka.
-
18. 11. 2024 | Kultura
Film o brezdomni ženski, ki je očaral občinstvo
Na 14. mednarodnem festivalu otroškega in mladinskega filma Enimation, ki se je minuli konec tedna zaključil v Mariboru, je glavno nagrado mali slon prejel film Življenje na robu (Randleben) nemške režiserke Lilith Jörg.
-
18. 11. 2024 | Kultura
Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk po aprilskem Tednu vrat tokratni teden, ki bo potekal od danes do petka, namenja kritiki šolskega sistema ter skrbi za dobrobit tako mladih kot pedagoških delavcev.
-
16. 11. 2024 | Kultura
Na fesivalu Liffe si lahko ogledate film Megalopolis, o katerem je režiser Francis Ford Coppola sanjal štiri desetletja. Gre za vizualno razkošen in intelektualno ambiciozen rimski ep, postavljen v domišljijsko verzijo sodobne Amerike.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura
Če bi na nedavnem Ljubljana Fashion Weeku, Ljubljanskem tednu mode, podeljevali nagrado za najvarnejšo kolekcijo, bi jo prav gotovo dobilo pet študentk in študentov modnega oblikovanja na Naravoslovnotehniški fakulteti, ki so se na prireditvi predstavili s precej raznovrstno kolekcijo puloverjev, majic, hlač, kril, torbic ter drugih oblačil in dodatkov pod skupnim imenom Dejmo se videt. Posebnost njihovih stvaritev je, da se, kadar se v teh oblačilih v trdi temi odpravimo po cesti in mimo nas pripelje avtomobil, zasvetijo, saj odsevni materiali na njih odbijejo svetlobo – s tem pa nas naredijo vidne in v prometu nekoliko varnejše. Opravljajo torej enako nalogo kot kresničke, rutice, odsevni trakovi, naviti okoli zapestja, ali odsevni jopiči, kakršne hranimo v avtomobilu. Le da so čez dan povsem navadna oblačila. Šele ko se v temi vračamo s predavanja, kulturne prireditve, druženja s prijatelji, poslovnega sestanka ali iz kluba, kjer smo preplesali vso noč, se pokaže, da niso zgolj to.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura
V petek, na dan izida tokratne številke Mladine, bodo slovesno odprli še zadnje prostore nekdanje vojašnice na vogalu Roške in Poljanske ceste v Ljubljani, ki so dočakali nujno potrebno temeljito prenovo. Preostali kraki tega veličastnega spomeniško zaščitenega poslopja iz leta 1899 so bili obnovljeni že pred leti. Severni krak, ki ga krasi glavno pročelje in v katerega se dostopa s Poljanske ceste, pa je še leta in leta klavrno propadal. Kontrast je bil očiten in še očitnejši je postal, potem ko so leta 2021 na nasprotni strani ceste odprli prenovljeno Cukrarno, ki je pred tem prav tako desetletja propadala. A zdaj je temeljito rekonstrukcijo vendarle dočakal tudi poslednji neobnovljeni krak nekdanje vojašnice in v prenovljene prostore, ki jim dodaten volumen daje prizidek na notranjem dvorišču, se je konec oktobra že preselil Arhiv Republike Slovenije, ki je tako prvič v svoji skoraj 80-letni zgodovini praktično vso svojo dejavnost združil na eni sami lokaciji.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Člana skupine Daft Punk sta postala robota šele po incidentu v studiu leta 1999, anonimni londonski duo pa je breztelesna in brezobrazna entiteta že od spočetja. V tradiciji provokatorjev iz skupine The KFL stavita na piarovske potegavščine, kriptično komunikacijo in predane fene, ki kupijo celo gole kamne. Po seriji prodornih EP-jev (posebej Home) igrive plesne elektronike, ki raste iz gejmerske vizije (hyper)popovske basovske glasbe, servirata ultrasintetično zveneči prvenec, preplet postinternetne evforije in melanholije s pocukrano melodiko in množico kiborških vokalov, ki dajejo vtis soundtracka za življenje v navidezni resničnosti. Parodija na uspeh superdvojcev Bicep in Overmono, ki je postala preveč rentabilna, da ju industrija ne bi kooptirala.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Z besedili v slovenščini, makedonščini in srbohrvaščini melodični strunarski trio inide rocka ne zganja pretirane jugonostalgije. Lelee z drugim albumom sicer ravna slogovno retro, a je v svojem izrazu hkrati raje sodobno vitalen. Pri čemer ni zanemarljivo, da je bil album Mora malo u crveno posnet v enem šusu v živo. Prav odločitev za tovrsten postopek daje ploščku poseben žar in čar, obvezen močan odmerek pa ponovno zagotovi preplet vokalov Jelene Rusjan in Damjana Manevskega. Zasedba sicer najbolj prepriča v delih, kjer se le odlepi in oddalji od železno neuničljive paradigme rock ’n’ rolla in »garažne kitarske muzike«, z vrhuncem (in zavojem v folk rock) v posnetku Nestaješ. Lahkotno, a ne brez teže.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Levopolni ljubljanski raperski duo je čuden tič. Ima vizijo, karizmo, avtorski žmoht in tudi svoj zvok. A ga rajca neka infantilna provokativnost, ki tu in tam deluje poceni. Ob debiju sta bila fanta še mulca, zdaj je težje, kljub solidnemu vtisu druge plošče, ki se ponovno kiti z nadpovprečno domiselnimi beati (sicer manj eksperimentalnimi kot na prvencu), preslišati vse vprašljive lirične trenutke. Razigrane rime v toku zavesti (pogosto v obliki nesmiselnih verig asociacij) precej nihajo po kakovosti. Ponekod so slišati kot možganski prdci pohotnega 13-letnika, drugod kot dnevniški zapisi s poetičnim uvidom v življenje med ljubljanskimi scensterji, ki s sočnostjo dejansko zbudijo zanimanje. Manjka konsistenca.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Tyler The Creator: CHROMAKOPIA
Odločitev Tylerja The Creatorja, da osmi album izda v ponedeljek zgodaj zjutraj in s tem grobo prekrši eno od božjih zapovedi industrije, po kateri tako rekoč vsi dolgometražci pri založbah velikankah izhajajo ob petkih, ni imela nikakršnih negativnih učinkov na glavno merilo uspešnosti – prodajo. Vse kaže, da bo CHROMAKOPIA njegov komercialno najuspešnejši album doslej, saj je ekspresno osvojil vrhove referenčnih lestvic. Tokrat je na primer prvič na vrhu britanske lestvice. Posebno sosledje dogodkov pa je spodbudila novica, da je kalifornijski raper z vrha Spotifyeve lestvice takoj po izdaji albuma izrinil Taylor Swift, ki je tam kraljevala večino letošnjega leta. Swiftieji niso ostali brezbrižni in so ga začeli obtoževati zaradi vulgarnega besedičenja v preteklosti, Tyler pa je na promocijskem nastopu odgovoril, da »se rasistične riti Swiftiejev jezijo name zaradi starih besedil ...«
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Plutarh: Spisi o živalski psihologiji
Da so njegova dela med najbolj ohranjenimi iz antike, ni naključje. Povzemali in prepisovali so ga številni, saj je imel občutek za izbiranje intrigantnih tem, kot denimo – Kako se lahko človek okoristi s sovražniki? in O pravilnem načinu poslušanja.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Ameriški pisatelj in profesor biokemije na Univerzi v Bostonu Isaac Asimov (1920–1992) je Temelje najprej izdajal sproti, kot serijo kratkih romanov, osredotočenih na propad imperija, katerega krize spremlja več stoletij. Obširen literarni premislek o prihodnosti je spodbudila (tudi) kronika propada rimskega cesarstva, obenem zadrege z načrtovanjem in refleksijo smeri razvoja veljavnega svetovnega reda iz sredine prejšnjega stoletja. Vesolje, galaksija, vse naj bi bilo permanentno izpostavljeno vsakovrstnim grožnjam, vojnam, spletkam, in obsežen cikel se začne, ko Seldon, znanstvenik in izumitelj posebne znanosti o razvoju psihozgodovine, izsili, da ga s somišljeniki deportirajo na obrobje vesolja, v zavetje zakotja. Tam ustanovijo Temelje, ustanovo in skupino znanstvenikov, ki se borijo za ohranjanje znanja; ena od predpostavk psihozgodovine namreč kaže, da bo v razvoju prišlo do nazadovanja, predvsem pa je mogoče obdobje vojn skrajšati z ustreznimi ukrepi, mogoče je zaobiti ali vsaj skrajšati krize in jih narediti manj nevarne.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura
Po eni strani je težko verjeti, da je Krošnja z neznanimi sadeži njen knjižni prvenec. Zbirka esejev, ki jo je izdala pri 87 letih (rojena je leta 1937) in je bila letos nagrajena z Rožančevo nagrado, je namreč napisana v prožnem in izbrušenem jeziku, je senzibilna, natančna in celovita, tako žlahtna in prefinjena, a hkrati prizemljena in osebna. Po drugi strani pa se temu niti ne smemo preveč čuditi, saj je Helena Koder široko izobražena humanistka, neutrudna ljubiteljica vseh zvrsti umetnosti, ki je po študiju romanistike v domači kulturni prostor sprva vstopila kot televizijska napovedovalka in voditeljica ter novinarka, nato pa se je uveljavila kot plodovita scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Med drugim ji je za njen filmski opus Društvo slovenskih režiserjev pred dvema letoma podelilo Štigličevo nagrado za življenjsko delo. Predvsem pa je Helena Koder strastna in zavzeta bralka, saj, kot napiše v enem izmed esejev, prebere »več knjig, kot je potrebno, da si uradno pripuščen v to kasto«, vsi kamenčki razmišljanj in dognanj, ki pridejo z rednim in doslednim branjem ter posebno senzibilnostjo do sveta, pa se že dolga desetletja potrpežljivo nalagajo v mozaik njenega bogatega notranjega sveta.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Dogodki
Do 10/01
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | TV
TV komentar / Amsterdam v plamenih
V nedeljo, 10. novembra, je imel novinar in komentator zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Edvard Žitnik že dovolj informacij o spopadu med navijači amsterdamskega Ajaxa in telavivskega Maccabija, da bi lahko pokazal dejansko sliko dogajanja. Saj je na začetku prispevka znotraj oddaje Zrcalo tedna opozoril, da gre za nogomet in navijaške skupine, a to je bilo tudi vse – nato je sledilo obsojanje nizozemskih protestnikov kot propalestinskih nasilnežev, ki so pokazali svoje prave antisemitske barve. Res, Edvard Žitnik? Žrtve so bili izraelski navijači? Mar ni bilo že v petek res dovolj novinarskih objav v samih nizozemskih medijih, ki so kazali drugačno sliko dogajanja? In še: mar niso protesti zoper samo tekmo, zoper šport, ki se dela, da vojne ni, nekaj najbolj normalnega?
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Hudo
Nič več si ni treba z eno roko diskretno trebiti zob, z drugo pa to dejanje zakrivati, saj zvezdniki na rdečih preprogah ponosno pozirajo z zobotrebcem, ki ga premetavajo po ustih. Pri tem ne gre le za pripomoček, namenjen odvajanju od kajenja ali vejpanja, čeprav na primer znamka Blip ponuja takšne z okusom mete, maline ali jagode, ki v ustih povzročajo ščemenje, podobno kot nikotin. Zobotrebci so enostavno postali kul. Na voljo so celo takšni z medicinskimi gobami, petičnežem pa kanadska firma Daneson prodaja bolj prefinjene različice, med katerimi izstopajo zobotrebci, prepojeni z viskijem, z okusoma bourbon in single malt. Posebna izdaja je posvečena skupini Motörhead, katere pevec Lemmy je imel med vsemi alkoholi najrajši prav viski. Ponujajo tudi klasične okuse, kot sta meta in cimet, ustvarjene z naravnimi izvlečki in eteričnimi olji. Bogastvo arom se začne sproščati po kakšni minuti grizljanja, zobotrebci pa so izdelani iz severnoameriške breze in naprodaj po ducat v drobni steklenički s plutovinastim zamaškom, od konca novembra tudi v kozarčku z dvesto kosi. Za čistejšo vest za vsako posekano drevo posadijo sto novih.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Ulica
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Portret
Blaž Mencinger / Glasbenik, ki z romantičnim indie popom vzbuja nostalgijo po preprostejših časih
Blaž Mencinger, mladi up slovenske indie pop scene, glasbo ustvarja, tako rekoč, odkar pomni. V rosnih letih se je začel v glasbeni šoli učiti klasično kitaro, kmalu pa ga je povleklo v jazzovske vode, in tako je pristal pod mentorskim okriljem slovitega kitarista Primoža Grašiča, pri katerem se je šolal dobra tri leta. Sčasoma se je znašel v krogu mladih jazzerjev z ljubljanskega konservatorija. Skupaj so ustanovili osemčlansko zasedbo Jazz in the Pants, ki je preigravala predvsem poskočne jazzovske priredbe brezčasnih soul in funk klasik.
-
15. 11. 2024 | Kultura
REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
13. 11. 2024 | Kultura
Britanska pisateljica Samantha Harvey je v torek osvojila nagrado booker. Priznanje je prejela kot prva pisateljica po letu 2019 za knjigo Orbital, ki pripoveduje o astronavtih, ki krožijo okrog Zemlje, poročajo tuje tiskovne agencije. Za najbolj prestižno britansko literarno nagrado je bilo nominiranih še pet avtorjev.
-
12. 11. 2024 | Kultura
V Mariboru filmska ustvarjalnost otrok in mladih z vsega sveta
V Vetrinjskem dvoru Maribor bo med 14. in 16. novembrom potekal 14. mednarodni festival otroškega in mladinskega filma ENIMATION, ki ga organizira Društvo za razvoj filmske kulture. Na festivalu boste lahko spoznavali filmsko ustvarjalnost otrok in mladih z vsega sveta in si ogledali animirane, igrane, dokumentarne in eksperimentalne filme v različnih starostnih kategorijah.
-
11. 11. 2024 | Kultura
Kdo je slavil na podelitvi evropskih nagrad MTV?
Taylor Swift, ki se je nedavno mudila na turneji v Evropi, je v nedeljo na podelitvi evropskih glasbenih nagrad televizije MTV v Manchestru slavila v štirih kategorijah. Prejela je nagrade za najboljšo izvajalko, najboljši nastop, najboljšo izvajalko iz ZDA in za najboljši video za skladbo Fortnight, piše na spletni strani organizatorjev.
-
10. 11. 2024 | Kultura
»Ko si radikalno proti nečemu, sprožiš novo nasilje«
"Ko pogledamo globalno sliko sveta, se ves čas vrtimo okrog iste stvari. Mi, človeška bitja, delamo isto sranje skozi vso zgodovino človeštva, vse generacije, civilizacije, vedno je ista zgodba."
-
9. 11. 2024 | Kultura
In memoriam / Eka Vogelnik (1946 – 2024)
Alenka (Eka) Vogelnik je svojo ustvarjalno pot začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako. Že diplomirala je na dveh na prvi pogled različnih, a dopolnjujočih se področjih: arhitektura (FAGG,1971) in likovna umetnost (ALU, 1974). Na prvem sicer ni delovala neposredno, čeprav je scenografija, ki jo je zaposlovala praktično celo življenje, prav tako načrtovanje in izvedba odrske »gradnje«.
-
8. 11. 2024 | Kultura
Film tedna / Pandorina skrinjica
V Slovenski kinoteki bo 9. novembra ob 19.00 projekcija filma Pandorina skrinjica, ki ga je leta 1929 režiral avstrijski filmski ustvarjalec Georg Wilhelm Pabst, velja za enega od vrhuncev nemškega nemega ekspresionizma in za enega najbolj kontroverznih ter odmevnih filmov svojega časa. Film bosta v živo spremljala glasbenika Maud Nelissen (klavir) in Eduardo Raon (električna harfa).