-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Družba
Kje bo konec avgusta koncertiral Robert Pešut Magnifico, še ni jasno. Ta ponedeljek so mu javno pismo poslali Mladi za podnebno pravičnost, ki jih je podprlo več kot 130 podpisnikov, od krajinskih arhitektov, biologov, urbanistov, glasbenikov, umetnikov do uporabnic in uporabnikov parka Tivoli. Predlagajo mu, naj koncert namesto v parku Tivoli pripravi na lokaciji, na kateri ne bo imel negativnih učinkov na ljudi in naravo. »Verjamemo, da bi bil tak razplet najboljši za vse, dostojen in vreden spoštovanja. Hkrati izražamo podporo Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave pri njegovi odločitvi ter pozivamo k interdisciplinarni strokovni razpravi o prihodnjem upravljanju množičnih prireditev v Tivoliju, saj postajajo te vedno pogostejše,« poudarjajo podpisniki.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Hrvaška
Komentar / Žoganje z genocidom
Direktor Spominskega območja Jasenovac je nepreklicno odstopil. V Združenih narodih so sprejeli resolucijo o genocidu v Srebrenici. Parlament Črne gore se pripravlja na sprejetje resolucije o genocidu v Jasenovcu, kjer naj bi bilo ubitih 700 tisoč Srbov. In kako so ti dogodki medsebojno povezani? O, so, pa še kako, bratski narodi spet tekmujejo, namesto žoge pa si podajajo gnijoče človeške kosti. Direktor Jasenovca je odstopil, ker je neko državno telo, pa čeprav kvazizgodovinarsko, »ugotovilo«, da med oblastmi v NDH in nemškim okupatorjem ni bilo dogovora o preganjanju pripadnikov srbskega naroda na Hrvaškem leta 1941, v skladu s tem pa naj ne bi bilo niti genocida nad pretežno srbskim prebivalstvom v taborišču Jasenovac. Ampak je tam – v skladu z »znanstvenimi« trditvami – umrlo le nekaj sto ljudi, in to zaradi slabega zdravja.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Ekonomija
Komentar / Nemčija in Francija
Macronov državniški obisk v Nemčiji je kljub tesnemu sodelovanju in hkrati razhajanju obeh držav poln političnih sporočil. Francoski predsednik prihaja v Berlin tik pred evropskimi volitvami, 9. junija 2024. Macron in nemški predsednik Steinmeier želita pokazati, da sloviti »francosko-nemški motor« evropske integracije ni zastal in deluje. Francija in Nemčija imata skupno odgovornost do evropskega projekta, pogosto drugačna stališča, geostrateško pa tudi različna izhodišča. Vsaj štirideset let sta bili obe državi osrednji nosilki gradnje EU. V devetdesetih letih sta bilateralne odnose podredili evropskim institucijam in novemu ustroju ekonomske in monetarne unije. Zadnje desetletje in pol sta v vlogi nekakšnega kriznega menedžerja unije na razpotjih njene širitve in reformiranja. Od izhodiščnega aktivizma do sedanjega institucionalnega konformizma stoji veliko mejnikov, francosko-nemški motor je pogosto bolj mit kot dejanski odločevalec. Obe državi sta danes druga drugi bolj opora pri reševanju lastnih notranjih problemov kot pa prvi nosilki evropskih rešitev. Problem evropske prelomne točke, »Zeitenwende«, je zato danes onkraj nemških težav in francoskih ambicij.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Kultura | Film
Vrhunec letošnjega filmskega festivala Kino Otok gre takole: Palestinci treh generacij, Abu (Mohamed Kheir-Halouani), Asad (Bassan Lofti Abou-Ghazala) in Maruan (Saleh Kholoki), se skušajo iz Iraka prebiti v Kuvajt. V okupirano Palestino ne morejo, v »bratskem« Iraku, kjer so obsojeni na životarjenje v begunskih taboriščih, revščino, brezposelnost in diskriminacijo, ne vzdržijo več, v Kuvajtu pa delo na naftnih poljih obljublja plačo, preživetje, blaginjo in morda celo prihodnost. Ker vedo, da jih v Iraku čaka socialna smrt, skušajo nekega iraškega tihotapca prepričati, da bi jih skrivaj spravil na drugo stran, mimo kuvajtskih kontrol, a je predrag, zato poiščejo cenejšega tihotapca, Palestinca (Abderrahman Alrahy), pot na drugo stran pa vodi skozi puščavski pekel, ob katerem boste več kot enkrat pomislili na Clouzotovo Plačilo za strah. Tudi tam ste imeli obupance, napeto, agonično, tvegano vožnjo s tovornjakom, nevaren teren in oddaljena naftna polja. Toda ta pekel je unikatno palestinski. Solze in znoj se tu takoj stopijo. Upanje se tu takoj stali. Zato tudi ne preseneča, da Abu, najstarejši izmed treh Palestincev (tisti, ki se še spomni nakbe, izgona iz Palestine), dahne: »Nenehno nas vsi le prodajajo in kupujejo.« Težko boste našli stavek, ki bi bolje – in brezhibneje – povzel strašno usodo Palestincev.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Kultura
Svet bi bil lahko videti drugače
Ste vedeli, da je legendarna slovenska pevka Marjana Deržaj v letih 1959 in 1961 nastopala v Gazi? Kaj pa, da je bila med dvesto tisoč brigadirji in brigadirkami z vsega sveta, ki so leta 1947 sodelovali pri gradnji nove železniške proge Šamac–Sarajevo, tudi palestinska brigada? Vam je morda novo dejstvo, da je bilo v Jugoslaviji več tisoč palestinskih študentov? Razstava Ozvezdja mnogoterih želja: ob vzhodnem obzorju, ki se je prejšnji teden odprla v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) v Ljubljani, v ospredje postavlja likovne izraze in poetike drugih vzhodov, »onkraj preteklih kolonialnih delitev, zgodovinskih narativov in političnih zavezništev«, s poudarkom na Palestini, s katero smo bolj povezani, kot je morda videti na prvi pogled.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Družba
Skoraj deset let, tako rekoč vsa devetdeseta leta, se je vsak moj petek začel enako: iz poštnega nabiralnika sem izvlekel Mladino, s pogledom najprej ošvrknil Diarejo, nato pa od zadnje strani hitro prelistal do podatka, kako je tisti teden prebavljal ata Ilovar. Je bilo vse mirno? Je imel nemara srečo in mu je bila malica v užitek ali pa je talarje celo navdušeno pomazal s kruhom? Kaj pa, če mu je krulilo v želodcu ali se mu je – bog ne daj – kakšna kost zataknila v grlu?
-
31. 5. 2024 | Politika
»Nihče, ki je zaposlen v javni upravi, ne sme imeti manj, kot znaša minimalna plača«
"Danes imamo stavkovni val prav zaradi tega, ker je neka druga vlada reševala stvari parcialno. Celo naša je poskušala s parcialnimi stavkovnimi sporazumi in se preprosto ni izšlo, ker je plačni sistem tak, ali ga bomo reformirali v celoti ali pa bo skupina, ki mogoče sicer ni upravičena do tega, videla, da je nekdo drugi dobil povišico, zahtevala zase enako. Ne bom šel v nobene detajle, naš predlog je bil zelo jasen. Mi se zavedamo, da je nedopustno, da kdor koli, ki je zaposlen v javni upravi, ima plačo pod minimalno. To smo zapisali, naš predlog, ki smo ga predstavili sindikatom, to pravi, nihče, ki je zaposlen v javni upravi, ne sme imeti manj, kot znaša minimalna plača. Nobena druga vlada v zgodovini Slovenije ni tega dala na mizo, mi smo dali in bomo to izpeljali."
-
31. 5. 2024 | Svet
»Nato mora še naprej Ukrajini zagotavljati vojaško pomoč v vrednosti 40 milijard evrov na leto«
Članice zveze Nato morajo še naprej Ukrajini zagotavljati vojaško pomoč v vrednosti 40 milijard evrov na leto, je danes po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Pragi pozval generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
-
31. 5. 2024 | Politika
»Priznanje za Palestino pomeni zelo veliko«
"Priznanje za Palestino pomeni zelo veliko. Zabeležila si bo še eno državo več, ki jo priznava. To ji bo dalo neko moralno zadoščenje. Tudi na notranjepolitičnem parketu se bodo najbrž lahko s tem pohvalili, da jim odpira svetlejšo prihodnost in daje upanje, da se vendarle zadeve premikajo naprej. Kaj drugega pa seveda ni pričakovati."
-
1. 6. 2024 | Kultura
Film tedna / Štirje mali odrasli
V Kinodvoru bo od 7. junija na ogled finska komična drama Štirje mali drasli v režiji Selma Vilhunen. Zgodba o paru srednjih let, ki skuša svoj zakon, postavljen na preizkušnjo zaradi nezvestobe, rešiti z odprto vezo, je ganljiv, liberalen in hkrati realistično prizanesljiv potret odraslih, ki si prizadevajo obvladovati lastna čustva. Film je na zadnjem Liffu prejela nagrado žirije Art kino mreže Slovenije.
-
31. 5. 2024 | Kultura
REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
30. 5. 2024 | Politika
Vlada sprejela sklep o priznanju Palestine
Vlada je danes sprejela sklep o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države, je po seji vlade sporočil premier Robert Golob. Državni zbor bo o sklepu odločal v torek. Golob je danes izrazil upanje, da bo potrjen z aklamacijo, s čimer bo postopek priznanja Palestine v Sloveniji zaključen.
-
29. 5. 2024 | Politika
Naslovnica naslednje Mladine / KOALICIJA SOVRAŠTVA
V petek izide nova Mladina! V 22. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 31. maja, razkrivamo, da so zakrinkani nasilneži, ki po Ljubljani lovijo migrante, rezultat politike sovraštva, ki jo širi stranka SDS. Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografije pa so del posnetka, ki ga je širila organizacija Slovenska obrambna straža in iz YouTube soočenja Pera Martiča.
-
30. 5. 2024 | Politika
Kampanja My Voice, My Choice, ki po vsej Evropi zbira podpise za varen in dostopen splav, je v polnem teku, bližajo pa se tudi evropske volitve. Slednje bodo prihodnjo nedeljo, 9. junija.
-
29. 5. 2024 | Politika
Golob Janši v soočenju / »Milijoni iz državnega podjetja so šli na točno en strankarski medij«
Premier Robert Golob in predsednik SDS Janez Janša sta si v soočenju na N1 izmenjala nekaj ostrih besed glede več kot 20 hišnih in osebnih preiskav, ki so jih danes zaradi suma oškodovanja gospodarske družbe kriminalisti med drugim opravili na sedežih Telekoma Slovenija in Nova24TV. Janša je Golobu očital zlorabo policije, Golob je to zanikal.
-
30. 5. 2024 | Svet
Podoba Vse oči uprte v Rafo (All Eyes On Rafa), ki jo je ustvarila umetna inteligenca, je v zelo kratkem času postala viralna. Samo na družbenem omrežju Instagram so do danes generirano podobo, ki naj bi prikazovala begunsko taborišče, delili že skoraj 47-milijonkrat.
-
30. 5. 2024 | Svet
Slovenski raziskovalci razvili vnašanje cepiv v telo preko lične sluznice
Raziskovalci Kemijskega inštituta so skupaj s sodelavci z ljubljanske fakultete za farmacijo, UKC Ljubljana, Klinike Golnik in sodelavci iz Nemčije razvili in testirali vnašanje cepiv v telo s pomočjo t. i. mukoadhezivnih filmov. Film se preprosto prilepi na lično sluznico, ki je lahko dostopna in dobro prekrvljena, so zapisali na inštitutu.
-
30. 5. 2024 | Svet
Preiskava vzklikanja nacističnih sloganov
Nemško tožilstvo je danes sporočilo, da je po škandalu z vzklikanjem nacističnih in rasističnih sloganov na otoku Sylt sprožilo preiskavo proti trem ljudem zaradi suma spodbujanja sovraštva, enega od njih pa preiskujejo tudi zaradi suma uporabe simbolov protiustavnih organizacij. Podobne incidente z vzklikanjem sloganov preiskujejo tudi v Avstriji.
-
29. 5. 2024 | Družba
Stranka, ki se od nekdaj brati z neonacisti in ustaši, je v Sloveniji desetletja najbolj stabilna
V članku z naslovom Evropa. Pepel in kri, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, pravnik dr. Dragan Petrovec piše o tem, ali je mogoče pričakovati, da bo ljudstvo, teh štiristo milijonov Evropejcev, naveličano vojn in hinavščine, dalo priložnost redkim posameznikom, ki so se izkazali s pokončno držo in drugačnimi stališči od zdaj prevladujočih.
-
29. 5. 2024 | Svet
Razočaranje številnih istospolno usmerjenih katoličanov
"Vemo, da obstajajo istospolno usmerjeni duhovniki. Nekateri krogi v Cerkvi so zato hoteli dejansko stanje na terenu formalizirati tudi s tem, da človeka s homoseksualnimi nagnjenji ne bi več diskriminirali pri sprejemu v semenišče. Toda dejstvo, da papež ni pripravljen na spreminjanje pravil, pri najnovejši aferi ni bistveno. Razburja prezirljivost izraza, ki ga je uporabil papež, kar je pri številnih istospolno usmerjenih katoličanih bistveno večje razočaranje kot pa nedejavnost pri spreminjanju pravil."
-
29. 5. 2024 | Svet
»V Gazi gre za jasen primer genocida in urbicida«
"Urbicid je uradno opredeljen kot 'namerno in načrtno uničenje oziroma uboj mesta ali kraja z neposrednimi ali posrednimi sredstvi'. To je vezano na vojne razmere, ki povzročijo takojšnje uničenje, nastala gmota uničenega mesta ali kraja pa vsebuje tako kemične elemente uporabljenega orožja kot tudi ostanke ljudi, ki so bivali na tem kraju. Današnja Gaza in Dresden med drugo svetovno vojno sta jasna primera urbicida. Med nakbo leta 1948, od katere je minilo natanko 76 let, so bile številne vasi namerno uničene, sionistične tolpe pa so izvedle številne poboje. Ta dva ukrepa nista bila izvedena hkrati, vsaj ne v večini, vendar sta bila kljub temu namenjena etničnemu čiščenju zgodovinske Palestine, njenega avtohtonega prebivalstva. Danes gre v Gazi za jasen primer genocida in urbicida, ne nazadnje je izraelska vojska takoj po 7. oktobru to razglasila za cilj.
-
30. 5. 2024 | Družba
Vreme / Oranžno opozorilo zaradi pričakovanih močnejših nalivov
Od danes zvečer do petka zvečer bodo pogoste padavine z nevihtami, možni bodo močnejši nalivi. Močneje bodo narasli hudourniški vodotoki. Agencija RS za okolje (Arso) je za zvečer za celotno državo z izjemo severovzhoda izdala oranžno opozorilo, za severovzhod pa rumeno. V petek za državo velja oranžno opozorilo.
-
29. 5. 2024 | Politika
Hišne preiskave na Telekomu Slovenija in Nova24TV
Kriminalisti danes zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete opravljajo hišne preiskave med drugim na sedežih Telekoma Slovenije in televizije Nova24TV. Direktor slednje Boris Tomašič je sporočil, da preiskava poteka na podlagi prijave preiskovalne komisije DZ.
-
29. 5. 2024 | Politika
»Nesprejemljivo je, da z javnim denarjem financiramo strankarska glasila SDS«
Nesprejemljivo je, da z javnim denarjem financiramo strankarska glasila oz. instrument SDS za širjenje lastne propagande, je ob odmevnih preiskavah na Telekomu Slovenije in Nova24TV poudarila predsednica preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, Tamara Vonta. Ocenila je, da pravna država deluje dobro.
-
29. 5. 2024 | Kultura
Prepelka kot begunka brez svoje identitete
V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo v petek, 31. maja, ob 18. uri premiera predstave Prepelka - zgodba za vso družino Andreja Rozmana Roze v režiji Vita Tauferja. V predstavi Irena Yebuah Tiran v vlogi Prepelke kot begunka ostane brez svoje identitete in se bori z utrujajočo družinsko situacijo.
-
28. 5. 2024 | Politika
»Računam nate!« / Janša volivce nagovarja s personaliziranimi videi
Po e-poštnih predalih se te dni širijo videi SDS, v katerih predsednik SDS Janez Janša prejemnike nagovarja z njihovimi imeni. Prejeli so jih tudi tisti, ki niso člani stranke, saj Janša v nagovoru prejemnika prosi, naj video pošlje vsaj petim znancem. V SDS pojasnjujejo, da so osebni stik želeli prenesti tudi na digitalno kampanjo za EU volitve.
-
29. 5. 2024 | Politika
FOTOGALERIJA / Javno soočenje kandidatov in kandidatk za Evropski parlament
Glas ljudstva je včeraj organiziral javno soočenje kandidatov in kandidatk za Evropski parlament, ki so se ga udeležili predstavniki Gibanja Svobode, Levice, SD, Vesne, liste DeSUS in Dobre države, Zelenih Slovenije in stranke Nič od tega. Beseda je največ časa tekla o zelenem prehodu, vojni v Gazi ter prizadevanjih za mir in solidarno EU.
-
29. 5. 2024 | Politika
Plakati SDS kot »odraz obupa pred prihajajočimi volitvami in referendumi«
SDS je tudi v tokratni referendumski kampanji posegla po plakatih, v katerih uporablja grafične elemente Gibanja Svoboda. V slednji vidijo to kot odraz obupa SDS pred prihajajočimi volitvami in referendumi, o ukrepanju še razmišljajo. Medtem zakonitost ravnanj SDS pri širjenju personaliziranih videonagovorov preverja Informacijski pooblaščenec.
-
28. 5. 2024 | Politika
Martić odstopil z mesta predsednika uprave RTV Slovenija
Zvezdan Martić je odstopil z mesta predsednika uprave Radiotelevizije Slovenija (RTVS), je potrdil za STA. Do odstopa je prišlo po številnih kritikah na njegov račun na današnji izredni seja sveta RTVS. Martić je v odstopni izjavi zapisal, da je po seji jasno, da med večino svetnikov nima več zaupanja in da to postaja ovira za delovanje RTVS.
-
29. 5. 2024 | Svet
Združeni narodi / Resolucija, ki bi zahtevala konec izraelske ofenzive v Rafi
Alžirski veleposlanik v Združenih narodih (ZN) Amar Bendjama je v torek po izrednem zasedanju za zaprtimi vrati novinarjem dejal, da bo v kratkem predlagal resolucijo z zahtevo za konec izraelske ofenzive v Rafi. Za zdaj ni jasno, ali bodo ZDA kot najzvestejša zaveznica Izraela resolucijo podprle, ali bodo spet vložile veto.