Jure Trampuš
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Družba
Minuli petek se je v nekaj urah po Twitterju, Facebooku in drugih omrežjih razširila novica, da je trgovsko podjetje Hofer pred svojimi trgovinami prepovedalo prodajanje časopisa Kralji ulice. Zakaj so se tako odločili, ni najbolj jasno. Objavljena je bila le fotografija obvestila o prepovedi. Dobri ljudje interneta so bili zgroženi, pojavljale so se zahteve po bojkotu, spraševali so se, kako lahko trgovci preganjajo brezdomce in podobno. Podoba slikanega obvestila je postala viralna.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Politika
Nekoč je bil Lev Kreft politik. V mladih letih je bil predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije, a so ga s tega položaja hitro odstavili. Dlje je zdržal na položaju podpredsednika slovenskega državnega zbora, vendar je kmalu ugotovil, da ni najuspešnejši politik. Zato je raje odšel na univerzo in tam že leta predava estetiko in filozofijo umetnosti. Zase pravi, da je levičar. In dodaja, da je v resnici še huje. Ima se za levičarja in marksista. Je tudi član izvršilnega odbora mednarodne zveze za filozofijo športa.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Kultura
»A da sem hudobna? Ja! Sem Luciferka, nosim luč. In branim vse male, nebogljene Svetke tega sveta.«
Po čem ljudje danes poznajo pesnico Svetlano Makarovič? Veliko ljudi pozna njene otroške pravljice, nekateri še pesmi in šansone. Večina jih tudi ve, da prezira katoliško cerkev, da ne mara duhovnikov, papeža. To, da knjiga, ki opisuje njeno življenje, nosi naslov Luciferka, naj bi bil dokaz več, da pesnica cerkev preprosto sovraži. Stvari pa so bolj zapletene. V času trpkega socialističnega sistema je Svetlana Makarovič brskala po zgodovini ljudskih nabožnih pesmi. Popolnoma so jo prevzele. V Križankah je pripravila recital, uglasbila je Marijine in romarske pesmi. Vse Križanke so dišale po pelinu, Svetlana pa je prepevala o svetem Tomažu. Občinstvo je bilo navdušeno. Partija malo manj. »Zgražajo se nad vsebino pesmi in nanjo se vsuje ploha očitkov, češ da farške in klerikalne reči nimajo mesta v naši socialistični in samoupravni družbi,« je zapisano v njeni knjigi. Seveda partijci niso razumeli, da ji ni šlo za politiko in da je želela v Križankah narediti le nekaj lepega. Težavam z oblastjo navkljub.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Politika
V ponedeljek zjutraj je časopis Delo objavil redno mesečno javnomnenjsko analizo, barometer podpore slovenskim političnim strankam. Merjenje razpoloženja je potekalo v dnevih, ko se je stranka Levica razšla z vladno koalicijo. »Dovolj je bilo,« so rekli pri Levici. »Vlada je odstopila od sporazuma z nami. Padla je zadnja domina.«
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Politika
Preobrat ali predstava za javnost?
V soboto bo v Velenju kongres Socialnih demokratov, ki naj bi v stranki povzročil prenovo. Najprej programsko, tej pa bo, tako pričakujejo, sledila vrnitev med politične prvokategornike. SD je bila nekoč največja vladna stranka, na volitvah leta 2008 jo je podprlo 30,5 odstotka volivcev. Po letih kriznega »špar programa« Pahorjeve vlade je začela izgubljati volivce. Na zadnjih volitvah leta 2018 je dosegla trikrat slabši izid kot izjemnega leta 2008. Izbira Velenja je pomenljiva. Čeprav stranka na državnozborskih volitvah v tem mestu ne dosega prvih mest, je Velenje občina, kjer SD vlada vse od porajanja demokracije. Najprej je bil dolga leta župan Srečko Meh, zdaj občino vodi nekdanji poslanec SD Boštjan Kontič. S tega stališča je Velenje »rdeča trdnjava«, iz mesta pa prihaja tudi Andreja Katič, ministrica za pravosodje.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
Na enem izmed barcelonskih trgov so v soboto zvečer protestniki vzklikali gesla v podporo zaprtim katalonskim politikom. Na drugi strani je stala skupina policistov, s čeladami, s ščiti, palicami in solzivcem. V nekem trenutku so se odločili, da bodo protestnike razgnali. Zagnali so se v množico in jo potisnili nazaj. Nekaj ljudi je padlo, med drugim tudi moški, oblečen v belo majico, z zastavo v rokah. Medtem ko je vstajal, je eden od policistov dvignil palico in ga brez obotavljanja udaril. Po nogah, po hrbtu, drugi policist ga je grobo potisnil, da se je opotekel naprej. Zraven je stala starejša ženska, drobna, z očali. Razburjeno je navrgla policistom, zakaj so nasilni, naj vendarle nehajo. A nič jih ni ustavilo. Enkrat, dvakrat so z vso silo udarili tudi njo, dokler je pred množico udarcev niso rešili drugi protestniki. »Grozljivo,« je ob posnetku, ki se je razširil po družbenih omrežjih, zapisal eden od uporabnikov, »ta ženska je pogumnejša od katerekoli barabe, ki jo tepe,« je dodal drugi.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Družba
Si ljudje res ne želimo demokracije?
»No, zdaj vemo, kako slabo je. Kaj pa naj mi, industrija, naredimo, da bo bolje?« je po enournem predavanju, ki ga je imel Slavoj Žižek na portoroškem oglaševalskem festivalu Zlatem bobnu, voditelj navrgel filozofu. »Ne, ne, ne,« ga je nemudoma prekinil Žižek, »nisem tukaj, da bi vas kritiziral.« Oglaševalci imajo konkurenco v politikih in ti, tako Žižek, so slabši kot prvi. »Vi vsaj priznavate, kaj počnete. Veste, kaj zares sovražim pri politikih? Najprej cinično prikimavajo, da je vse igra, in nato mislijo, da so se s tem priznanjem iz te igre izločili.«
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika
Zdaj lahko rečemo, da je vedno tako, saj se je zgodilo že velikokrat: po volitvah, ko Janezu Janši ne uspe prevzeti vlade, se za nekaj časa, navadno za več kot leto dni, umakne. Tako je bilo, ko je oblast prevzela koalicija pod vodstvom Boruta Pahorja in Mira Cerarja. Hitroprstni komentatorji ugotavljajo, da se je Janša spremenil in da nima več političnega zaleta. Nato se zgodi. V medijih se začno pojavljati afere, dokumenti, obtoževanja, nastopijo protestniški zbori, nenadoma se zdi, da je v državi vse narobe, začnejo se pozivi k zamenjavi oblasti.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika
Janez Janša je v pesnitvi o lepotah Slovenije omenil domobransko pokopališče
Janševa domoljubna pesnitev, z vsemi pridevniki in presežki vred, posredno sporoča tudi nekaj drugega. Ne govori le o lepotah domovine, pač pa to domovino, pogled nanjo, postavi v točno določen kontekst.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika
Matej Tašner Vatovec, Levica: Vlada je hitro začela iskati podporo na desnici
Marjan Šarec, ki že leto dni vodi manjšinsko vlado, se je znašel pred prvo resno politično preizkušnjo. Pravzaprav premislekom – stranka Levica, ki je v partnerskem sporazumu z vlado, mu je zaradi različnih razlogov začela umikati podporo. Zdaj ima pred seboj dve možnosti, ali se s partnersko stranko skuša dogovoriti o drugačni vsebini politik, ki jih podpira vlada, ali pa se odloči za obrat, za drugo pot, za smer, ki bo pomenila odmik od levosredinske usmeritve.
-
10. 10. 2019 | Družba
»Solidarnost s Svetlano Slapšak!«
Boris A. Novak, pesnik in podpredsednik Mednarodnega PEN-a, v javnem pismu izraža ogorčenje in hkrati obsoja »serijo verbalnih napadov in fizičnih groženj, ki jim je v zadnjih mesecih izpostavljena dr. Svetlana Slapšak«.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka: Demokracije ni brez svobodnih medijev
Ministrstvo za kulturo je sredi poletja pripravilo nov zakon o medijih. Pred dnevi se je končala javna razprava in zdaj na ministrstvu pregledujejo pripombe. Veliko jih je, pahljača različnih, nekateri so utemeljene, druge strokovne, tretje takšne, da je iz njih jasno prepoznaven kapitalski ali kakšen drug interes. Zakon naj bi malenkostno popravili, tudi pri vprašanju sankcioniranja sovražnega govora, in ga poslali v parlamentarno proceduro. Kakšna bo njegova usoda, ga čaka referendum ali ne, je težko napovedati.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Politika
Slovenija naj bi imela po novem 11 pokrajin. Kaj je narobe s tem predlogom?
Takoj ko se je novica o predlogu za ustanovitev 11 pokrajin, ki so ga v imenu državnega sveta in še nekaterih organizacij in združenj pripravili pod patronatom profesorja z mariborske pravne fakultete dr. Boštjana Brezovnika, razširila po medijih in družabnih omrežjih, se je Slovenija začela tresti od ogorčenja. »Ne bomo dopustili razkosanja Štajerske,« so pisali v Večeru. »Celje nima prave identitete,« so trdili drugi. »Ptuj ima samo kurente, ne more pa biti sedež pokrajine«, »Velenje ne sme spadati pod Mozirje, naj bo raje s Koroško«. Tega je bilo res veliko. »Ljubljana si ne dovoli vzeti zalednih občin, želijo ji porezati korenine«, »Dolenjska je prevelika«, »Ljubljana je že zdaj privilegirana, ponujena decentralizacija Slovenije pa jo znova preferira«. Poslanec Levice in Mariborčan Franc Trček, ki ni ravno podpornik cerkve, je zatrdil, da je predlog strokovne komisije neumnost in da bi se morali zgledovati pri katoliški cerkvi in njenih škofijah.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Politika
Alojz Kovšca je predsednik državnega sveta. Na ta položaj je bil izvoljen na začetku decembra 2017. Mandat predsednika državnega sveta traja dve leti in pol, to pomeni, da se bo Kovšca čez slabo leto znova potegoval za ta položaj, znova bo potreboval glasove večine svetnikov. Predsednik državnega sveta je po protokolu eden izmed najpomembnejših javnih funkcionarjev, zato Kovšca na državnih slovesnostih sedi v prvih vrstah, zraven predsednika vlade, predsednika državnega zbora in predsednika ustavnega sodišča. Ta pozornost mu godi, rad se suče po diplomatskem parketu, rad nastopa, rad je politično aktiven, noče, da bi bil državni svet slepo črevo slovenske demokracije.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Politika
Bilo je spomladi 2000, Marjan Podobnik je bil takrat podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Ta je tri mesece kasneje sicer padla, a Podobniku ni bilo hudega, za eno leto je postal epizodni direktor Telekoma Slovenije. V tistem času je veljal za politično zvezdo, njegova stranka SLS je leta 1996 na volitvah pometla s SDS, Podobnik je bil prvi pravi, prijazni, uspešni slovenski populist, najljubši zet. Tega se je dobro zavedal. Zelo rad je hodil naokoli, na teren, med ljudi, obiskoval je kmete in tako je bilo tudi marca 2000, ko si je osebno ogledal kraj človekovega spopada z medvedom. Nato je stopil pred novinarje in obljubil, da bo storil »vse, čisto vse, kar se bo le dalo«, da se kaj takšnega ne ponovi. Marjan Podobnik se je v Kot pri Ribnici pripeljal z vladnim BMW-jem zelene barve.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Na začetku počitnic, natančneje 1. julija, so se po sedmih letih zvišali socialni in družinski prejemki. Zvišanje ni veliko, za 2,4 odstotka. Glede na premoženje to znaša od nekaj centov pa do nekaj evrov, a vseeno naj bi bilo tudi pri štipendijah in otroških dodatkih konec varčevanja.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Viktor Orbán, politik, ki želi Madžarsko ohraniti madžarsko, je pred evropskimi volitvami napovedal ukrepe za zaščito družin. Med njimi so ugodna posojila za mlade družine, tiste ženske, ki bodo rodile vsaj štiri otroke, pa naj bi bile za vedno oproščene plačevanja dohodnine. Namen Orbána je jasen, braniti želi »našo madžarsko, našo krščansko identiteto«.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Politika
Teodor Goznikar živi v Celju. Je član stranke SNS, na njeni listi je kandidiral tudi na volitvah. V življenju je počel marsikaj, pomaga pri organizaciji prireditev, je zastopnik množice podjetij, ustanovil je enega izmed policijskih sindikatov, dela kot sodni vročevalec, dejaven je na družabnih omrežjih. Ena izmed njegovih objav je še posebej zanimiva: 18. maja je bil skupaj s strankarskim šefom Zmagom Jelinčičem na obisku v Republiki srbski, sprejel ju je tudi predsednik narodne skupščine Nedeljko Čubrilović. Gre za tisti obisk Republike srbske, med katerim se je Zmago Jelinčič na lokalni televiziji hvalil, da bo v Evropski uniji »zastopal pozicije Republike srbske« in da ga ni ničesar strah.
-
9. 7. 2019 | Kultura
»Zdi se, da umetnost nima več nobene moči«
Janez Pipan (1956) je gledališki režiser, vrsto let (1994–2008) je bil ravnatelj ljubljanske Drame, a ga je odstavila politika, prva vlada Janeza Janše. Pred tem obdobjem je režiral v Slovenskem mladinskem gledališču, po njem v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Je prejemnik štirih Borštnikovih nagrad, v svojem opusu pa je ustvaril nekaj prelomnih predstav. Recimo Jančarjev Klementov padec (1988) in uprizoritev Krsta pri Savici Dominika Smoleta (1993). Že leta 1984 je režiral Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Zadnji Pipanovi predstavi sta bili Cankarjevi Hlapci (Drama) in Balzacov Mercadet ali Poslovni človek (MGL). Janez Pipan veliko bere, piše kolumne za Objektiv in predvsem rad predava študentom na ljubljanski AGRFT. Poučuje teorijo gledališke igre. Zanimajo ga zgodovinska realnost, eksistenca in utopija, to so, pravi, »hkrati moje življenje in tudi 'moja' umetnost, kolikor sem jo kdaj s kakšno dlako oplazil, ali je ona oplazila mene«.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Politika
Zoran Poznič, minister za kulturo: Kultura ni dodaten strošek, v resnici je dodana vrednost
Prihod Zorana Pozniča na ministrstvo za kulturo je bil manjše presenečenje. Med razpravo o mobingu na ministrstvu, v času odstopanja prejšnjega ministra Dejana Prešička, se je, tedaj še direktor Delavskega doma v Trbovljah, oglasil pri stranki SD in se ponudil, da bi prevzel položaj. V intervjuju trdi, da je med Trbovljami in slovensko kulturno politiko veliko vzporednic, tako kot Trbovlje nekoč je zdaj zaspalo tudi ministrstvo za kulturo. To kani spremeniti. Je nenavaden politik, govori naravnost, je neposreden, ne olepšuje, je trmast. Vprašanje je, kakšen bo njegov mandat, kakšna je njegova resnična politična moč v primerjavi z, denimo, močjo ministra za finance in kako uspešen bo na ministrstvu pri omejevanju množice interesnih skupin.
-
21. 6. 2019 | Mladina 25 | Družba
Konec junija bodo v Vatikanskih muzejih odprli razstavo Plečnik in sveto; razstavljeni bodo Plečnikovi sakralni objekti, kelihi, monštrance, ciborije, opremljeni z videozapisom o arhitektovem sakralnem opusu, ki ga je pripravil Tone Stojko. Jože Plečnik bo tako prvi slovenski umetnik, katerega delo bo krasilo Vatikanske muzeje. Na odprtju razstave bosta tudi slovenski premier Marjan Šarec in minister za kulturo Zoran Poznič. In ker bosta konec naslednjega tedna v Vatikanu, se bosta srečala tudi s papežem Frančiškom. To bo Šarčev prvi obisk papeža. Stiki med slovensko državo in Svetim sedežem so kar pogosti: pred pol leta, lanskega novembra, je bil v Vatikanu zunanji minister Miro Cerar.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
Daniel Paul Schreber je bil nemški sodnik, spoštovan, priljubljen pravni strokovnjak, ki je živel v drugi polovici 19. stoletja. Bil je direktor deželnega sodišča v Chemnitzu, kandidat za deželnega poslanca, kasneje nekaj časa tudi predsednik senata pri višjem deželnem sodišču v Dresdnu. A njegova profesionalna pot se je večkrat prekinila, bil je hospitaliziran, kot je kasneje zapisal sam, »zaradi bolezni na živcih«. O stanju njegove razsodnosti je odločalo celo sodišče (in prvotno razsodbo o neprištevnosti enkrat umaknilo).
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
V času vlade Mira Cerarja si je ministrstvo za kulturo zastavilo ambiciozen cilj. Želelo je prevetriti medijsko zakonodajo. Leta 2016 je za določitev zakonskih izhodišč naročilo pripravo medijske strategije, ki naj bi bila strokovna podlaga za kasneje sicer nesprejete zakonske spremembe. V strokovnih izhodiščih so zapisane težke besede o delovanju medijskega sklada. To so ugotovitve, »da njegovi cilji niso uresničeni«, »da državljani niso bolje in vsestransko obveščeni«, da »ni večje pluralnosti in večje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev«.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Steve Bannon, strateg zmage ameriškega predsednika Donalda Trumpa, te dni biva v uglednem pariškem hotelu La Bristol, ki stoji na ulici Faubourg Saint-Honoré. Ta del Pariza je res prestižen, modne trgovine, lokali za premožne in lepe, temne limuzine s čakajočimi šoferji – pa še Elizejske poljane so le korak, dva stran. Francoska tiskovna agencija AFP, s katero se je Bannon pogovarjal dan po evropskih volitvah, je pripisala, da za hotel plačuje 5400 evrov na noč. Bannon, nekoč je bil investicijski bančnik, z denarjem nima težav.
-
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Politika
V ponedeljek točno opoldne se je oglasila Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, ki jo vodi upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres. To je tisti cerkveni dostojanstvenik, ki je pred desetletjem sodeloval v finančnih špekulacijah mariborske nadškofije in finančnega holdinga Zvon, kasneje pa je bil na poziv papeža Frančiška prisiljen odstopiti. Zdaj je znova aktiven, napisal je tisočstranski Leksikon filozofije, znova govori o dobrem in človečnosti, že dobro leto pa vodi omenjeno komisijo, nekakšen cerkveni moralni organ, ki se rad oglaša ob družbeno pomembnih vprašanjih.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Politika
Tanja Fajon, evropska poslanka: Ne smemo podcenjevati pojavov novodobnega fašizma
Tanja Fajon je v Bruselj prišla leta 2001; bila je dopisnica RTV Slovenija. Tega časa se spominja kot obdobja evforije. Danes je Bruselj drugačen, manj je povezovanja, manj zaupanja, manj je iskanja skupnih poti. Nekatere države namenoma skrbijo zgolj zase, druge bolj zanimajo lokalne volitve kot pa skupna evropska prihodnost. »To ni dobro,« pravi, vendar ni črnogleda. Na volitvah pričakuje dovolj dober rezultat, čeprav raziskave javnega mnenja napovedujejo, da bo njena politična skupina S&D izgubila nekaj deset poslanskih sedežev; podobno projekcije napovedujejo tudi za EPP. Okrepile se bodo evroskeptične stranke, predvsem zaradi Nemčije in Francije. Fajonova pravi, da bi bilo najbolje, če bi se v Evropi oblikovala koalicija njene politične skupine ter drugih zelenih in levih strank.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Družba
Na nekaterih mestih po Ljubljani, na Gosposvetski, Šubičevi, Dunajski, tudi drugje, se je pojavil plakat, podoba golega ženskega telesa, po katerem grabi šest rok temne barve. Roke so pravzaprav na pol temne, slabo pobarvane, na njih so veliki prstani, ure, zapestnice, okrasje. Ne zdi se, da bi se ženska na fotografiji upirala. Plakat je brez pojasnila. Na njem je zapisano zgolj »#hatebetter«, sovraži bolje, sovraži drugače.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Bilo je pred več kot dvajsetimi leti, v parlamentu je še sedel Ivo Hvalica, tisti jezikavi poslanec SDS, ki se je razšel z Janezom Janšo. Hvalica je bil znan po dolgih poslanskih govorih, retoričnih biserih in spodrsljajih, gromovništvu, težko ga je bilo poslušati, a bil je vztrajen, zato je bil nekaterim všeč. Žrtev ni izbiral; nekoč je Nikolaju Žibertu, nekdanjemu podsekretarju za šolstvo, v govorni vnemi zabrusil, da je koruptiven, na ministrstvu naj bi se dogajal »čisti kriminal«. Žibert se je čutil razžaljenega in v dolgem odškodninskem postopku uspel. Hvalica je moral zaradi izrečenih besed v parlamentu skupaj s sodnimi stroški plačati okoli 10.000 sedanjih evrov. Šlo je za civilni postopek, v katerem so na koncu odločali ustavni sodniki in zapisali, da je Hvalica izrekel »jasen, konkreten in nedvoumen očitek korupcije, torej hudega kaznivega dejanja«, hkrati pa ni navedel nobenih dejstev, ki bi očitke potrjevali.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Družba
»Živijo v primežu individualizma, sanjajo o večji enakosti«
V povzetku izsledkov obsežne raziskave Slovenska mladina 2018/19, te dni so ga v sodelovanju z nemško Fundacijo Friedricha Eberta Stiftunga objavili slovenski raziskovalci z mariborske univerze, je zapisana na prvi pogled nenavadna ugotovitev; sicer je takšnih še več, a ostanimo predvsem na polju političnega in družbenega razvoja. Raziskovalci so po obsežnih intervjujih in anketiranju sklenili, da mladi v Sloveniji »močno podpirajo družbeno reformo v smeri demokratičnega socializma – družbena in gospodarska varnost za vse ter večja enakost so skoraj splošno sprejeta stališča«. Hkrati opozarjajo, da so »avtoritarne tendence med mladimi razmeroma šibke«, se pa lahko hitro okrepijo, še posebej, »če bi se gospodarske razmere (vključno z brezposelnostjo, gospodarsko blaginjo in neenakostjo) v prihodnosti poslabšale«.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Politika
Potem ko je bila v soboto na Gospodarskem razstavišču ustanovljena slovenska Domovinska liga, stranka, ki se po programskih načelih in imenu zgleduje po italijanski stranki Liga Mattea Salvinja, je po slovenskih internetnih portalih in medijih zavelo razkritje, kako sta se skregala odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, sicer podpredsednica nove stranke, in njen nedavni politični vzornik Janez Janša.
