MLADINA.si

Uredništvo

Uredništvo
23. 7. 2025 | Politika
»Levosredinske volilce vedno znova razočarajo z neizpolnjenimi obljubami«

"Večina Slovencev verjame v egalitarnost in močno socialno državo, zaradi česar ob razočaranju nad zadnjo novo izbiro začnejo iskati nove možnosti. In kaj se zgodi potem? Začnejo se seveda ozirati za novimi strankami, ki zagovarjajo njihove vrednote glede splava, odnosa do spolnih manjšin in tako dalje. Ki pa hkrati levosredinske volilce vedno znova razočarajo z neizpolnjenimi obljubami na ekonomsko-družbenem področju. To je, ko govorimo o urejanju dolgotrajne oskrbe, stanovanjske problematike, prekarnega dela in razmer v zdravstvu. Na tem mestu se zato vse bolj vidi razkorak med premožnejšimi, ki lahko te stvari rešujejo na trgu, in tistimi, ki tega ne morejo. Zaradi rušenja javnih sistemov se mnogi zato počutijo izključene in svoje upe polagajo v nove stranke, ki praviloma na politični parket pridrvijo z všečnimi gesli in brez jasnih političnih programov."
Uredništvo
22. 7. 2025 | Družba
»Rap je kot politika«

V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Markom Godnjavcem, znanim tudi kot Jizah DaFunk, ki je v glasbeni posel poklicno vpet že več kot četrt stoletja. Njegova vloga na domači glasbeni sceni se sicer razteza daleč onkraj hiphop kulture: zaposlen je pri založbi Nika, slovenskem zastopniku založbe velikanke Warner Records, leta 2010 pa je ustanovil tudi neodvisno butično založbo Beton. Zadnje čase deluje še kot ljubiteljski kritik restavracij s hitro oziroma ulično prehrano. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Gregor Kocijančič, je med drugim dejal, da je rap kot politika. In podobno kot pri politiki je tudi eden od ključnih problemov, s katerimi se sooča naša rap scena – pomanjkanje novih ljudi.

Uredništvo
22. 7. 2025 | Politika
»Odpoved referenduma je dobrodošla«

"Referendumov o obrambnih stroških in o članstvu v Natu torej ne bo. Obrambne zadeve ne bodo predmet neposredne oblasti ljudstva, temveč odločitve ostajajo v okvirih parlamenta in vlade. Natančneje: tudi če bi bila referenduma izvedena, ne bi imeli opravka z neposredno oblastjo ljudstva, marveč z izrekanjem ljudskega mnenja, označenega z nalepko 'posvetovalni referendum'."
Uredništvo
22. 7. 2025 | Družba
»Odstrel je nujen ukrep tudi z vidika trajnega ohranjanja medveda«

"Odstrel se primarno izvaja zaradi zmanjševanja in preprečevanja eskalacije konfliktov ljudi z medvedom. Medved bi, biološko gledano, lahko živel v praktično celotni Evropi, vključno z mesti. Edini faktor, ki vpliva na njegovo preživetje in realno razširjenost, je poleg hrane, ki pa je lahko v celotni Evropi najde dovolj, toleranca s strani človeka. Ta je omejena in v splošnem upada, ko se začno konflikti ljudi z medvedom povečevati. Gre za zelo krhko ravnotežje, ki ga znamo v Sloveniji dobro vzdrževati, kar se kaže v viabilni populaciji ob razmeroma malo konfliktih – oziroma je to veljalo do letos."
Uredništvo
21. 7. 2025 | Politika
»Avtoricam, ki pišejo v prvi osebi, se pogosto dogaja, da jih zamenjujejo z glavnim likom romana«

V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Katarino Gomboc Čeh, avtorico romana Nhče nikogar ne spozna, ki je izšel lani pri Cankarjevi založbi. Roman je več kot navadna študentska zgodba o prijateljstvih, ki se spletajo in razdirajo, več kot zgodba o odraščanju in življenju mladih odraslih, je tudi zgodba o razklanosti slovenske družbe in preseganju te razklanosti. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Jure Trampuš, je med drugim dejala, da se avtoricam, ki pišejo v prvi osebi, pogosto dogaja, da jih zamenjujejo z glavnim likom romana, misleč, da pripovedujejo svojo zgodbo, govorijo o svoji izkušnji
Uredništvo
21. 7. 2025 | Kultura
»Kapitalizem je huda pošast, ki se je zažrla v vse pore naših življenj«

"V času socializma si vedel, na kateri strani si in proti čemu se boriš, danes je vse bolj zabrisano. Kapitalizem je huda pošast, ki se je zažrla v vse pore naših življenj. Pri njem sodelujemo vsi, pa če se strinjamo ali ne, če se tega zavedamo ali ne, če nam je všeč ali ne. Sistem je vzpostavil tekmovalnost in najuspešnejšim postavil najvišjo ceno, ne glede na to, kar govorijo, pojejo, pišejo ali rišejo. Vse je naprodaj, tudi najbolj strupena kritika kapitalizma. Ni morale, ni predsodkov, ni pravil. Genialnost kapitalizma je, da nas je vse posrkal v ta mrhovinarski proces. Prej je bilo drugače. Ne glede na to, kaj si mislimo o socializmu, so ljudje takrat še verjeli v nekatere ideale. Danes tega ni več. Ljudje smo za uspeh pripravljeni prodati staro mamo, psa, družino, načela, vse."
Uredništvo
18. 7. 2025 | Družba
»Čezmerna raba stanovanj za kratkotrajen najem ruši temeljni namen prostorskega načrtovanja«

"Čezmerna raba stanovanj za kratkotrajen najem ruši temeljni namen prostorskega načrtovanja, ki je doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih ter ekonomskih vidikov, hkrati pa predstavlja kršitev gradbene zakonodaje, ki ščiti javni interes pri graditvi objektov, kot je, recimo, varnost objektov."
Uredništvo
18. 7. 2025 | Družba
»Otroci tega časa niso bolj travmatizirani kot prejšnje generacije«

"Ne strinjam se, da so otroci tega časa na kakršenkoli način bolj travmatizirani kot prejšnje generacije. Starši še nikoli niso tako skrbno pazili, da ne bi naredili česa narobe, kot danes. Problem je bolj v diskusijah na spletnih omrežjih in splošnem občutku, da je treba otroka zaščititi pred vsem hudim in mu zagotoviti vse, kar potrebuje, in še veliko več, kar vodi v izčrpanost staršev, previsoka pričakovanja do njih samih, nepretrgano preverjanje napak, ki bi jih lahko naredili, pretirano zaščitništvo, odrekanje pravice otroku, da bi kaj naredil po svoje, brez nadzora. Nad otroki danes nepretrgoma bdimo in jih nepretrgoma stimuliramo. Nimajo časa za počitek. Ne morejo se umakniti našemu nadzoru, ki je postal družbena norma. O pretiranih pritiskih ve nekaj malega več moja generacija, od katere se je zahtevala čimprejšnja osamosvojitev, in generacija pred mano, kjer so se starši borili za preživetje."
Uredništvo
19. 7. 2025 | Družba
»Ljudje se do zgodovine pogosto obnašajo, kot da so v samopostrežni trgovini«

"Na teh prostorih je največji problem prav v interpretaciji istih dogodkov. Kar je za ene zmaga, je za druge poraz. Tisti, ki so za ene junaki, so za druge zločinci. Premalo pozornosti se posveča odtenkom – stvari so pogosto predstavljene črno-belo. Ljudje se na naših prostorih do zgodovine pogosto obnašajo, kot da so v samopostrežni trgovini. V zgodovino vstopajo takrat, ko jim to ustreza, in iz nje vzamejo tisto, kar jim v določenem trenutku pride prav."
Uredništvo
20. 7. 2025 | Politika
»Ženske smo zelo nevarne, če smo popolnoma emancipirane«

"Ženske smo zelo nevarne, če smo popolnoma emancipirane, enakopravne in v enakem položaju kot moški. Strastna, razgledana, močna ženska je hudo nevarna, sploh če ima v rokah še moč, da moškim vzame »igrače«, s katerimi se igrajo v nesmiselnih vojnah. Poglejte samo, kako so v zgodovini vladale ženske, ki so (sicer po naključju ali čisti sreči) prišle na oblast. Navadno so bila to obdobja miru, vsesplošnega napredka in razvoja ter dviga kulture in umetnosti.
Uredništvo
17. 7. 2025 | Družba
»Šele s pojavitvijo univerz se je pojavil monopol nad resnico«

V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Robinom Vosejem, predavateljem na Univerzi sv. Tomaža v Frederictonu. Sredi 16. stoletja je ob konfrontaciji s protestantizmom papež Pavel IV. objavil seznam prepovedanih knjig, ki ga je Vatikan pod imenom indeks obnavljal do sredine 20. stoletja. Katere vsebine in avtorji so se znašli na njem, kdo so bili inkvizitorji, ki so bili med najpozornejšimi bralci svetovne literature, kako so uradne prepovedi prinesle slavo pisateljem, zakaj je bilo neko delo na seznamu v eni in prosto dostopno v drugi deželi? V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Bernard Nežmah, je med drugim dejal, da kadar je oblast hotela onemogočiti idejo ali tekst, ji je to uspelo.
Uredništvo
17. 7. 2025 | Svet
»Antisemitizem v Evropo ni uvožen, ampak je avtohton«

"Antisemitizem v Evropi ima dolgo zgodovino. Nikoli ni izginil in danes ga je vedno več. Deloma res zato, ker nekatere, v upravičenem ogorčenju nad izraelskim divjanjem, zanese predaleč, a vendarle bi bilo zelo narobe, če bi porast antisemitizma povezovali in pojasnjevali zgolj z nepremišljenimi in posplošenimi reakcijami na krvavo prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu. Antisemitizem v Evropo ni uvožen, ampak je avtohton. In med tistimi, ki koketirajo s tem ehte tradicionalnim evropskim antisemitizmom, je mnogo takšnih, ki ob krvavem divjanju v Gazi nekritično in navdušeno navijajo za izraelsko stran. In vsakogar, ki si drzne obsoditi eklatantno kršenje mednarodnega prava in zločine proti človečnosti, zmerjajo z antisemitom. To ni le kognitivna disonanca, to je moralni zlom."
Uredništvo
17. 7. 2025 | Svet
»EU zaradi dvojnih standardov pospešeno izgublja svojo mehko moč«

"EU zna pritisniti na kršiteljice človekovih pravic. To dokazuje 18 paketov sankcijskih svežnjev zoper Rusijo. Za sankcije proti Izraelu, ki izvaja genocid v Gazi, ni politične volje. EU zaradi dvojnih standardov pospešeno izgublja svojo mehko moč, ko zamiži ob flagrantnih kršitvah človekovih pravic. Ne smemo se sicer slepiti, da bi sankcije EU zoper Izrael, v prvi vrsti s suspenzom pridružitvenega sporazuma, ustavile izraelski genocid v Gazi, kakor 18 paketov sankcij proti Rusiji ni ustavilo njenih vojnih hudodelstev v Ukrajini."
Uredništvo
16. 7. 2025 | Družba
»Na primeru Thompsonovega koncerta smo lahko dokončno spoznali, da so nacionalisti lažni domoljubi«

"Na primeru Thompsonovega koncerta smo lahko dokončno spoznali, da so nacionalisti lažni domoljubi. Pa saj je domoljubje povečini lažno. Ampak tisti, ki so jih polna usta Slovenije, so šli na največjo manifestacijo hrvaškega kleronacionalizma in se poistovetili tudi s propagiranjem ustaštva. NDH, hrvaška marionetna fašistična država, je bila med drugo vojno eden od štirih okupatorjev slovenskega ozemlja. Pet slovenskih vasi z okoli 800 prebivalci so okupirali Hrvati. V Jasenovcu pa je bilo ubitih od 260 do 280 Slovencev, tudi sedem slovenskih duhovnikov. To so torej slavili Janša in druščina. Ko smo že pri domoljubju - ta ista NDH je Istro in Dalmacijo dobesedno podarila Italiji."
Uredništvo
16. 7. 2025 | Družba
»Včasih je bilo sramotno imeti duševne težave. O tem se ni govorilo.«

V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Tino Bončina, doktorico medicine, psihoterapevtko in predavateljico. Po študiju medicine je karierno pot začela na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, nato se je posvetila psihoterapiji, ki jo izvaja že dvajset let, od leta 2010 vodi samostojno klinično prakso. Študijsko in terapevtsko se je usmerila v t. i. transakcijsko analizo, je pa tudi prva slovenska praktikantka logosinteze, inovativne metode za razreševanje notranjih blokad, pri čemer je znanje pridobivala neposredno pri njenem utemeljitelju, dr. Willemu Lammersu. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Gregor Kocijančič, je med drugim dejala, da je bilo včasih sramotno imeti duševne težave. O tem se ni govorilo.
Uredništvo
16. 7. 2025 | Svet
»Bolje ko gre Rusom, višja je podpora Natu in izdatkom za obrambo«

"Zanimivo je, da potrebo po večanju obrambnih izdatkov poganja predvsem ruska invazija. Bolje ko gre Rusom, višja je podpora Natu in izdatkom za obrambo. S tega vidika bi bilo najceneje Rusijo ustaviti v Ukrajini. Za to bi bilo verjetno dovolj zvišanje izdatkov za pol odstotka BDP članic Nata, torej desetina zneska, ki se omenja. Ta denar bi neposredno namenili obrambi Ukrajine, ob tem pa uvedli sekundarne sankcije na uvoz ruskih energentov. To bi vojno verjetno končalo v letu dni."
Uredništvo
15. 7. 2025 | Družba
»Za bolj ali manj vse stereotipe v družbi je kriva religija«

V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Tomažem Miheličem, ki deluje kot novinar, pisec, modni agent in pevec, sicer član Mačjega kalifata Svetlane Makarovič, lani pa je izšla tudi njegova knjiga 33 – To ni še ena knjiga o Caminu, ki jo je napisal po vrnitvi z romarske Jakobove poti v Španiji. V njej opisuje stiske in tegobe ljudi, ki jih je srečal na poti; za te pravi, da so lahko težko breme, zato je lažje, če jih nosimo skupaj. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Luka Volk, je med drugi dejal, da se zaveda svoje večplastnosti in tako tudi dojema svet, na tak način živi, čustvuje, gradi odnose.
Uredništvo
15. 7. 2025 | Svet
Kaj je najbolj paradigmatičen primer moralne kapitulacije EU?

"V zadnjih desetih letih je prišlo do krize in poraza centra, stare konservativne stranke in liberalne demokracije, establišmenti so v krizi, tako tudi njihovi ključni slogani: vsi drugačni, vsi enakopravni; doma v Evropi, varni v Natu. Najbolj paradigmatičen primer moralne kapitulacije EU je Palestina. Nekdo pred našimi očmi izvaja genocid in evropske institucije ne naredijo nič. Amerika jih podpira, Netanjahu se sprehaja po Evropi, čeprav je za njim razpisana tiralica. Seveda se vprašamo, zakaj imamo mednarodno sodišče. Ali se nismo vedno sklicevali na človekove pravice, na spoštovanje zakona? Zakaj v Srebrenici tako, v Palestini drugače? Govorili ste nam, da smo mi z vzhoda manj demokratični, manj razviti. Zdaj, ko so merila dvojna, nihče več ne more verjeti v te institucije."
Uredništvo
14. 7. 2025 | Kultura
»Med vojno nas je kultura ohranjala pri življenju«

V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Jasmilo Žbanić, bosansko-hercegovsko scenaristko in režiserko, avtorico več nagrajenih filmov, v katerih pripoveduje predvsem o medvojnem trpljenju v Bosni. Njen film Grbavica je prejel številne nagrade, med drugim zlatega medveda na Berlinalu leta 2006, film Quo vadis, Aida?, ki se loteva mučne teme genocida v Srebrenici, pa je bil leta 2020 v kategoriji tujejezičnih filmov nominiran za oskarja, razglasili so ga za najboljši film tega leta, Jasmilo Žbanić za najboljšo evropsko režiserko, Jasno Đuričić pa za najboljšo evropsko igralko. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Heni Erceg, je med drugim dejala,, da od svojega 15. leta posluša nacionalistično retoriko, ki se ni niti malo spremenila. Ljudje razmišljajo o umetni inteligenci, podnebnih spremembah, novih tehnologijah, oni pa o tem, kdo je Srb, Hrvat ali Bošnjak.
Uredništvo
14. 7. 2025 | Politika
»Na volitve gremo z upanjem, da bo odtlej vse drugače. Potem pa vedno fašemo oblast, ki se hitro spridi.«

"Preprosto nimamo sreče z oblastniki. Na volitve gremo z upanjem, da bo odtlej vse drugače. Potem pa vedno fašemo oblast, ki se hitro spridi. Veliko upanja na začetku, še več razočaranja na sredini in obupno iskanje novega rešitelja pred iztekom roka trajanja. Zdaj smo med to drugo in tretjo fazo. Razočarano se oziramo po novih ali starih tekmovalnih konjih, na katere bomo stavili. Vmes pa se samo čudimo, kaj se dogaja z oblastjo."
Uredništvo
14. 7. 2025 | Družba
»Velika zmota digitalne civilizacije je prepričanje, da je informacija znanje«

"Med informacijo in znanjem je razlika. Velika zmota digitalne civilizacije je prepričanje, da je informacija znanje. Umetna inteligenca (UI) zagotavlja informacije, pogosto tudi napačne, medtem ko znanje lahko obstaja samo v živem človeku. UI ničesar ne ve, le obdeluje informacije. Kar prosite človeka, naj opredeli, kaj je življenje, nato pa vprašajte UI, naj stori isto. Vsak človek ima izjemno kompleksno znanje o tem, kaj pomeni življenje – in za razlago tega bo porabil celo življenje."
Uredništvo
13. 7. 2025 | Družba
»Če se je v 90. letih Evropa pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več«

"Ta odgovornost je zagotovo velika; moramo govoriti tudi o politični odgovornosti ljudi, kot so Mitterrand in drugi, ki niso želeli ustaviti vojne, ki je tudi niso razumeli. Že ljudje zgodnjega dvajsetega stoletja ali celo 19. stoletja so že takrat delovali na podlagi etničnih delitev. Vse to, kar smo hoteli v Sarajevu, je bilo priznavanje državljanskih načel, možnosti, da si lahko kdor koli ... možnosti mešanja različnih kultur, religij in vplivov ... da se vse to prizna kot nova identiteta. To se res zdi naivno v primerjavi z realnostjo. In to je velik greh Evrope, ki pa ga je pometla pod preprogo. Res je po objavi poročila o Srebrenici padla nizozemska vlada, a to je bila le simbolična gesta."
Uredništvo
11. 7. 2025 | Družba
»Zapravljati denar iz državne blagajne za nakup orožja nima smisla.«

"Zapravljati težko prisluženi denar iz državne blagajne za nakup orožja nima smisla. Nikjer ni nikogar, ki bi ga lahko uporabljal. Oborožitev potrebuje vojska. Slovenija pa nima vojske. Ima nekaj sijajnih vojaških enot. Nekaj vojaških enot, pa če so še tako fantastične, ni vojska. Težava niti ni v tem, da mediteranska država nima mornarice. Niti v tem, da ima okoli sebe sovražnike, nad seboj nebo, nima pa letalstva. Ima nekaj letal in mogoče eno ladjo."
Uredništvo
11. 7. 2025 | Svet
»Novi avtoritarni populisti prevzemajo oblast z volitvami.«

"Novi avtoritarni populisti prevzemajo oblast z volitvami. V večini primerov uživajo podporo večjega dela državljanov. Prav zaradi tega dejstva je ta novi hibridni model oblasti v strokovni literaturi poimenovan kot »kompetitivni avtoritarizem«. Meja med demokracijo in avtokracijo je pogosto zabrisana in manj izrazita kot v klasičnih avtokracijah prejšnjega stoletja. Namesto tankov na ulicah, policijskih ur, prepovedi javnih zbiranj in zapiranja opozicijskih voditeljev se v teh novih avtokracijah navidezno nič kaj veliko ne spremeni."
Uredništvo
12. 7. 2025 | Družba
»Osvoboditev Palestine bi pomenila tudi osvoboditev Izraelcev.«

"Osvoboditev Palestine bi pomenila tudi osvoboditev Izraelcev. Sistem apartheida, ki brutalizira Palestince, je namreč zelo dehumanizirajoč tudi do Izraelcev. Ne morete brutalizirati drugega, ne da bi v zameno izgubili svojo človečnost. In ravno to se dogaja. A Palestina nam govori, da ni pomembno, kako težek je boj, morate vztrajati. Upirate se z obstojem. Poglejte Palestince v Gazi, ki se jih kot ljudstvo povsem davi, pretepajo jih, mučijo, ponižujejo, stradajo, hujšajo, izvajajo amputacije brez anestezije, izgubljajo otroke, starše, stare starše, pa so še vedno tam. Zelo zanimivi ljudje so, kakšno lekcijo predstavljajo za vse nas."
Uredništvo
10. 7. 2025 | Družba
»Danes vidimo, kako nam kapitalizem vsiljuje svoj ritem – živimo ga 24 ur na dan«

V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Srećkom Horvatom, filozofom, ki je pred desetletjem skupaj z Janisom Varufakisom pomagal ustanoviti Gibanje za demokracijo v Evropi 2025 in leta 2019 v Nemčiji kandidiral za evropskega poslanca. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Luka Volk, je med drugim dejal, da je večina pomembnih stvari v človeški zgodovini, od čudovitih umetniških del, filozofije in različnih izumov, nastala v situacijah, kjer končni cilj ni bil najpomembnejši del procesa.
Uredništvo
10. 7. 2025 | Družba
»Nevtralnost ne deluje v sodobnem svetu, kot je delovala v času hladne vojne in obeh svetovnih vojn«

"Z izglasovanjem posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih in napovedjo referenduma o izstopu iz Nata je slovenska politika sesula v prah praktično vse, kar je in kar smo gradili v zunanji in obrambni politiki zadnjih 34 let. Eno ključnih vodil naše zunanje politike, poleg zavezanosti mednarodnemu pravu, OZN in miroljubnemu reševanju sporov, je bilo nenapisano pravilo, da kot država nismo evropski ali/in svetovni problem. To pravilo se je vzpostavilo na naši poti z nemirnega prostora bivše Jugoslavije in temu so sledile praktično vse slovenske vlade. Naš cilj je bil biti politično stabilna, gospodarsko uspešna in socialna država, ki je del EU in Nata ter tako gradnik stabilnosti v regiji, Evropi in svetu. Z eno besedo, želeli smo biti zgodba o uspehu v srcu Evrope."
Uredništvo
10. 7. 2025 | Družba
»Rupnikovega primera ni mogoče kontekstualizirati s starimi časi, drugačnimi merili«

"Da umetniška dela niso nekaj, kar bi lahko ločili od avtorja, sta nato na svoj način potrdila tudi Vatikan in Fatima, ki sta fotografije Rupnikovih del odstranila s svojih internetnih strani. Zdi se celo, kot da bi Vatikan s tem pravzaprav že razglasil sodbo, preden bo oznanjena."
Uredništvo
9. 7. 2025 | Politika
»V slovenski politiki je sredina v resnici prazna forma in generator politične korupcije«

"V slovenski politiki je sredina v resnici prazna forma in tudi generator politične korupcije. Ker če hočeš oblikovati neko sredinsko koalicijo, moraš trgovati, da si ščitiš hrbet z leve in z desne, posledično je to neka oportunistična združba, ki v resnici nima razvojnega potenciala. Tudi iz teorije vemo, da so za volivce najbolj čista opcija stranke, ki vnaprej povedo, kakšen je njihov program, vrednote in na kakšen način jih bodo uveljavile, ki vnaprej razkrijejo karte in jih dajo na mizo. Zdaj pa akterji, ki prihajajo in še niso stranke ali pa se niso stehtali na volitvah, govorijo, da iščejo programske sorodnosti, podobne vrednote, kar pomeni, da si delajo prostor za sklepanje političnega kompromisa, ki ga ljudje že večkrat niso nagradili. "
Uredništvo
9. 7. 2025 | Kultura
»Feminizem se prevečkrat dojema kot neko ozko, skoraj ekskluzivno polje boja«

V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Tino Vrbnjak, gledališko, filmsko in televizijsko igralko, ki z izjemnim igralskim razponom, intelektualno širino in izrazito avtorskim pristopom k vlogam že vrsto let navdušuje na odru ljubljanske Drame, kjer ima danes status prvakinje. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Mladine Dora Trček, je med drugim dejala, da se feminizem prevečkrat dojema kot neko ozko, skoraj ekskluzivno polje boja – kot da se tiče zgolj določenih tem ali izključno žensk. Pa ni tako.