Bernard Nežmah
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Pamflet
Komentar / Tekme z enim nastopajočim
K sultanu Ahmed al Džabru je v Abu Dabi na podnebno konferenco OZN s posebnim letalom odpotovala predsednica Nataša Pirc Musar. V strastnem govoru je ugotovila, da je na svetu preveč vojn, da je potrebno opuščati fosilna goriva in da bi se morali voditelji držav boriti proti podnebni krizi. Njeno lektiro šefom svetovnih držav so predvajale le slovenske televizije, tako da je njen namen, da bi jih spravila na prava pota izpuhtel še isti hip.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Michel de Montaigne: Eseji I–III
Mož izpred pol tisočletja pa nam ne razkriva le duha svoje dobe, postreže nam s kulturno zgodovino od Perzijcev, antike, indijanskih kraljev, papežev in poganskih vladarjev. A ne v smislu leksikonskih gesel, marveč v esejih, katerih naslovi se nam zdijo, kot da so pobrani iz našega vsakdanjika: o starosti, o umetnosti razpravljanja, o moči domišljije, o vzgoji otrok, o smrti, o negotovosti naše presoje, o brezdelju …
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Pamflet
Čeravno ankete kažejo strmoglavljenje podpore stranki Svobode, je ta v parlamentu čedalje močnejša. Do sedaj je zmagovala z večino glasov, zdaj že z glasom enega samega poslanca. Konec prejšnjega tedna je bil izglasovan opozicijski predlog z opazno večino 34 proti 28. Glasovanje v skupščini je po naravi smrtno resna stvar, ki velja kot pribita. Tako pač zahteva sprejemanje zakonov. A tokrat je dober ducat poslancev Svobode v en glas zavpil, da so glasovali proti, da pa njihovih glasov računalniški sistem ni upošteval. Nobena forenzična analiza ni bila potrebna, zadoščalo je, da je predsednica Urška Klakočar Zupančič rekla, da je bila očitno napaka in glasovanje so ponovili. Predsedničina volja je zmagala nad večino in zakoni. In potem burleska: poslanci vladajoče stranke so dan kasneje glasovali za zakon SDS, ki so mu poprej nasprotovali. Popolni absurd?
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Francesco Petrarca: Pisma v antiko
Mož je večidel bival na teritoriju med Firencami, Avignonom in Benetkami, a ne prav ležerno, pred sovražniki je že od rojstva bežal iz kraja v kraj. Bil je slaven, razglašen za lavreata pesniške Evrope, a ni ustvarjal le poezije, ampak tudi iz prijateljev sovražnike. V času, ko ni bilo spleta, je v javno objavljenih pismih ironično zbadal tedanje kulturne korifeje, ko je dokazoval, da so si slavo gradili na tujih izrekih in prisvajanju idej drugih avtorjev. Obnašal se je kot gospodar časa: pisal je pisma Liviju, Varonu, Seneki, Vergilu, ki so živeli krepko tisočletje pred njim. A tudi Homerju: dva tisoč let po njegovi smrti se nanj obrača z opravičilom, ker mu piše v latinščini, saj mu v grščini ni enakovreden.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Pamflet
Ob Dnevu Rudolfa Maistra je bil v Mariboru slavnostni govornik prvi predsedujoči minister vlade Luka Mesec. Čeravno slab govornik, ki ni uspel niti tekoče brati, je blagodejna poživitev nacionalnih praznikov. Kar 95 odstotkov govora je namenil spominu prazničnih dogodkov, na koncu pa dodal le nekaj mirovniških stavkov o aktualnih vojnah. Nekaj dni pred tem je na proslavi obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe nastopil bivši predsednik Milan Kučan. A govorec je pozabil, kakšne proslave se udeležuje, in tako sploh ni obudil spominov na formalni začetek formiranja slovenske vojske, temveč je slavnost izrabil za napad na politiko izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki da Gazo spreminja v množično pokopališče, ter obsojal uradne izraelske kritike na račun vodje ZN Antonia Gutteresa. Še dobro, da ni imel v rokah slavnostnega mikrofona ob Dnevu reformacije! A mož ni ostal pri tem, vmes je uperil bodico poroga še v aktualno slovensko oblast, ko je izrazil upanje, »da bodo upravitelji Slovenije odločno zahtevali prekinitev vojne v Gazi.« Milan Kučan, ki naj bi kot nekdanji predsednik države izbiral državniški besednjak, na proslavi degradira lastno vlado, ko premiera in vodeče ministre imenuje za »upravitelje države«!?? Vsebovano sporočilo predsedniku vlade Robertu Golobu je kajpak jasno - šteti so ti dnevi.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Zdaj je iznenadil drugače: namesto s kirurškim skalpelom se je predstavil z obširno izpovedjo o življenju kirurga. Prvo poglavje v obliki dnevnika mladega kirurga ne obeta veliko. Frenetično napolnjeni dnevi s kratkimi refleksijami sicer ilustrirajo delovni ritem, a bralca puščajo na distanci. Nadaljevanje z zgodbami o opravljenih operacijah pa prinese preobrat: naenkrat skozi tekst privre strast plastičnega in estetskega kirurga, ki mozga o idejah in rešitvah – kako iz polomljenih, povoženih in prežaganih teles nazaj sestaviti človeka; ne za silo skrpanega, temveč denimo planinca, za katerega ni kazalo, da bo po poškodbi sploh še kdaj hodil, potem pa je svojemu rešitelju poslal razglednico z osvajanja himalajskih vrhov. A himna profesiji prestopi v naslednjem poglavju v kritiko medicinske industrije, zdravstvenih zavarovalnic in nizkocenovnega medicinskega turizma lepotne kirurgije, ki pa ni pisana apriorno, marveč iz lastnih izkušenj, često v obliki mehkega cinizma. Sploh, ko na svetovnem kongresu naleti na zvezdo, ki poskuša zasijati s primeri, podprtimi s fotkami njegovih posegov. Ali z razkrivanjem spektakla neposrednih prenosov kirurških operacij, ki bolnišnice spreminjajo v športne arene. Z ironijo pa ne varčuje niti pri sebi, saj niza anekdote iz zasebnega življenja, kjer v maniri črnega humorja slika svoje poslanstvo – maloprej je še veseli svat, zdaj kirurg z ženinom v operacijski dvorani, pri čemer jima uspe, da ko se vrneta, večina še opazi ne, da je dve uri rajala brez njiju.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Pamflet
Komentar / Odrešilni grešni kozel?
V mesecu dni je Robert Golob iz absolutnega liderja vladajoče politike padel na dno. Javno mnenje, osrednji časniki in televizije, njegovi botri med medijskimi intelektualci, predsednica države - vsi so edini, da je njegovo vodenje vlade katastrofalno, da njegova koalicija ni v stanju izvesti nobene reforme. To, kar je poldrugo leto izpostavljala opozicijska SDS, različni sindikati in civilna gibanja, je zdaj splošni tenor.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Nastassja Martin: Verjeti v zveri
Dogodek, ki ustvari knjigo. Seveda s pomočjo pisateljice, ki na podlagi dveh minut spiše 150 strani minuciozno sestavljene pripovedi, ki prav do zadnjih strani zadrži vsebino smrtonosnega srečanja.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Pamflet
Komentar / Preživetena stopnja
Predsednik vlade Robert Golob je pred prazniki napovedal, da bo drastično skrčil število ministrstev na sedem ali pa vsaj na ducat. Deloval je resno in tako odločno, da ga sploh ni zanimalo, kaj o njegovem namenu mislita koalicijska partnerja. Povedal je, da je to edina rešitev učinkovitega vladnega delovanja po apokaliptični vodni ujmi. Dober teden kasneje pa je v identičnem razpoloženju povedal, da ne bo nobenih sprememb v delovanju vlade, da torej števila ministrov ne bo skrčil.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Ur. Damir Globočnik: Hinko Smrekar: poznal sem tokove sveta
Njegova pisma, življenjepis in zbadljive objave v časnikih, med njimi pa seve izbor njegovih ilustracij. Ki kažejo, kako je bil tudi mag pisanja. Bil je zvezdnik, ki je bil raje na ulici kot na Parnasu. Hinko Smrekar (1883–1942) je bil po avstrijskem policijskem zapisniku notorični alkoholik in razgrajač. Oglobljen je bil, ker je hodil po Šiški nespodobno oblečen; odet v kopalne hlače in rjuho. Tudi ko je objavil legendarne karikature Martina Krpana, mu je kritik očital, da ima narodni junak premajhno glavo in je predebel. In avtor mu v časopisnem odgovoru ni ostal dolžan. Spet kdaj je objavljal obešenjaške osmrtnice. Ko je pisal ocene razstav, si je širil krog antagonistov. O slavni slikarki je zapisal: »Čopič suče in udriha kot širok viteški meč. Precejkrat kar močno zdrkne. Pa ima človek toliko veselja nad tem bodrim mečevanjem, da teh spodrsljajev niti ne šteje in jih hote prezira.« Bil je vrelec idej: ob polemiki, kam bi prestavili Prešernov spomenik, je predlagal, naj spomenike na vozičkih po potrebi prestavljajo po mestu. Drugoval je s Cankarjem in si omislil pivsko tekmo, v kateri so pred Največjega prinašali pijačo, on in tovariši pa so mu pred nosom praznili kozarce, a nazadnje vsi skupaj končali v stanju, da nihče več ni vedel, kdo je odnesel palmo zmagovalca.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Pamflet
Komentar / Auto-da-fé premiera
Že dolgo nismo zasledili vesti, da je na Slovenskem kdo investiral 30 milijonov v novo nastalo tovarno. Tokrat so investicijo proslavljali v Ljubljani, kjer je župan Zoran Janković iz propadle fabrike Rog ustvaril center kreativnosti. V zgodovini umetnosti so nastala številne umetniške šole, ki so pridobile sloveče ime. A ne s postavitvijo voluminoznih stavb, ampak šele potem, ko so umetniki s svojimi deli zasloveli po svetu. V zdajšnji Ljubljani je drugače, še preden so artisti v Rogu kaj ustvarili, že so razglašeni za vrelec idej.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Prevajalec in pisatelj, nekoč tudi urednik in kritik Aleš Berger (1946) si je izmislil nov literarni žanr, v katerem je spregovoril skozi starizem.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Pamflet
Komentar / Aroganca avtoritarca
Po bolnicah manjka medicinskih sester, saj so mnoge zaradi pičlega zaslužka odšle v bolj plačane poklice. Je prišlo ex-ministru Danijelu Bešiču Loredanu na misel, da investira dva milijone v igrano nadaljevanko, ki bi afirmirala njihovo profesijo, češ da se bodo odtlej množično prijavljale na razpise za prosta mesta bolnišničnega osebja? Nikakor, ko bi to storil, bi ga mediji razglasili za kretena. Na svetu že stoletja deluje preizkušen princip, da zaposlene privabiš z boljšim plačilom. No, s slavo so poskušali v komunizmu, ko Stalin in Tito prizadevnih rudarjev nista nagrajevala z višjo plačo, ampak sta jim podeljevala nazive junakov socialističnega dela. Njuna metoda se je izkazala za popoln fiasko in v zadnjega pol stoletja je v Evropi nihče več ni kopiral, dokler ni prišel Marjan Šarec na položaj obrambnega ministrstva. Ta se sooča s problemom premajhnega števila vojakov, ki pa ga kani rešiti tako, da bo plačal dva milijona za propagandni film o zvezdniškem življenju soldatov. In to v trenutku, ko tretjina vojakov zaradi mizernih plač toži državo, ker jim plačuje manj, kot jim gre po zakonu. Minister bo torej investiral dva milijona v PR glamour, da bo z njim zakril realnost bornega soldatskega stanu!??????
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Marc Bloch: O zgodovini, spominu in lažnih novicah
Bloch (1886–1944), eden od ustanoviteljev znamenite analovske šole in avtor številnih zgodovinskih del, tokrat, žal, le z drobno knjižico zapiskov in predavanj, ki je izšla pol stoletja po njegovi smrti.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Pamflet
Na dan, ko mora predsednik vlade v parlamentu odgovarjati na poslanska vprašanja, se skupščina spremeni v boksarsko areno. Premier Robert Golob namesto odgovorov obračunava s poslanci, ki jim očita, da za nabiranje pozornosti izkoriščajo tragedijo poplav, grozodejstva v Palestini etc. Že mesece vsakemu pripiše maleciozni razlog, od njega terjajo odgovore samo zato, da mu lahko nagajajo. Na konkretno vprašanje, zakaj vlada ni pomagala opustošenemu kraju Struge, je opoziciji zabrusil, da to ni res, saj da so vsi poplavljenci dobili humanitarno pomoč. Toda že dan kasneje je Boštjan Šefic, vladni koordinator obnove, nastopil pred mediji in povedal, da bodo v 14 dneh zadeve rešili!????
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Simon Barnes: Zeleni planet: skrivno življenje rastlin
Ali lahko tekst tekmuje z dokumentarnimi posnetki, ki navdušujejo množice? Na ravni fascinacije nad živimi podobami je izgubljen, zatorej namesto nje ponuja razumevanje bivanja rastlin, ki jih predstavi kot najpresenetljivejše kreature. Ista vrsta znotraj sebe premore diametralno nasprotne oblike življenja. Baobab spada med čuda prirode. Ne le da zna skoraj brez vode rasti v puščavah, sposoben je obnoviti lubje, ki mu ga uničijo sloni, posebnež, katerega premer debla meri 14 metrov in ki običajno doživi tisoč, često tudi dva tisoč let. Njegov antipod je kratkoživi balzovec v tropskem gozdu, ki le v nekaj letih zraste 30 metrov v višino, je pač velemojster za črpanje vode, a tako mehkega lesa, da bi ga človek zgolj po otipu ne prepoznal kot drevesno vrsto. Knjiga po eni strani prinaša pahljačo nepredstavljivih oblik bivanja, po drugi pa ponudi metikulozne obrambne mehanizme. Liste divjega tobaka denimo napada veščec s svojimi gosenicami. Tobak se brani tako, da v liste pošlje strupene snovi in ustavi gostijo, obenem pa sprošča jasmonsko kislino, ki privabi hrošče, ki se prehranjujejo z gosenicami. Ker pa številne preživijo, udari tobak še enkrat – izpusti novo kislino in z njo pritegne kuščarje, da pospravijo velike odrasle gosenice. Temeljiteje ko bo pokončal sovražnika, lepše bo živel? Nikakor, ključ za njegovo razmnoževanje je prav veščec, katerega metulj oprašuje cvetove tobaka. Torej – preveč uspešna obramba je samomor! Tekst prinaša domiselne strategije bivanja rastlin v deževnih tropih, v vodah in puščavah, kjer veter habub dvigne tudi kilometrski zid trdnega materiala, ki ga prenaša s hitrostjo 60 kilometrov na uro, in s tem raznese semena rastlin na širne konce dežele. Če je kdo zaslužil naziv sir, je to Attenborough.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Pamflet
Vlada je izračunala poplavno škodo in bo v Bruselj poslala številko 9,9 milijarde. Bila je očitno pedantna in delovna. Pomoč za škodo, ki so jo prijavile občine, je stokrat manjša, a te več kot dva meseca po poplavah zdaj prek medijev moledujejo premiera, da naj jim jo za božjo voljo vendar začne izplačevati. No, največje žrtve so posamezni poplavljenci, ki pa jih sistematična vladna pomoč še ni dosegla. Še huje, šele pred tednom je državna administracija odprla posebno pisarno na Koroškem, ki bo prizadetim pomagala z načrti in strokovnimi mnenji. Ti, ki so preživeli najhujše opustošenje, prihajajo na vrsto zadnji.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Vaclav Smil: Kako v resnici deluje svet
Pojasni šest tem: goriva in elektriko, proizvodnjo hrane s fosilnimi gorivi, civilizacijo amonijaka, jekla in plastike, globalizacijo, nevarnosti – od virusov, kontaminirane hrane do Sončevih izbruhov – ter razumevanje okolja in prihodnosti. Čeprav te vsebine sodijo v šolski kurikul, slehernika kvečjemu oplazijo med sledenjem priložnostnim medijskim zapisom. Smil jih je strnil v esejistično formo, kajpak podprto s podatki. Vzemimo prehrano – v pol stoletja se je število prebivalcev Zemlje zaradi uporabe nafte v pogonu kmetijstva in v transportu ter pesticidov in umetnih gnojil povečalo za pet milijard. Podatki z žitnih polj v Kansasu prinašajo primerjavo količine človeškega dela, potrebnega za kilogram pšenice, v obdobju dveh stoletij. Z desetih minut se je zmanjšala na manj kot dve sekundi!!! Avtor vzame v pretres tudi siromašenje grude zaradi industrijskega kmetijstva in kontaminiranost hrane z insekticidi, fungicidi in množično rabo antibiotikov v živalski reji. Tako zastavi tudi alternativni pogled v prihodnost, ko bi se denimo vrnili v idealno sonaravno kmetovanje in bi se ljudje množično selili nazaj na podeželje. Ker je količina razpoložljive plodne zemlje omejena, bi s predindustrijsko pridelavo lahko prehranili le polovico sedanjega prebivalstva. A pisec ne obupa, ozre se proti sodobni porabi kalorij: neaktivna oseba jih potrebuje 2000, poje pa jih za 3000 do 4000. Rešitev, ki je na dlani, je pa neuporabna, saj v družbi pač ni asketizma. Še huje, ljudje niso sposobni misliti velikih števil. Najpremožnejši imajo po sto milijard, ubožni afriški priseljenec pa ima vrednost deset dolarjev v razcapanih oblačilih in ponošenih čevljih. Matematična razlika med njimi je 1011 proti 101, torej deset velikostnih razredov. A za nematematika, ki si velikost predstavlja le z množenjem – nepredstavljiva.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Pamflet
Komentar / Zaplinjenje Ljubljane
Primer ministrice Sanje Ajanović Hovnik je šokanten. V času ko vlada uvaja posebni prispevek državljanov za obnovo, se je izkazalo, da sta se v vladajoči stranki razmahnila klientelizem in razsipništvo. Gospa ministrica in njen soprog sta kot državljana pred parlamentarnimi volitvami stranki Svoboda podarila 15 tisočakov. Kot po naključju je prva prislužila ministrski položaj, drugi pa mesto v eni izmed vladnih mašinerij. Zloglasni obisk New Yorka Ajanovićeve s štirimi sodelavkami je premier sicer ubranil, češ, če je zaradi njenih 6 potovalnih tisočakov završalo, potem pomeni, da smo srečna država. Fenomen uradniškega turizma oblastniki opravičujejo, da je šlo za nabiranje vednosti na konferencah, kar lahko celo drži. Toda s stališča države, si je postaviti prvo vprašanje: zakaj s tako številno delegacijo potovati na konferenco, ko pa na njej lahko sodeluješ tudi on-line? Čisti zgled razsipnosti na račun davkoplačevalcev.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Sylvain Tesson: Snežni leopard
Ne le pičlo število primerkov, ampak sposobnost te živali, da se tako priliči okolju, da je pred teboj in je ne vidiš. Fotograf Munier je nekoč ujel v objektiv sokola, ki sedi v skalovju. Ko je čez mesece razvil film, je ugledal zraven še oči leoparda, zlitega z apnenčasto skalo, ki so zrle vanj.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Pamflet
Komentar / V mlinu segregacije
Ni ga medija, ki v minulem tednu ne bi ironiziral na spletu objavljene telefonske čestitke premiera Roberta Goloba kuharski mojstrici Ani Roš. Kaj naredi najstnik, ki si želi dneva slave? Prilepi se k celebriteti, upa na selfi in se pod njenim okriljem še sam zavihti med zvezde. Natanko isto gesto je uprizoril predsednik vlade - državo vodi politik, ki se obnaša kot najstnik.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Sašo Radovanovič in Lara Dreu: Bombardiranje Slovenije 1944–1945
Avtorja sta kronološko prikazala bombardiranje britanskih in ameriških letalskih sil več deset slovenskih mest pod nemško okupacijo. Ker so zavezniki posneli učinke bombnih napadov, je delo podprto z bogatim slikovnim gradivom. Sestavni del so tudi močna nemška topovska obramba in akcije lovcev Messerschmittov, predvsem pa poimenski seznami žrtev, med zavezniškimi letalci, nemškimi vojaki in slovenskimi civilisti. Osrednja zgodba je mesto Maribor, kraj močne nemške vojaške industrije. V dobrem letu je doživel 38 večjih bombnih napadov, nebroj alarmov in predalarmov, polovica stavb je bila porušena in krepko poškodovana. Vzemimo pekel 1. aprila 1945. Ob 10.22 se je začelo bombardiranje, trajalo je dobri dve uri, nad mesto pa je prišlo deset valov bombnikov. Prizor je bil bibličen: v zraku 125 bombnikov in 48 lovcev, ki so nad mestom odvrgli skoraj 400 ton bomb. Avtor sicer ni popisoval občutja meščanov: so se veselili zadetkov zaveznikov ali nemške obrambe, ki je sestrelila tri letala? Glavni namen akcije je bil uničiti železniški most, a ga niso zadeli. Strateško bombardiranje je namreč potekalo z višine nekaj tisoč metrov, statistika pa pravi, da je ameriško letalstvo v Evropi leta 1944 dosegalo sedemodstotno zadevanje ciljev. Posebno poglavje so neeksplodirane bombe. Okupatorska vojska je bila resda dejavna pri dezaktiviranju, toda v mestu je še danes 2300 neaktiviranih bomb oziroma tisoč ton eksploziva. Ker so v večini padle v okolici tedanjega mesta in so prodrle globoko v tla, ki jih je z leti preraslo zelenje, na katerem so nato desetletja gradili nova naselja, domujejo danes številni Mariborčani nad bombnim eksplozivom. Tiste, ki so zadele samo mesto in niso eksplodirale, niti jih niso nikoli dezaktivirali, pa je avtor lociral s poimenskimi naslovi uličnih številk. Knjiga kot bomba.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Pamflet
Na Rabu je bila komemoracija za žrtve italijanskega koncentracijskega taborišča med drugo vojno. Tam sta bila slovenska predsednica in hrvaški predsednik, ni pa bilo italijanskega. Kar je ostro kritiziral prvi mož veteranov NOB Marijan Križman. Seveda bi pričakovali Sergia Mattarello, poklon ubitim in distanca do fašističnih represalij je zgledna državniška gesta. Toda retorika predstavnika slovenskih partizanov ni postavljena na doslednosti. Ali se on pokloni in obžaluje tisoče pobitih žrtev partizanske vojske v Kočevskem rogu in Hudi jami? Predstavniki NOB še naprej ignorirajo zločine svojih predhodnikov.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Michael Martens: V požaru svetov: Ivo Andrić
Nobelovec Andrić (1892–1975) je z naskokom najodmevnejši ex-yu pisatelj. Njegov življenjepis je zvezdniško tlakovan: že kot gimnazijec je objavljal v revijah, bil je sošolec Gavrila Principa, med I. vojno zaprt kot nasprotnik habsburške monarhije, v novi državi diplomat in cenjen literat, ko je bil ambasador v Berlinu, se je srečeval s Hitlerjem in Göringom, med II. vojno je živel v Beogradu in je ni niti opazil, saj je čas posvečal pisanju svojih največjih romanov Most na Drini in Travniška kronika. Po osvoboditvi kot nekdanji monarhist stopi v komunistično partijo, postane predsednik pisateljskega društva, s Titom se ne marata, a drug drugemu izkazujeta naklonjenost, po njegovih delih sta hotela posneti film zdaj Bergman, zdaj Wajda, vendar so avtor in njegovi teksti neprestavljivi v filmski jezik.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Pamflet
Komentar / Ko Zemlja udari nazaj
Zadnje desetletje se vztrajno ponavlja isti dogodek. Na nebu se zberejo apokaliptični oblaki in na zemljo se razlije vesoljski potop. Gledali smo podobe iz Nemčije, Avstrije, Belgije, Češke, Bosne, Srbije, letos je udarilo po Sloveniji, za njo po Bolgariji in Grčiji, zdaj je poplavilo celo puščavsko Libijo, kjer so vode odnesle več kot 5 tisoč življenj. Velika povodenj je postala stalnica, le vprašanje je, kje po Evropi in Mediteranu bo tokrat usekalo. Civilizacija je očitno v vojni z naravo, še huje - s svojo domovino Zemljo.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Wilhelm Reich: Funkcija orgazma
Avstrijski psihoanalitik Reich (1897–1957) je rokopis za rojstni dan podaril Freudu, ta pa je delo priporočil za objavo. Knjiga je bila na črni listi za časa nacizma, enako nezaželena je bila v deželah komunizma. Avtorjeva teza je bila in je še vedno šokantna – večina ljudi trpi za orgazmično nemočjo! Na delu je torej kolektivna duševna bolezen, ki onemogoča sposobnost prepuščanja na vrhuncu vzburjenosti med spolnim aktom. Njene posledice se kažejo kot sadizem, mazohizem, anksioznost in druge oblike destruktivnosti. Reich seveda ni posebej priljubljen, vzrok te kuge najdeva v avtoritarnosti, najsi bo v puritanski vzgoji mladostnikov ali pa v konceptu monogamnosti. Ideal najde pri ljudstvu Trobriandov, kjer niso poznali ne Ojdipovega kompleksa (otrok ni vzgajal oče, ampak materin brat), ne psihonevroz (zakonska zveza je bila prostovoljna in jo je bilo mogoče razdreti kadarkoli, brez težav). A ker je živel in delal v Nemčiji, Skandinaviji in ZDA, je imel na voljo nebroj pacientov in tako ustvarjal znanstveno disciplino po imenu seksualna ekonomija. Za guruja pa ga niso vzela niti gibanja svobodne ljubezni, še manj pornografska industrija. Je namreč posebna vrsta konservativca, ki fenomena biološke energije ne najdeva v instantnih srečanjih, ampak v povezanosti heteroseksualnega para. Zato pri njem tudi ni recepta, ki se na videz ponuja v krilatici, da je seks zdravilo za travme. Velja nasprotno – odprava nevroz etc. je prvi pogoj za usklajenost telesa in duševnosti. Enostavno rečeno, toda kako to doseči? Individualne terapije, ki jih opisuje, so trajale po leto in več, kot dediščino pa je zapustil vegetoterapijo, ki odpravlja mišično zakrčenost, telesno stran procesa potlačitve in temelj njenega ohranjanja. Knjiga, ki je izziv tudi za zgodovinsko primerjavo: Reich je pisal, da v njegovem času 60 do 80 odstotkov ljudi trpi za nevrotičnimi motnjami, kolikšen je odstotek danes?
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Pamflet
Komentar / Namesto mesta lunapark
Po velikih poplavah je premier Robert Golob trdo prijel banke zaradi njihovih velikih dobičkov in jim naložil davek, s katerim bodo v naslednjih letih prispevale v poplavno varnost. In javnost mu ploska. Našel je malopridne oderuhe in jim stopil na prste. Na velike trgovce z elektriko je zaenkrat pozabil, čeravno so bili z njegovim GEN-I prvi zgled sanjskih ekstraprofitov.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Literarno gledano osrednji junaki ne prinesejo velikih zgodb, toda delo ima izjemen narodopisni naboj. Poustvari duha časa, kjer je prvi akter mesto Maribor, ki ga tvorijo primorski begunci, nemška manjšina, ruski emigranti in gimnazijska mladež iz Slovenskih goric in Prlekije, zraven pa patrioti v podobi Maistrovih borcev, prihajajoči val komunistov in množica nacistov, ki se po neuspelem puču v Avstriji zateče prek meje v mesto ob Dravi. Naenkrat torej kozmopolitski milje.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Pamflet
Komentar / Jankovićevi bajerji
Povodenj, ki je zadela Slovenijo, je dobila oznako podivjane narave, ki uničuje pridobitve civilizacije. Toda obenem je priroda spregovorila tako, da jo mora človek poslušati. Če je doslej veljalo, da investitor prosto izbere, kje bo gradil in zidal, so se zdaj oglasile reke, potoki in hudourniki, ki si ob hudi uri vzamejo življenjski prostor tudi tam, kjer so si ljudje postavili bivališča.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Haruki Murakami: V prvi osebi ednine
Ko ploden pisatelj izda nekaj ducatov knjig, se postavi vprašanje: koliko peripetij mu je še ostalo? Je ves čas hranil najboljše ali jih je na silo postrgal iz spomina?
