V Ribnici se delajo norca 

Nedavno so z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj sporočili, da so za letos in prihodnje leto med občine razdelili namenska sredstva za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Sredstva so dobile vse občine, ki so zanje zaprosile, le občina Ribnica ne. Gre za občino, kjer Romi živijo v treh neurejenih naseljih brez osnovne komunalne infrastrukture, večinoma brez vode, pogosto tudi brez elektrike. Eno izmed njih, Lepovče, je lani obiskala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zakaj je država Ribnici odrekla sredstva, ki jih Romi nujno potrebujejo?

Bodo poslanci razvodenili zakon, ki naj bi omejil kratkoročno oddajanje stanovanj?

Po letu usklajevanja je predlog zakona o gostinstvu, ki naj bi uredil kratkoročno oddajanje stanovanj prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking, le priromal do poslancev. Ti so ga med prvim branjem potrdili in ga prepustili odboru za gospodarstvo, v katerem bodo razpravo nadaljevali junija. Gospodarski minister Matjaž Han je ob tem napovedal, da bodo do takrat »iskali dodatne rešitve«, ki bi še zmeraj pomagale zavreti naglo rast cen in najemnin – a dopustile tudi kakšen kompromis.

Bančni dobički v tujino

Prejšnji torek, dan po velikonočnem ponedeljku, je banka OTP, v kateri so združene nekdanja Nova KBM, Poštna banka Slovenije, Banka Celje, Abanka in SKB banka, nakazala 232,9 milijona evrov dividend svoji madžarski lastnici OTP Bank. Če smo natančni, so ti milijoni iz Slovenije romali v Luksemburg in ne v Budimpešto, na račun banke OTP Luxembourg S. A. R. L., prek katere madžarski lastniki obvladujejo slovensko banko OTP.

Končno delavske pravice za migrante

»Vsak dan trdo delamo, prispevamo k družbi in plačujemo davke. Mi smo tisti, ki skrbimo za polne police v nakupovalnih središčih, mi smo tisti, ki čistimo javne prostore, mi smo tisti, ki pripravljamo in dostavljamo hrano, mi smo tisti, ki vzdržujemo hotele in restavracije. To delo z veseljem opravljamo, toda ali nam v zameno ne pripada nekaj osnovnega spoštovanja?« Tako je oktobra 2023 na manjšem shodu za delavske pravice prosilcev za azil pred državnim zborom javnost in politiko spraševal Arinze Bauldwin Anumuduihe iz Nigerije. Šlo je za shod pod geslom »Smo delavci, ne kriminalci«, namenjen opozarjanju na krivično dejansko stanje, v kakršnem številni tujci danes živijo v Sloveniji.

Kaj Slavoj Žižek predlaga novi levici?

Pred dnevi je imel slovenski filozof Slavoj Žižek pogovor za oddajo BBC Newsnight, intervjuval ga je Paddy O’Connell. Pogovor se je, pričakovano, vrtel okoli Donalda Trumpa, pri čemer Žižek, znova pričakovano, ni dajal klasičnih odgovorov, češ da gre zgolj za nevarnega avtokrata, ki je izkoristil bedo ljudi. Spomniti se je treba, da je prav Žižek prvo Trumpovo izvolitev za predsednika ZDA leta 2016 podprl z nekim upanjem, da bo spodbudila vzpon novih levih političnih sil. Zmotil se je.

Janko Lorenci

30. 4. 2025  |  Mladina 18  |  Kolumna

Komentar Janka Lorencija / Zanikrno

Bližnji referendum bo kmalu pozabljen, kakorkoli se bo končal. Formalno se nanaša na izredne pokojnine za uveljavljene umetnike, v resnici pa Janša z njim leto pred volitvami podžiga svoje privržence. Ne glede na izid bo glasovanje povedalo kar nekaj o stanju naše kulture, o odnosu politike do nje in o referendumih kot takih.

Marx bi navdušeno vzkliknil: no, kaj sem vam rekel!

Da je kapitalistična utopija strukturirana kot nadlegovanje in zloraba, zelo lepo pokaže francoski Nebrušeni diamant (Agathe Riedinger), v katerem Liane (Malou Khebizi), 19-letna mladenka s socialnega obrobja, sicer katoličanka (še devica), dela vse, da bi ujela famo, sanje, všečke in sledilce ter postala zvezdnica socialnega multivesolja (TikTok je njen hors d’oeuvre), zato podleže selfijem, ekshibicionizmu, razprodaji telesa, agresivnim, toksičnim pogledom in producentom, ki ji – s sladkobnostjo pornografskih sejmarjev – obljubljajo ne le tistih warholovskih »petnajstih minut«, temveč čudežno odrešitev v resničnostnem šovu Čudežni otok, čigar producenti pričakujejo »obnašanje, ki bo pritegnilo pozornost, a bo tudi seksi«. »Zato se moraš znati zapletati v prepire in navezovati stike,« ji dahne casting agentka: »Vidnejša ko boš, višje se boš vzpela!« Logično: »Potem boš dobila več dela, bodo znamke hotele sodelovati s tabo.« Raj je neizbežen: »Kot vplivnica boš zaslužila ogromno denarja.« Sklep: »Tvoja slava je odvisna samo od tebe.«

Sodobne spovednice / Kaj prinaša predlog novega zakona o psihoterapiji?

Zgodovinar Christopher Lasch, ki je leta 1979 napisal slovito knjigo Kultura narcisizma, je pri ameriški družbi že tedaj ugotavljal, kako je podivjani potrošniški kulturi uspelo patologizirati tudi povsem normalna čustvena stanja in občutja, ki morebiti popadejo človeka, živečega v visoko individualizirani družbi: delovna mesta, ki zaposlenim ne prinašajo zadovoljstva, a zaradi njih domov prihajajo zgarani, pomanjkanje občutka skupnosti in skupnih vrednot, ki jih je nekoč pomagala uokvirjati cerkev, nenehne družbene krize in pretresi ... Nič od tega ni znak, da je s svetom, v katerem živimo, nekaj v temeljih narobe. Ne, občutki nesmisla, žalosti, utrujenosti ali jeze ob naštetem niso klic k družbenim spremembam – temveč k »delu na sebi«. V neoliberalnem kapitalizmu nič namreč ni vprašanje kolektivne odgovornosti. Za vse smo krivi sami.

Ustavni sodniki so se odrekli svoji pristojnosti 

Tudi kdor površno spremlja delo ustavnega sodišča, ve, da to ne presoja le o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih in o skladnosti zakonodaje z ustavo, ampak prav tako o (pogosto trivialnih) odlokih in različnih občinskih aktih. To pač predvideva leta 1991 sprejeta ustava. Razprava, kako naj bi to nalogo opravljalo kako primernejše (in ažurnejše) sodišče, teče že desetletja. Zdaj pa so se ustavni sodnice in sodniki temu delu preprosto odrekli.

Predlog zakona o medicinski rabi konoplje ne prinaša ustreznih rešitev

Predlog zakona o konoplji, ki je natrpan s spodrsljaji in pomanjkljivostmi, je bil, ironično, vložen ravno na dan, ko je v Ljubljani potekal Marihuana marš, tradicionalni shod za legalizacijo marihuane. Cilj shoda je, kot pravijo organizatorji, »protest proti nesmiselni prohibiciji«, predlog zakona pa v veliki meri zaznamujejo ravno naplavine prohibicionistične propagande, ki trdovratno vztraja v našem birokratskem sistemu.

Nove vrste asfalta, ki se poleti ne bo tako zelo segrel

Spet se bliža poletje, z njim pa tudi vročina, ki je najhujša v mestih. Velike asfaltne in betonske površine se precej bolj segrejejo kot zelene, to pomeni, da so tla v mestih bolj vroča. Zaradi tega se bolj segreje tudi ozračje in mesta postanejo toplotni otoki, kjer je lahko temperatura občutno višja kot na obrobju. Upoštevaje vse to, so se dunajske mestne oblasti odločile, da preizkusijo nove vrste asfalta, ki bi se med drugim tudi manj segreval.

Na hrvaško-bosanski meji zaplenjena pesniška zbirka slovensko-črnogorskega pisatelja

To je zgodba o pesniški zbirki, zaplenjeni leta 2025 v Evropi prostega pretoka ljudi, dobrin in misli. Avtor dela je v Sloveniji živeči Črnogorec brez državljanstva, pesniška zbirka nosi naslov Rusko drvo in je že leto dni deponirana v enem izmed skladišč za zaplenjeno tihotapljeno blago v okolici mejnega prehoda Gradiška na severni hrvaško-bosanski meji.

Velikana dobila po prstih

Prejšnji teden je evropska komisija ugotovila, da sta ameriška tehnološka velikana Apple in Meta (ta ima v lasti digitalna medija Facebook in Instagram) prekršila akt o digitalnih trgih, zaradi česar bo moral Apple Evropski uniji plačati 500 milijonov evrov, Meta pa 200 milijonov. To je prvi primer, v katerem je evropska komisija ugotovila kršitev akta o digitalnih trgih v letu dni, odkar ta velja. Preiskava je potekala več kot leto, že med odločanjem je evropska komisija preliminarno ugotovila morebitne kršitve akta in obe podjetji pozvala, naj stvari uredita, pa tega nista storili.

Bernard Nežmah

30. 4. 2025  |  Mladina 18  |  Pamflet

Premier s partnerko na Oktoberfestu

Slovenska zunanja politika je minuli vikend postregla z dvema uspehoma. Premier Robert Golob je na Instagramu prinesel fotko, kako s partnerko stopata proti krsti papeža Frančiška. Vatikanski protokol je omejil fotografiranje kot gesto, ki v prvi plan ne postavi tihega slovesa od svetega očeta, ampak samopromocijo ob truplu pokojnika. A slovenski predsednik vlade je uspel in sodržavljanom ponudil svojo kapitalno trofejo. Njegovi partnerki je uspelo še več - na video posnetku žalne komemoracije se ji je med poziranjem pred kamero pogled razlezel v zadovoljni nasmeh. Zraven stoječa italijanska premierka Giorgia Meloni se je zgrozila: najraje bi jo oštela kot predrzno paglavko, a se je držala pogrebnega bontona in ni reagirala, pač, v okviru spodobnega jo je neslišno ošvrknila s pogledom, ki ubija.

ChatGPT / Cena bontona

Če ste pri klepetanju z razvpitim jezikovnim modelom ChatGPT vljudni, če se mu denimo prijazno zahvalite, ko vam pomaga napisati službeno elektronsko sporočilo ali kaj podobnega, s tem prispevate k večmilijonskemu računu za elektriko korporacije OpenAI – in seveda tudi k ogljičnemu odtisu sistemov umetne inteligence. Sam Altman, izvršni direktor podjetja, je pred nedavnim na družbenem omrežju X razkril, da upoštevanje bontona pri komuniciranju z modelom ChatGPT podjetje OpenAI stane več deset milijonov dolarjev na leto.

Negotova prihodnost alavitske skupnosti po Asadu

Šestega decembra je Sirija po 14 letih doživela preobrat. HTS, v katerega so se združile uporniške skupine, je premagal trdoživi Asadov režim. Sirija je ob pomoči Turčije končala dolgoletno državljansko vojno. Na predsedniški položaj se je zavihtel vodja uporniške skupine HTS Ahmed Al Šara, nekaterim bolj znan po nom de guerre Abu Mohamed Al Džolani, ter prisegel, da bo ranjeni in uničeni državi omogočil nov začetek. Čeprav z nekaj sumničavosti, je splošna javnost slavila osvoboditev Sirije. Da je država spet svobodna, je simbolno pokazala vrnitev sirske begunke, nekdanje plavalke Jusre Mardini, ki se je v državo vrnila po večletnem bivanju v tujini. Zaradi svojih aktivističnih akcij v Siriji in širše je prepoznana kot simbol boja proti nepravičnosti in krutosti Asadovega režima. Zahodni mediji so spremljali njeno vrnitev v Sirijo po njegovem padcu, na družbenih omrežjih pa so se vrstili komentarji podpore, ki so s simboli belih golobov naznanjali novo, demokratično in mirno poglavje, v katero naj bi vstopala Sirija.