• IK, STA

    5. 9. 2019  |  Svet

    V kleti francoskega senata našli Hitlerjev doprsni kip in nacistično zastavo

    V kleti francoskega senata so našli doprsni kip nemškega nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja ter nacistično zastavo v merah dva krat tri metre. Oboje naj bi izviralo iz časov nacistične okupacije Pariza med drugo svetovno vojno. Iz francoskega senata so ob tem danes sporočili, da najdbo preiskujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več

  • IK, STA

    5. 9. 2019  |  Svet

    Nekdanji katalonski predsednik želi s pritožbo doseči, da mu vrnejo mandat evropskega poslanca

    Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont in nekdanji katalonski minister Antoni Comin sta se pritožila na začasno sodbo Splošnega sodišča Evropske unije, je Sodišče EU danes sporočilo na Twitterju. Splošno sodišče je v začetku julija zavrnilo njuno zahtevo, s katero sta želela doseči, da bi zasedla sedeža v Evropskem parlamentu. Več

  • IK, STA

    5. 9. 2019  |  Svet

    Vozniku rekordna kazen več kot 10.000 evrov

    Policija v hrvaškem Osijeku je prijela 52-letnika, ki je vinjen storil več hujših prometnih prekrškov. Zaradi povzročitve prometne nesreče, pobega s kraja dogodka in neupoštevanja rdeče luči na semaforju bo moral plačati 76.000 kun (10.270 evrov) kazni, za dve leti mu bodo prepovedali upravljati vozila B kategorije, dobil je tudi 24 kazenskih točk. Več

  • Darja Kocbek

    4. 9. 2019  |  Svet

    Ko tudi srednjemu sloju grozi bankrot

    Argentina je zaradi hude devalvacije pesa in posledično vse globlje finančne krize v državi uvedla več izrednih ukrepov. V centralni banki so pojasnili, da so izredni ukrepi nujni za ohranitev stabilnosti pesa, vlada pa je sporočila, da so se na ta način odzvali tudi, da bi zagotovili normalno delovanje gospodarstva ter zaščitili raven zaposlenosti in potrošnike. Da bi ustavila stopnjevanje krize, se je Argentina s prošnjo za odlog poplačila državnega dolga obrnila tudi na Mednarodni denarni sklad (IMF). Več

  • Darja Kocbek

    3. 9. 2019  |  Svet

    Kdo v resnici uničuje pragozd

    V večini poročil o požarih v amazonskem pragozdu je mogoče brati o krivcih. Med njimi naj bi bili rančarji in drvarji, pa desničarska oblast brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ker ne sprejme zakonodaje za zaščito amazonskega pragozda. Več

  • Darja Kocbek

    2. 9. 2019  |  Svet

    Superjunaki so bili ustvarjeni v času vzpona fašizma

    S Supermanom se je leta 1938 začela zlata doba stripov. Njegova avtorja Jerry Siegel in Joe Shuster sta z njim oblikovala nov arhetip oziroma točneje stereotip, v eseju, ki ga je objavil v Guardianu, ker ga založniška družba Marvel Comics ni hotela objaviti, piše Art Spiegelman, stripovski risar in urednik. Otročja naivnost Supermana je bila, kot kaže, eden od razlogov, da so mladi sprejeli nove, otrokom prijazne zgodbe s fantazijami, ki so bile še bolj nelogične od večine del šund literature. Martin Goodman, ustanovitelj založbe Marvel Comics in izdajatelj nekaterih del šokantne šund literature, je bil eden prvih, ki so zajahali val superjunakov. Več

  • Monitor

    30. 8. 2019  |  Svet

    Imate iPhone? Veste, da ste bili izpostavljeni hekerjem?

    Strokovnjaki Googlovega projekta Zero so spregovorili o varnostnih luknjah, ki so »nekaj let« omogočale okužbo iPhonov zgolj s tem, da je uporabnik obiskal namenoma postavljeno spletno stran. O najdbah so že 1. februarja obvestili Apple, ki je nato šest dni kasneje ponudil operacijski sistem iOS 12.1.4 z vključenimi popravki. Več

  • Darja Kocbek

    28. 8. 2019  |  Svet

    Suženjstvo je še vedno poslovni model

    Avgusta leta 1619 je angleška ladja v kraj Point Comfort (na obali današnje ameriške zvezne države Virginija) pripeljala 20 Afričanov z območja današnje Angole. Potem, ko so stopili na ozemlje takrat še angleške kolonije, so jih prodali kot sužnje za delo na plantaži tobaka. O grozotah, storjenih nad sužnji iz Afrike, številni Američani danes nočejo govoriti, na spletni strani švicarske nacionalne RTV SRF piše Thomas von Grünigen. ZDA se vse do danes soočajo s suženjstvom kot temnim obdobjem svoje zgodovine. Številni temnopolti Američani se še vedno soočajo s strukturno in gospodarsko diskriminacijo. Zgodovinarji menijo, da bi morali obeležitev spomina na 400-letnico uvedbe suženjstva izkoristiti za okrepitev nacionalnega dialoga suženjstvu. Toda Američani raje kot o suženjstvu razpravljajo o svojih »junakih« s krovov vojaških ladij. Več

  • Darja Kocbek

    27. 8. 2019  |  Svet

    Miti o borzah

    Borze so danes mitološka mesta. Pričakovani dobički so merilo uspešnosti gospodarstva. Mediji vsak dan poročajo o gibanju indeksov in tečajev na borzah, pri čemer rast velja za dobro novico, padec pa za slabo. Dejansko je borza nekaj povsem drugega kot merilo uspešnosti gospodarstva. Je kazalec pričakovanj za prihodnje dobičke podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi, na blogu Centra za ekonomske in politične raziskave v Washingtonu piše ekonomist Dean Baker. To po njegovih ni radikalna levičarska analiza borznih tečajev, ampak uradna definicija. Več

  • Monitor

    26. 8. 2019  |  Svet

    Ko vam dostavna služba prinese telefon, ki ga niste naročili

    BBC poroča o novi goljufiji, ki postaja pogostejša v Veliki Britaniji – žrtve poročajo, da se začne tako, da vam dostavna služba na dom prinese vrhunske in najnovejše telefone, ki jih sploh niste naročili.  Več