Peter Petrovčič
-
8. 12. 2022 | Politika
Policistovo poročilo o političnih pritiskih
Pred dnevi je premier Robert Golob od prvega moža policije Boštjana Lindava zahteval pojasnila o morebitnih političnih pritiskih nanj in na policijo. Dobil je tako poročilo notranje ministrice kot v. d. generalnega direktorja policije.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Prihajajo, ker smo jih povabili?
Glavni očitek interpelacije zoper ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar je bil, da je odgovorna za povečan pritisk migrantov na slovensko južno mejo. »Danes bomo v SDS soglasno podprli interpelacijo zoper ministrico Bobnarjevo, zato ker ne spoštuje zakonov, kar se je izkazalo tudi danes, zato ker je zavajala javnost v zvezi z ograjami na južni meji, zato ker ne najde ustreznih odgovorov na čedalje večji val, ki ga je izzvala sama z začetkom podiranja ograje, s tem napačnim signalom, ki je šel do ilegalnih migrantov,« je 14. novembra v zaključni besedi v državnem zboru dejal prvopodpisnik interpelacije, poslanec SDS Branko Grims. V politiki se izreče marsikaj. A vsaj akt interpelacije, predčasnega odpoklica, odstavitve najvišjih vladnih funkcionarjev, naj bi vseboval čim resničnejše očitke o kršitvah zakonodaje in ustave. Podatek, da je zadnje mesece prosilcev za azil dejansko več, recimo drži. Pa drži tudi naglavni greh iz interpelacije, na prvi pogled povsem logičen očitek, da več migrantov prihaja v Slovenijo, ker je nova vlada dajala znamenja, da se bodo njihove osnovne pravice tu po novem bolj spoštovale kot v preteklosti?
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Prejšnji teden je ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami potekala Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami, na kateri so sodelovali najvišji predstavnice in predstavniki oblasti. Med njimi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je napovedala uzakonitev novosti, s katero bi pomembno prispevali k zaščiti žensk, žrtev nasilja.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
»Tudi če zakon podpre večina, ki bo prišla na referendum, ne bo prav nobene škode. Zakon, tak, kot je, namreč ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice,« je prejšnji teden v časniku Finance o novem zakonu o RTV Slovenija zapisal dr. Matej Avbelj.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Padla še ena ovadba, ki jo je zoper Muženiča zahtevala SDS
Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič ima na hrbtu že dolga leta tarčo, puščice vanjo pa streljajo predvsem iz SDS in njenega vplivnega kroga. Ena izmed teh je bila izstreljena v obliki kazenske ovadbe zaradi domnevnega oškodovanja evropskih sredstev, vložil pa jo je kar nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki ga je na to mesto imenovala vlada Janeza Janše. Evropsko tožilstvo je zdaj ovadbo zavrglo.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Družba
Šport in (nepotrebna) plastika
Ker so naša mesta, polja, travniki, gozdovi in morja polni plastike, zadnja leta vendarle poslušamo pozive k streznitvi. Prihajajo celo iz političnih vrst. Evropski parlament je tako pred leti sprejel direktivo, da se omeji prodaja najbolj nepotrebnih plastičnih izdelkov. Veljati je začela lani in taksativno našteva plastične izdelke, ki niso več dovoljeni.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Politika
Prejšnji teden je evropski parlament podprl vstop Hrvaške v schengensko območje, ki naj bi se zgodil že na novega leta dan, s tem pa naj bi državna meja z južno sosedo, kot smo jo poznali doslej, nehala obstajati. Hrvaška od Slovenije pričakuje to, kar je Slovenija po vstopu v schengen pričakovala (in dobila) od Avstrije in Italije – odprtje in prost prehod skupne meje. Pa se bo to res zgodilo? In ko se enkrat dokončno bo, kaj se bo zgodilo s policisti, ki so delali na meji in so bili posebej za to delo zaposleni v policiji?
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Družba
Nevladniki ostajajo na Metelkovi
V stavbi na Metelkovi 6 v Ljubljani domuje okoli 20 nevladnih organizacij in civilnih in kulturnih gibanj, med njimi Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center – PiC, Mesto žensk, Škuc, NSK, Kino Otok. Vlada Janeza Janše, ki je del nevladnega sektorja imela za sovražnika, je prek ministra za kulturo Vaska Simonitija odredila deložacijo teh organizacij. Sledile so sodne bitke, a olajšanja ni bilo na spregled, čeprav je Golobova vlada obljubljala, da bo kritična nevladna misel lahko ostala v prostorih v državni lasti. Kakšna prihodnost čaka organizacije z Metelkove 6?
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Politika
Policija je bila eden od državnih organov, ki so bili v času vlade Janeza Janše najbolj grobo zlorabljeni za politične namene vladajočih strank, predvsem SDS. To se je navzven videlo, ko so policisti najbolj represivno pritisnili na moteče kritične glasove, ki so na ta ali oni način javno opozarjali na naraščajočo vladno avtokracijo, kršenje ustave in zakonov, kadrovanje in korupcijo. Pa navsezadnje tudi, ko je na desetine za boj z množicami oboroženih policistov varovalo sestanek vrha SDS v neki gostilni v Marezigah. Manj vidno je bilo, kar se je dogajalo navznoter, v policiji sami. Predstavljamo primer »inšpektorja za posebne naloge«, ki je zbiral informacije o sodelavcih, tudi o sedanji ministrici za notranje zadeve, in zoper njih pisal kazenske ovadbe.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Politika
Izteka se rok za vložitev pobude ustavnemu sodišču, da bi to dokončno odločilo, ali bomo o izenačitvi pravic istospolnih parov s heteroseksualnimi znova odločali na referendumu. Tokrat ne bi glasovali o odločitvi politike, da te pravice izenači, pač pa kar o odločitvi ustavnega sodišča. Vodja svete vojne proti gejem in lezbijkam Aleš Primc pa je po drugi strani vseeno prepričan, da bodo volivci dobili priložnost in še v tretje vzpostavili diskriminacijo, ki jo je ustavno sodišče poleti odpravilo.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Politika
Direktor in vodja programskega sveta RTV proti novinarjem
Del supervolilne jeseni bodo tudi trije referendumi, ki jih je zahtevala stranka SDS, na sporedu so 27. novembra. Čeprav bodo volivci precej utrujeni od glasovanj po dveh krogih predsedniških in prvem krogu lokalnih volitev, ne gre za nepomembna vprašanja. Morda najpomembnejše je vprašanje potrditve Zakona o RTV Slovenija, ki bi onemogočil trenutno dogajanje, ko se javni medij spreminja v državnega, bolje rečeno kar v strankarskega. To kaže tudi število prijavljenih organizatorjev kampanje, med katerimi bosta v lastnem svojstvu presenetljivo nastopala tudi prva moža političnega prestrukturiranja javne RTV, predsednik programskega sveta Peter Gregorčič in generalni direktor televizije Andrej Grah Whatmough.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Družba
Center za odstranjevanje ljudi
Ogled Postojnske jame je za tuje turiste tako rekoč obvezen del programa med obiskom Slovenije – nekaj takega kot sprehod čez ljubljansko Tromostovje ob hkratnem pogledovanju proti gradu ali uživanje v kremni rezini ob Blejskem jezeru s pogledom na otok. Toda nekateri tujci v Postojni ne pridejo do omenjene znamenitosti. Slab kilometer zračne črte od lepot Postojnske jame najdemo povsem drugačno kategorijo tujcev. To so tujci, katerih gibanje je omejeno in so nameščeni, dejansko zaprti, v centru za tujce. Tega brez težav primerjamo z zaporom, saj je ljudem, ki se znajdejo v njem, tako kot zapornikom odvzeta osebna svoboda.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Družba
V predbožičnem času leta 2013 je francoska novinarka in feministična aktivistka Éloïse Bouton vstopila v eno izmed pariških cerkva in pred mašo zgoraj brez pred oltarjem uprizorila protest zoper cerkveno nasprotovanje pravici do splava – to je storila s »splavljenjem« Jezusa z uporabo nekaj kosov kravjih jeter. Na pobudo duhovnika in katoliške cerkve je bila Boutonova potem v Franciji obsojena na mesec dni zapora, pogojno. Zdaj je Evropsko sodišče za človekove pravice obsodbo razveljavilo.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Družba
Poučevanje bosanskega jezika v osnovnih šolah
Konec oktobra se je v 12 slovenskih osnovnih šolah začelo poučevanje bosanskega jezika. Gre za prvo poskusno enomesečno poučevanje, ki naj bi v prihodnjih letih preraslo v čisto pravi izbirni predmet, tako kot se pri takem predmetu poučujejo nekateri drugi tuji jeziki z območja držav nekdanje Jugoslavije, denimo srbski in hrvaški jezik.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Odkriti rasizem slovenske javne uprave
»V trenutku, ko sem prišel v to državo, sem postal migrant s srbskim potnim listom, imigrant iz ne-EU države, ki mu sistem z vsemi silami poskuša otežiti položaj in pokaže, da tu ni ne zaželen ne potreben,« pravi Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki doma in v tujini navdušuje predvsem z družbenokritičnimi uprizoritvami. Nikjer se to na sistemski ravni ne kaže bolj kot v državnem ali upravnem aparatu, v postopkih pred državnimi institucijami, upravnimi organi. Različna obravnava državljanov in tujcev v teh postopkih je tako dolgoživa, zakoreninjena in očitna, da bi morali govoriti o sistemski ksenofobiji, če ne celo o sistemskem, celo odkritem rasizmu te javne uprave.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Potem ko je leta 2016 Janez Janša novinarki Evgenijo Carl in Mojco Pašek Šetinc ozmerjal z odsluženima prostitutkama, je na njuno zahtevo potekalo več odškodninskih postopkov in tudi kazenski. Ta še vedno ni čisto zaključen. Janša je bil pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen, zdaj pa je (na vrhovnem sodišču) primer v roke dobila Barbara Zobec. Pravni zastopniki novinark menijo, da bi morala biti izločena iz odločanja v zadevi, saj bi lahko bila pristranska.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Politika
Med množico soočenj kandidatk in kandidatov za predsedniško funkcijo, ki si sledijo iz dneva v dan, je eno potekalo tudi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pod naslovom »Koga volijo študentje?«, na njem pa so študentke in študentje prava lahko oddali glas za svojega favorita ali favoritko. Rezultat je bil presenetljiv. Ne toliko z vidika (enega ali drugega) zmagovalca kot z vidika števila oddanih glasov.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Policija »pobira« nezaželene tujce po avtobusih in vlakih
V zadnjem času se na spletu, predvsem na družabnih omrežjih, pojavljajo posnetki policistov, ki na sredstvih javnega prevoza prestrezajo manjše ali večje skupine tujcev, jih potem z avtobusov ali vlakov odstranijo, popišejo in odpeljejo neznano kam. Posnetki niso lepi, kažejo policiste s psi, odrezavo izrekanje ukazov, postrojitve tujcev v vrste, posedanje ob rob ceste, popisovanje ... Še nedavno je bilo takšno ravnanje policije nekaj vsakdanjega, a vlada Roberta Goloba je vendarle obljubila prelom s takšnimi in podobnimi praksami, ki jih je policija vzpostavila predvsem v zadnjih dveh letih. Obljubljeno je bilo tudi spoštovanje človekovega dostojanstva in temeljnih pravic azilnega prava.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Primer umrle 10-letne kurdske deklice
Devetega decembra lani ob 20.11 je policija prejela klic občana, da poskuša obmejno slovensko-hrvaško reko Dragonjo preplavati skupina tujcev. Ko so tja prispeli primorski policisti, so na slovenski strani reke našli dve mladoletni osebi, na sredini reke pa žensko, ki se je oklepala drevesa. Policisti in reševalci so jo rešili iz reke in povlekli na (slovenski) breg. Turške državljane (po narodnosti pripadnike preganjane manjšine Kurdov), 47-letno mamo ter tudi 16 in 5 let stara otroka, ki jima je uspelo prečkati reko, so malo pred polnočjo slovenski policisti na mejnem prehodu Sečovlje predali v roke hrvaške policije, ki je sicer že prijela tretjega, tudi mladoletnega člana družine, še preden bi poskusil prečkati mejo. Šele hrvaška policija je več ur za tem z družino, ki je želela zaprositi za azil, opravila razgovor, v katerem je mama lahko povedala, da je s seboj imela še eno, 10-letno deklico, ki jo je odnesla voda. Iskalna akcija se je tako začela več ur kasneje, kot bi se lahko, končala pa se je šele po dveh dneh, ko so deklico našli mrtvo 300 metrov nizvodno.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
O dolžnosti predsednika republike, da podpiše posamezni zakon
Predsedniški kandidat SD in Svobode dr. Milan Brglez je v preteklih dneh večkrat ponudil v razmislek možnost, da bi funkcijo predsednika republike okrepili z »ustavnim vetom«. S tem je imel v mislih položaj, ko se predsednik, ki podpisuje zakone, sprejete v državnem zboru, znajde v moralni dilemi, saj zakona ne more podpisati, ker po njegovem mnenju krši ustavna načela ali pa človekove pravice.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Politika
V času vlade Janeza Janše je marsikdo, iz laične in iz različnih strokovnih javnosti, opozarjal na politizacijo policije in razvrednotenje notranjih standardov in standardov policijskega ravnanja s prebivalstvom. Vse to je bilo vidno tudi na zunaj, to so na lastni koži občutili posamezniki, ki jih je obravnavala policija. A kaj se je v resnici dogajalo znotraj policije, na relaciji med politično nastavljenim vodstvom in policijskim kadrom vzdolž hierarhične lestvice, ki je z njim voljno sodeloval? Predstavljamo primer ponarejanja dokumentacije za potrebe zaposlovanja.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Politika
Še en sodni postopek zoper Janšo
Sedemnajst let po storitvi domnevnega kaznivega dejanja se je na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje Janezu Janši in soobtoženima v zadevi Trenta. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja ali pravic oziroma pomoč pri tem kaznivem dejanju. Ker je šlo za posle večje vrednosti, je zagrožena kazen do osem let zapora.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Družba
Trajni mandat. S poskusno dobo.
Koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica so prejšnji teden v parlamentarni postopek vložile predlog spremembe ustave glede imenovanja sodnikov. Spremembi sta dve, po novem sodnikov ne bi več imenoval državni zbor, pač pa predsednik republike, uvedla pa bi se tudi poskusna doba treh let, preden so sodniki imenovani v trajni mandat. Prva sprememba je skorajda nujna, saj je Slovenija edina evropska država, kjer sodnike izvolijo (ali pa jih ne izvolijo) poslanci. Druga pomeni uresničitev »mokrih sanj« SDS.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika
Nevladne teroristične organizacije?
Sedemindvajsetega januarja letos je vlada Janeza Janše sprejela akcijski načrt za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma 2022–2024. Besedilo načrta je pripravila medresorska delovna skupina za protiterorizem, a neposredno na seji je notranji minister Aleš Hojs zahteval, da se med tiste, ki jih je v okviru boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu treba nadzorovati, dodajo tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko beguncev.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Družba
Vrhovni in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je znan po ostrih kritikah slovenskega sodnega sistema. Je odkrit podpornik Janeza Janše, zato ni čudno, če s kritikami sodstva in sodnikov pomembno soustvarja politični pritisk na sodno vejo oblasti. Tudi pred časom, ko je v intervjuju spregovoril za portal Siol.net, ni bilo drugače. Komisija za etiko in integriteto sodnega sveta je nekatere njegove besede v tem intervjuju označila za kršitev etičnega kodeksa.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika
Diskriminacija na podlagi vere na verskem radiu
Čeprav smo od politične desnice po volitvah poslušali teorije zarote o ukradenih volitvah in takih ali drugačnih nepravilnostih, ki so se dogajale in vplivale na izide, dokazov za to ni bilo. Je pa (predvolilno) nepravilnost pred dnevi ugotovil zagovornik načela enakosti, zanjo pa je bil odgovoren (verski) Radio Ognjišče, ki je v času predvolilne kampanje pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami diskriminiral (neprave) politične stranke.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Politika
Leto 1992 je eden izmed mejnikov v politični karieri Janeza Janše. Spomladi tega leta je drugič (in zadnjič) zamenjal politično stranko – po članstvu v Zvezi komunistov Slovenije in Slovenski demokratični zvezi se je včlanil v tedanjo Socialdemokratsko stranko Slovenije in jo leto pozneje prevzel. Tiste pomladi je poleg tega prvič postal član vlade, in sicer minister za obrambo. Kupil pa je tudi zemljišče v Trenti.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Politika
Poskus varovanja medijske svobode
Lani spomladi, ko Janševa vlada z namenom vplivanja na uredniško politiko že četrti mesec zapored ni plačala storitev javne službe Slovenski tiskovni agenciji, so predstavniki evropske komisije na čelu s komisarko za vrednote in preglednost Věro Jourovo ugotovili, da EU potrebuje medijsko zakonodajo, ki bo varovala medijsko svobodo. In ko je komisarka letos poleti sporočila, da se predlog takšne zakonodaje že pripravlja, sploh ni skrivala, da so povod zanjo tudi medijske razmere v Sloveniji, to, da je ena politična opcija prevzela javno RTV. Zdaj je postalo jasno, kako namerava EU varovati medijsko svobodo v državah članicah, ki tega niso sposobne same.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Politika
Lani jeseni so najbolj izpostavljeni protivladni protestniki, predvsem Jaša Jenull, od policije (poleg drugih kazni) začeli redno, iz tedna v teden, prejemati tudi kazni v višini 700 evrov kot domnevni organizatorji neorganiziranih protestov. Odtlej smo imeli volitve, po katerih se je zamenjala vlada, njen predsednik je obljubil abolicijo za Jenulla in številne druge kaznovane protestnike, pravosodno ministrstvo je pred dnevi že predstavilo analizo policijske represije in mogoče rešitve za popravo krivic. Jenull (in drugi) pa od policije še vedno prejemajo omenjene plačilne naloge za dogodke iz časa prejšnje vlade, čeprav jih je nova vlada označila za krivične in napovedala popravo krivic. Položaj je nenavaden, skorajda shizofren.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Družba
Ko je mesec dni po državnozborskih volitvah dr. Marijan Pavčnik napovedal, da bi konec leta predčasno zapustil funkcijo ustavnega sodnika, je bilo jasno, da bo predsednik republike Borut Pahor, ki je sodeloval v postopku izbire celotne sedanje zasedbe ustavnega sodišča, izbiral še enkrat, preden tudi sam zapusti visoko funkcijo. Na njegov poziv so se tokrat javili le trije kandidati oziroma točneje dva kandidata in ena kandidatka. Poleg dr. Andraža Terška in dr. Andraža Zidarja, ki sta se v preteklosti že prijavila, je novo ime dr. Neža Kogovšek Šalamon, ki ima med poslanci po naših informacijah tudi največ oziroma dovolj podpore za izvolitev.
