Uredništvo

  • Uredništvo

    27. 5. 2025  |  Kultura

    »Pri nas je buržoazija umazana beseda«

    "Ne vem, ali je v Sloveniji enako, ampak v Franciji je 'buržoazija' umazana beseda. Sama prihajam iz meščanskega okolja – to je bilo sicer liberalno, levičarsko meščanstvo, ampak vseeno. Hotela sem popisati to privilegiranost in ujetost, ki pride z njo. Kaj pomeni hoditi v res dobre šole? Kaj pomeni, da se lahko posvetiš študiju in ti ob faksu ni treba delati? Hotela sem biti precizna pri govorjenju o tem."

  • Uredništvo

    27. 5. 2025  |  Svet

    Zakaj podcenjujemo fašizem?

    V prispevku Zakaj podcenjujemo fašizem?, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, se je novinar Luka Volk pogovarjal z ameriškim zgodovinarjem dr. Ericom Kurlanderjem o vzrokih za vzpon nacizma v Nemčiji in o tem, zakaj liberalcem tega ni uspelo preprečiti.

  • Uredništvo

    27. 5. 2025  |  Družba

    »Polna usta so nas človekovih pravic, v resnici pa si zatiskamo oči za to, da je korenček poceni«

    "Recimo, jug Italije, Španije, to so območja, kjer se prideluje hrana intenzivno. In ta hrana je pridelana v suženjstvu, ta hrana ni pridelana niti približno v sistemu, kjer bi lahko ljudje normalno funkcionirali. Kar jezen sem! Polna usta so nas človekovih pravic in enakopravnosti in vsega tega, v resnici pa si zatiskamo oči za to, da je korenček v nekem diskontnem trgovcu poceni. Nas nič ne zanima, kaj se s tistim dogaja, samo da mi čim manj plačamo zanj. Potem pa hrano mečemo stran!"

  • Uredništvo

    26. 5. 2025  |  Svet

    »Palestince je ubil mirovni proces, ki jim je obljubljal državo«

    "Palestince je ubil mirovni proces, ki jim je obljubljal državo in jih je postopoma pripeljal do genocida. Še ob božiču leta 1995 je Jaser Arafat prišel v Betlehem, kjer je ob treh ponoči zadnji vojak spustil zastavo z droga policijske postaje na glavnem trgu pred cerkvijo Kristusovega rojstva. V naslednjem koraku bi se moral Izrael umakniti iz Hebrona in mu vrniti ime El Kalil. Arafat je pristal na razorožitev svoje gverilske vojske v zameno za obljubo, da bo dobil bolj ali manj samostojno državo v mejah iz leta 1967 brez nočnih vdorov izraelske vojske in naseljencev v njena mesta. Umika s palestinske zemlje nikoli ni bilo, država ni obstajala niti v oblakih nad njo. Judovske naselbine v mestih so se podeseterile, potem postoterile, vojaška okupacija pa organizira življenje in smrt Palestincev."

  • Uredništvo

    26. 5. 2025  |  Kultura

    »Po koncu kolonializma nam ni uspelo zgraditi države, vredne svojega imena«

    "Generacija mojega očeta je imela po koncu kolonializma v 60. letih, ko jim je uspelo osvoboditi državo, velike sanje in ambicije, da bodo na noge postavili lastno državo. Četrt stoletja pozneje je sledilo popolno razočaranje. Oče je ta neuspeh prenesel tudi name, toda jaz nočem živeti v razočaranju, jaz hočem pomagati Alžiriji, narediti marsikaj dobrega zanjo, tako kot želim delati dobro tukaj v Sloveniji …"

  • Uredništvo

    27. 5. 2025  |  Kultura

    Teden italijanskega filma

    Od 27. do 31. maja bo v Ljubljani potekal 8. Teden italijanskega filma, ki bo letos prvič gostoval tudi v Izoli. Začel se bo s slovensko premiero novega filma Paola Sorrentina Parthenope, enega najbolj izvirnih in samosvojih sodobnih italijanskih režiserjev.

  • Uredništvo

    26. 5. 2025  |  Svet

    »Le redkokdo sploh še ve, kaj je bila druga svetovna vojna«

    V članku z naslovom Zakaj spomin ne zadostuje, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, Eva-Maria Schnurr piše o tem, da je osemdeset let po drugi svetovni vojni povojnega časa dokončno konec. Evropa je prepuščena sama sebi. 

  • Uredništvo

    25. 5. 2025  |  Politika

    »Zaradi mene lahko Branko Grims trosi naokoli, da je Janez Janša najbolj toleranten politik na svetu«

    "Branko Grims ima vso pravico do svojega mnenja. Zaradi mene lahko tudi trosi naokoli, da je zemlja ravna, da so domobranci osvoboditelji Slovenije in da je Janez Janša najbolj toleranten politik na svetu. In naj to počne na svoji televiziji, za katero je njen šef Boris Tomašič dejal, da je najpomembnejša televizija v Sloveniji. Da pa se mu daje prostor v osrednjih terminih javne televizije, kjer razlaga, da je šlo v predsedničinem govoru za politikantski izpad levičarske propagande, je vredno razmisleka in presoje. Ne gre za to, ali ima Branko pravico do svojega mnenja ali ne. Gre za to, da se mora presoditi, ali takšno mnenje sodi v javni diskurz. In za to so odgovorni uredniki javnega medija. Čas je, da se tem podžigalcem sovražnosti zaprejo vrata."

  • Uredništvo

    23. 5. 2025  |  Politika

    »SDS je danes Janšev d.o.o.«

    "Janševa retorika še danes temelji na preganjanju demonov prejšnjega režima, Murgel, kontinuitete, globoke države, v zadnjem obdobju zapakirano v ta hip politično popularen boj proti elitam in za malega človeka. Na ta način je levi sredini v večji meri prevzel tudi volilno telo nižjih in srednjih družbenih slojev, domnevnih poražencev tranzicije, globalizacije, tektonskih družbenih sprememb, dojemljivih tudi za manipulacije in politični inženiring lepljenk in konstruktov. Janša razume oblast. Razume, da v politiki cilj opravičuje sredstva. SDS je danes Janšev d.o.o. Šef je zaslužen za volilne uspehe in ni kriv za nemalo političnih porazov, ki jih je stranka doživela. A ti niso v ničemer zamajali njegovega položaja. Njegovi volivci brezpogojno verjamejo v lik in delo JJ, v 'boj za stvar'. Tisti, ki so o tem kakorkoli podvomili, so morali oditi. Demokracija je v SDS skoncentrirana na vodjevo pisarno na Trstenjakovi."

  • Uredništvo

    25. 5. 2025  |  Družba

    »RTV Slovenija je ostala v preteklosti«

    "Že kot direktorica Televizije Slovenija sem spoznala širšo strukturo delovanja in že tedaj težila k spremembam, ki pa niso bile uslišane oziroma sem bila zaradi tega moteča. Dejstvo je, da je RTV Slovenija tako organizacijsko kot strukturno ostala v preteklosti, za kar je javni zavod delno kriv sam, veliko pa je k temu pripomogla tudi politika, ki se je vedno otepala spremembe zakona o RTV Slovenija. V primeru našega javnega servisa je leta šlo za izrazit primer vztrajanja pri statusu quo, kajti vsaka sprememba, povezana z RTV, pomeni mobilizacijo tistih, ki se ne zavedajo, da je stabilen in močan javni servis doma v državah, v katerih je demokracija najbolj razvita."

  • Uredništvo

    25. 5. 2025  |  Kultura

    »Če bralec ne plača novinarstva, to pomeni, da ga plačuje nekdo drug«

    "Mislim, da so nekateri procesi globalni - tako je v Sloveniji, na Hrvaškem, v Veliki Britaniji, Franciji ... Tisk je padel na rob, prevladuje spletno novinarstvo - in to je povsem druga ekonomija, kjer časopisi svoje vsebine ne prodajajo neposredno uporabniku, ampak pritegnejo uporabnike, ki jih nato prodajo oglaševalcem. Bralce smo navadili, da lahko dobijo novinarstvo zastonj, in to je protidemokratična goljufija, kajti če bralec ne plača novinarstva, to pomeni, da ga plačuje nekdo drug - oglaševalec ali država, in potem ima vpliv, ki izhaja iz tega. Bralec, ki pusti kovanec v trafiki, je bil trdnjava novinarstva kot pomembne družbene institucije, ki skoraj ne obstaja več. Vsi na svetu se trudijo in ugotavljajo, kako najti poslovni model, ki bi nasledil tega umirajočega."

  • Uredništvo

    23. 5. 2025  |  Svet

    »Masaker in genocid v Gazi sta že presegla nekaj neslavnih zgodovinskih vrhuncev«

    "Brez pretiravanja lahko trdimo, da sta masaker in genocid, ki že leto in pol potekata v Gazi, do zdaj že presegla nekaj neslavnih zgodovinskih vrhuncev: odstotek doslej ubitih Palestincev se ujema z odstotki žrtev v drugi svetovni vojni, in to v državah, ki so jih nacistični pohodi najbolj prizadeli, materialno opustošenje pa je zgodovinsko brez primere. To je prvi genocid, ki ga od prvega dne predvajajo po televiziji ter socialnih medijih in v zvezi s katerim je bil že po nekaj mesecih jasno izražen načrt za etnično čiščenje in ustvarjanje pekla na zemlji. V drugi svetovni vojni je bilo žrtev fašizma ogromno, a ena večjih razlik je, da gre v primerjavi z žrtvami druge svetovne vojne v Gazi v veliki večini za civilne žrtve."

  • Uredništvo

    24. 5. 2025  |  Družba

    »V vesolje skupaj s sateliti prenašamo meddržavna politična razmerja, sodelovanja, tekmovanja in konflikte«

    "Odvisnost velikega dela gospodarstva in naših vsakodnevnih aktivnosti od brezhibnega in neprekinjenega delovanja satelitov pomeni, da morebitne prekinitve delovanja – zaradi vesoljskih vzrokov, kot so močni Sončevi izbruhi, ali zemeljskih, na primer, kibernetskih napadov – lahko močno prizadenejo potek mnogih dejavnosti na Zemlji in povzročijo veliko gospodarsko škodo."

  • Uredništvo

    24. 5. 2025  |  Kultura

    Odnos, ki še danes izziva

    V Mini teatru bo danes, ob 20. uri premiera predstave Yonatana Esterkina Hannah Arendt: (ne) človeško stanje, ki nas popelje v intelektualni in intimni svet Hannah Arendt, ki je s svojo filozofijo o odgovornosti, svobodi in banalnosti zla zaznamovala razumevanje totalitarizma in moralne pokrajine sodobnega sveta. Uprizoritev odpira tudi razburkano razmerje med Arendtovo in njenim učiteljem ter ljubimcem, Martinom Heideggerjem – odnos, ki še danes izziva politično, etično in čustveno občinstvo.

  • Uredništvo

    21. 5. 2025  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / KAMUFLAŽA

    V petek, 23. maja, izide nova Mladina! V 21. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, razkrivamo, da z razširitvijo definicije obrambnih izdatkov Slovenija ne bo več črna ovca v Natu. Nove proge, večji mostovi, širši predori, utrjene ceste, vojaške bolnišnice, sončni paneli in vojaške farme črvičkov so (po novem) enako pomembni kot topovi. 

  • Uredništvo

    22. 5. 2025  |  Svet

    VIDEO / Soočenje poslanskega »influencerja« in novinarja

    Kontroverzni mladi influencer (spletni vplivnež) Fidias Panajiotu, ki se je lani na Cipru prebil v Evropski parlament, se je v Bruselj podal kot "neodvisni" poslanec. Širša javnost ga pozna predvsem po številnih spornih objavah in idoliziranju ameriškega milijarderja Elona Muska. Da mu odgovarjanje na legitimna vprašanja ne gre najbolje in da vsebinsko marsičemu ni kos, pa (mu) je dokazal neodvisni novinar Caolan Robertson, ki živi in dela v Ukrajini ter predvsem poroča o ruski invaziji.

  • Uredništvo

    21. 5. 2025  |  Politika

    »Janša zna impresivno pritegniti pozornost, diktirati politično agendo in polarizirati družbo«

    "Bojevit kot vedno, je Janez Janša vedno bolj prepričan, da ima prave rešitve za Slovenijo in predvsem za slovenski rod. Impresivno zna pritegniti pozornost, diktirati politično agendo in polarizirati družbo. Populistično retoriko je znal dovršeno uporabiti že v časih, ko populizem sploh še ni bil moderen. Vedel je, da so izjemne pokojnine za umetnike čudovita tema, na kateri se da graditi uspešno volilno kampanjo. Mojstrsko je znal izkoristiti umetniška dela bodočih prejemnikov pokojnin. Na koncu so se celo v nasprotnem taboru začeli spraševati, ali prikazani prizori res spadajo v umetniško sfero. Da se je že v osemdesetih slovenski umetniški prostor gradil na nekonvencionalnosti in provokaciji, so itak vsi že pozabili."

  • Uredništvo

    21. 5. 2025  |  Svet

    »Za organizatorje Evrovizije je kazniva omemba vojnih zločinov in – ne zločini sami«

    "Evropska radiodifuzna zveza (EBU), organizatorka Evrovizije, je v Baslu zamudila še eno priložnost, da bi se opredelila do zločinov v palestinski enklavi in pojasnila, zakaj za Izrael ne veljajo enaki vatli kot za Rusijo, ki jo je po invaziji na Ukrajino – upravičeno – izključila s festivala. Namesto koherentnih pojasnil se zateka v generične odgovore, češ da gre za tekmovanje nacionalnih televizij in ne vlad. Poskuša nas prepričati, da je Evrovizija apolitični televizijski šov, a obenem sprejema poteze, ki so docela politične in največkrat v prid eni sami sodelujoči državi – Izraelu."

  • Uredništvo

    20. 5. 2025  |  Politika

    »Janša je pravi zgled politika parazita«

    "Zaspite mirno, volivci in volivke, ki ste glasovali proti parazitskim nagrajencem: tisti starejši z nagradami za življenjsko delo bodo morda oškodovani in vi to doživljate kot zmago. Tisti oziroma tiste, ki vas menda najbolj motijo, so še mlade in bodo upokojene čez kakšnih dvajset let, ko vas ne bo več. In kakšne bodo realne posledice vaše zlobe? Pogoji za izboljšanje njihovih pokojnin bodo bolj ali manj enaki, le manj formalizirani in bolj podvrženi vsakokratni politični volji, pa pravno dokaj zastareli – saj so nastali pred pol stoletja …"

  • Uredništvo

    20. 5. 2025  |  Kultura

    »Že res, da je bil komunistični režim krut, a kljub temu je poznal besedi solidarnost in tovarištvo«

    "Že res, da je bil komunistični režim krut, a kljub temu je poznal besedi solidarnost in tovarištvo. Ljudje, ki jih ideologija ni zaslepila, so znali prisluhniti tem besedam in jih razumeti. To je v popolnem nasprotju z današnjimi časi in ljudmi, kot je Elon Musk. Sam njegovih dejanj sploh ne morem doumeti. Zdi se, da ljudje kot on ne premorejo kančka empatije in da ne razumejo, da se ljudje razlikujemo med sabo."

  • Uredništvo

    20. 5. 2025  |  Politika

    »Zdi se, da je Janša tako dober strateg, ker nima zavor, ker ne ve, kaj je etika«

    "Na eni strani imamo seveda prvovrstnega igralca, ki je v oseminštiridesetih letih prehodil dolgo pot od Jajca do nošenja križa pred sodiščem, enako inventiven tudi v vseh vmesnih fazah, od neobvladane militantnosti v času desetdnevne vojne do slavne prodaje orožja, obračuna pod hruško in vseh laži in zavajanj v parlamentu in na terenu. Janša ne spoštuje nobenih pravil in se ne odreka nobenim metodam. Zdi se, da je tako dober strateg ravno zato, ker nima zavor, ker ne ve, kaj je etika."

  • Uredništvo

    21. 5. 2025  |  Kultura

    Kaj v nas pleše, ko plešemo?

    V Stari mestni elektrarni bo v nedeljo, 25. maja ob 19.00 plesno predavanje Dragane Alfirević z naslovom Nedokončana simfonija, ki bo razgrnilo rezultate dela in trenutno stanje projekta, ter predstavilo različne aspekte plesnega dela s kinestetično empatijo. Ob 21.00 bo sledil PonTon – koncert za ležečo publiko, zvočno popotovanje z veterani ambientalnega zvoka Igorjem Štanglickim in Markom Jevtićem, ki raziskujeta globoko povezavo med glasbo, frekvenco in telesom, ki posluša.

  • Uredništvo

    19. 5. 2025  |  Politika

    Kateri projekt Slovenijo uvršča ob bok najnaprednejših držav?

    "Projekt superračunalnika nas uvršča ob bok digitalno najnaprednejših držav. Tovarna umetne inteligence bo na enem mestu omogočala tako podjetjem kot raziskovalcem dostop do napredne infrastrukture, do varnih podatkovnih virov, do uporabnika prijaznega programskega okolja in izobraževanj na področju umetne inteligence, pa tudi do strokovne in tehnične podpore pri razvoju modelov umetne inteligence. Startupi bodo, recimo, brez velikih finančnih vlaganj in s pomočjo tovarne umetne inteligence neko dobro idejo lahko zelo hitro uresničili."

  • Uredništvo

    19. 5. 2025  |  Svet

    »Če Nato izgublja svojo moč, se mora spremeniti«

    "Če Nato, kot smo ga poznali in v katerega smo vstopili pred dobrima dvema desetletjema, izgublja svojo politično moč ter vojaško verodostojnost in prepričljivost, se mora organizacijsko spremeniti. Lahko se samoukine, kot sta to storila Varšavski pakt (VP) leta 1991 in Zahodnoevropska unija (ZEU) leta 2011. Ukinjati vojaško zavezništvo v času vojn ni racionalna politika, niti ni pametno menjati konja, dokler se za njim (še vedno) praši. Prihodnost evropske varnosti je v njeni kolektivni ali kooperativni varnosti. Kolektivni koncept nam ponuja EU z evropsko vojsko ali novo ZEU, kooperativno varnost OVSE, če bi nam ga uspelo obuditi v novo življenje. Morda pa je rešitev v novi pogodbi z ZDA, po kateri bi Evropa od ZDA varnost enostavno kupila ali najela in ne dobila. Evropejci se moramo vsaj načelno videti v novi ureditvi sveta in ugotoviti, kakšno vlogo naj bi v njej imeli, ter se temu primerno odločiti za transakcijski, kolektivni ali kooperativni sistem skupne varnosti."

  • Uredništvo

    19. 5. 2025  |  Politika

    »Slovenija nima razvojne vizije«

    "Od takrat naprej so bile nekatere razprave in razni načrti, ki so z vladami odšli v predale, sicer pa je popolna brezidejnost. Slovenija nima razvojne vizije, zlasti, če to razvojno vizijo primerjamo s tistim časom. Za sodobni čas in za razmere, v katerih smo, ko so majhne države ogrožene in bodo težko preživele, je pravzaprav to največji pouk iz vsega skupaj – se pravi, kaj zmore neka generacija narediti - zmagati v vojni, obnoviti domovino in narediti dolgoročni načrt. To od te politične elite in od vseh poosamosvojitvenih žal ni niti v sanjah nismo mogli pričakovati."

  • Uredništvo

    18. 5. 2025  |  Kultura

    »Trenutno se pri nas ne hujska tako kot drugod«

    "Z leti sem ugotovila, da človeka najlažje ukrotiš s strahovi. Ni potrebno orožje, le strah in negotovost. In kako dobro to deluje, lahko danes opazujemo po vsem svetu. Strahu sledijo vojne, vojnam pa vsesplošno razdejanje, ki zapušča tako globoke rane, da jih ni več mogoče preseči, kaj šele zaceliti. To je strategija vojne, dokončno uničiti idejo sprave, enakopravnosti, dobre soseščine in spoštovanja med ljudmi. Dokončno uveljaviti koncept nadvlade, moči in nezaupanja, koncept popolnega nadzora. Kako dolgo smo na Koroškem potrebovali, da smo spregovorili o zgodovinskih ranah. Trenutno se pri nas ne hujska tako kot mogoče drugod. Ljudje so se po svoje navadili na alpsko-jadranski prostor in jim dobra soseščina mogoče daje občutek varnosti. A stvari so v toku, glede na aktualne politične tendence se lahko vse podre."

  • Uredništvo

    18. 5. 2025  |  Družba

    »Novo božanstvo je algoritem«

    "Neoliberalizem ni bil niti nič novega niti ni bil posebej liberalen, ko se je uveljavil pred 50 leti. Njegova največja prednost je bil njegov znaten odmik od klasičnega liberalizma. Čeprav je častil liberalne mislece, neoliberalizem z njimi ni delil niti njihovih metod niti njihovega koncepta trga. Danes smo na pragu še ene enako prodorne ideološke inovacije."

  • Uredništvo

    17. 5. 2025  |  Politika

    »Prvič v zgodovini Slovenije so zagotovljena tako velika sredstva«

    "Zakona v prvi vrsti prinašata zagotovitev do sto milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj v prihodnjih desetih letih, torej skupaj govorimo o milijardi evrov. To je prvič v zgodovini Slovenije, da so zagotovljena tako velika sredstva. Predvsem je pomembno, ker so ta sredstva predvidljiva, ker so jasna in ker omogočajo stanovanjskim skladom, občinam in preostalim akterjem, da ta trenutek začnejo razmišljati o projektih, ki se bodo gradili v prihodnjih letih. Želimo, da občine, lokalne skupnosti in konec koncev tudi družba, vidijo ta stanovanja kot neki veliki razvojni potencial in ne kot breme."

  • Uredništvo

    16. 5. 2025  |  Politika

    »Urejanje zdravstva je predvsem ekonomsko, ne politično vprašanje«

    "Kakovostno državno zdravstvo je lahko le v precej bogatih državah (na primer nordijskih), kjer se sprijaznijo z dražjimi 'državnimi standardi' in jim ni težko plačevati predimenzioniranih zdravstvenih ustanov. Za države z manjšim BDP pa je vreča za financiranje zdravstva omejena (nihče ne zmore več kot deset odstotkov BDP za zdravstvo), zato odločitev za državno zdravstvo v državah, kot je Slovenija, navadno pomeni finančno neuresničljivo nalogo in posledično nedostojno oskrbo bolnikov, ki morajo (če finančno zmorejo) nenehno iskati alternativno oskrbo na zasebnih klinikah in zavarovanjih. Urejanje zdravstva je predvsem ekonomsko, ne politično vprašanje"

  • Uredništvo

    18. 5. 2025  |  Politika

    »V Sloveniji imamo še zelo mlado demokracijo, in nismo sposobni preseči tega političnega nagajanja«

    "Ko sem vstopila v državno politiko, sem naivno pričakovala, da če imamo dober predlog na mizi, ga bodo podprle vse politične stranke. Toda v Sloveniji se je v preteklosti zelo zelo redko zgodilo – razen če je bil prisoten res velik pritisk javnosti, da so se politične stranke z levega in desnega pola ter sredine poenotile in z veliko večino ali pa soglasno podprle določen zakon. Z zanimanjem sem spremljala postopek ustavnih sprememb, ampak sem nekako pričakovala, da bo izkupiček tak. Da določene politične stranke, ki v začetku podpirajo neki postopek in cilj, to pogosto delajo s figo v žepu. Mislim, da imamo v Sloveniji še zelo mlado demokracijo, in žal mi je, da nismo sposobni preseči tega političnega nagajanja."