• Darja Kocbek

    10. 12. 2018  |  Svet

    Naslednici Angele Merkel se ne mudi na položaj kanclerke

    Annegret Kramp-Karrenbauer, nova predsednica nemške krščansko-demokratske stranke (CDU), velja za bolj dostopno in odločno kot njena predhodnica Angela Merkel. Med vsemi tremi kandidati za nasledstvo Merklove na čelu stranke je v svoji kampanji najbolj poudarjala stranko. »Nikoli več se ne sme zgoditi, da bo vlada nekaj odločila, stranka pa bo potem lahko samo še imela na izbiro, da to sprejme ali ne,« je dejala. Zato mora biti na prvem mestu stranka, potem poslanska skupina in na koncu vlada. Alex Krämer z javne TV ARD na podlagi tega sklepa, da za Merklovo, ki ostaja kanclerka, ne bo lahka partnerica. Trditve, da je Annegret Kramp-Karrenbauer kopija Angele Merkel, so po mnenju mnogih v CDU zgrešene. Več

  • Staš Zgonik

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Svet  Za naročnike

    Bojni načrt

    Izdajanje znanstvenih revij je pošastno dobičkonosen posel. Področje obvladuje peščica velikih založniških korporacij. »Večina od njih je med korporacijami z največjimi profitnimi stopnjami,« pravi Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ključne ustanove, ki skrbi za dostopnost znanstvenih člankov za slovenske raziskovalce. Večino člankov brezplačno napišejo znanstveniki, financirani z javnimi sredstvi. Za objavo članka morajo reviji (včasih) plačati, pri tem pa nanjo pogosto prenesti tudi vse materialne avtorske pravice. »Praktično celotna znanost je v lasti peščice zasebnih založb. To je strašljiv podatek,« svari Pušnik. Ko je članek v reviji objavljen, je treba za ogled v večini primerov plačati. Za ogled enega samega članka založbe zaračunavajo po nekaj deset evrov, letne naročnine za državne raziskovalne ustanove dosegajo milijone evrov. Slovenija na leto za naročnine na znanstvene revije odšteje skoraj štiri milijone evrov. Za primerjavo, celoten znesek, ki ga je Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) letos namenila za raziskovalne projekte, znaša 15 milijonov evrov. Več

  • Izak Košir

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Svet

    Krave brez rogov ...

    Državljanke in državljani Švice so pred nekaj dnevi na referendumu zavrnili pobudo za ohranjanje kravjih rogov. Volivke in volivci so z nekaj več kot polovico glasov zavrnili zamisel, naj kmetje, ki kravam rogov ne bodo odrezali, dobijo subvencijo. V Švici ima namreč le približno 10 odstotkov krav rogove, druge jih imajo odrezane ali pa jim sploh ne zrasejo. Pobudniki referenduma so se sklicevali na dostojanstvo živine in poudarjali, da gre za kruto prakso. Kmetje se raje odločajo za krave brez rogov, saj jih tako lahko več in varneje namestijo v hleve. Pobuda na švicarskem referendumu sicer ni pozivala k prepovedi rezanja rogov, temveč je terjala ustavno dopolnilo, ki bi bilo podlaga za subvencije kmetom, ki bi kravam rogove pustili, sredstva pa bi lahko denimo porabili za večje hleve. Več

  • Lara Paukovič

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Svet

    »Sama je to hotela!«

    Letos so Irci na referendumu podprli odpravo prepovedi splava, kar je bil za Irsko pomemben korak naprej na področju pravic žensk. Toda te dni z Irske prihaja zgodba o posilstvu sedemnajstletnice, ki naj bi bila za storjeno dejanje kriva sama, ker je nosila čipkasto spodnje perilo. Odvetnik moškega, ki naj bi dekle posilil, je osemčlanski poroti (v kateri so bile štiri ženske) namignil, naj ob odločanju o krivdi upoštevajo dekletovo spodnje perilo. In res se je porota odločila, da moški ni kriv. »Ali obstaja možnost, da jo je obtoženec privlačil, da je bila odprta za to, da bi nekoga spoznala in bila z njim? Samo poglejte, kako je bila oblečena. Nosila je tangice s čipko spredaj,« je izjavila višja svetovalka Elizabeth O’Connell. Pri namigovanju, da je bil odnos sporazumen, se ni zmenila za besede dekleta, ki je dejalo, da pred tem nikoli ni imelo spolnih odnosov in da je bilo v dejanje prisiljeno. »Pravkar si me posilil,« naj bi dejalo obtožencu, on pa ji je odvrnil: »Ne, pravkar sva seksala.« Več

  • Darja Kocbek

    22. 11. 2018  |  Svet

    Proti kapitalistom, ki zaposlenim plačujejo mizerne plače

    Senator ameriške demokratske stranke Bernie Sanders ukrepa proti kapitalistom, ki zaposlenim plačujejo mizerne plače. Po spletnem trgovcu Amazonu, ki ga je ustanovil Jeff Bezos (ta je s premoženjem v vrednosti več kot 150 milijard dolarjev najbogatejši človek na svetu), je zdaj na vrsti klasični trgovec Walmart, ki je največji delodajalec v ZDA, poroča revija Jacobin. Več

  • Darja Kocbek

    19. 11. 2018  |  Svet

    Evropska vojska je kot fatamorgana

    V govorih evropskih politikov se predlog za vzpostavitev evropske vojske vedno znova pojavi kot Deus ex Machina v starogrškem gledališču. Ko za zaplet na odru ni bilo rešitve, so vključili božanstvo, ki je samovoljno poseglo v zgodbo in izvedlo nepričakovan odrešilni obrat. Preden je nemška kanclerka Angela Merkel v torek stopila na govorniški oder v evropskem parlamentu, da bi predstavila svoj prispevek k razpravi o prihodnosti Evrope, nihče ni pričakoval, da bo ponudila kaj novega. Več

  • IK

    15. 11. 2018  |  Svet

    Omejitev cen klicev znotraj EU

    Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu potrdil začasen dogovor, sklenjen junija s Svetom Evropske unije, o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (EZEK). Za je glasovalo 584 poslancev oziroma poslank, proti 42, 50 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) pa je prejel 590 glasov za, 63 proti, 23 pa se jih je vzdržalo. Nova pravila bodo državljanom omogočila visokohitrostno povezljivost ter varne in dostopne klice znotraj EU, obenem pa telekomunikacijskim operaterjem zagotovila potrebno predvidljivost za spodbujanje vlaganj v visokohitrostni internet. Več

  • Darja Kocbek

    30. 10. 2018  |  Svet

    Država, ki je spet na kolenih

    Argentina je spet v krizi. Dolg države naglo raste, inflacija znaša 40 odstotkov, vrednost nacionalne valute peso je v primerjavi z ameriškim dolarjem od začetka letošnjega leta padla za več kot polovico, stopnja brezposelnosti se je povečala s 7 na 10 odstotkov. Povečuje se število revnih v državi. Mednarodni denarni sklad (IMF) je Argentini odobril nov kredit v višini 57 milijard dolarjev. V zameno zanj od vlade zahteva nove varčevalne ukrepe, katerim so se državljani uprli s protesti. Več

  • Darja Kocbek

    3. 10. 2018  |  Svet

    Podkupnine za Siemensove aparate

    Prodaja medicinskih aparatov nemškega koncerna Siemens na Kitajskem je bila leta podmazana s podkupninami. To izhaja iz več kot 40 sodb kitajskih kazenskih sodišč, ki so jih pridobili pri časopisu Süddeutsche Zeitung. Tako rekoč v vseh primerih so posredniki podkupovali pristojne v bolnišnicah, da so ti kupili Siemensove aparate, kot so recimo tomografi za odkrivanje raka. Podkupovali niso samo z denarjem, ampak tudi z darili, kot so ure, oblačila, kamere, celo nepremičnine. Več

  • Darja Kocbek

    1. 10. 2018  |  Svet

    Ko zavarovalnice vedo preveč

    Ena najstarejših življenjskih zavarovalnic v ZDA John Hancock je pred kratkim objavila, da bo ukinila klasične police za življenjska zavarovanja in prodajala samo še interaktivne police, ki ji bodo omogočale, da bo lahko prek elektronskih naprav in pametnih telefonov zbirala podatke, koliko zavarovanec telovadi in kako zdrav je. Prvo interaktivno polico so po poročanju Reutersa v tej zavarovalnici prodali leta 2015. Takšne police so že dobro uveljavljene v Južni Afriki in Veliki Britaniji. Več