Uničenje javnega medija

Politika je prevzela javni RTV-servis, prevzela je njegov informativni program, prevzela je nadzorne in upravne organe. RTV Slovenija ni več javni medij, postala je državni medij, v katerem glavne uredniške odločitve sprejema politika, ne uredniki. Upirajo se novinarji, upira se javnost, a ne pomaga veliko, nasprotno, kdor se upre, kdor se izpostavi, postane sovražnik. Politika vse to počne brezsramno, z jasnimi političnimi cilji, zadnje tedne je še posebej neposredna, prihajajo volitve, storiti je treba vse, da bo na njih zmagala vladna koalicija.

»Ženske lahko državo drugače vodijo tudi zaradi bolj pomirjujoče komunikacije, znajo pridobiti zaupanje ljudi in so empatične«

Če se tik pred zdajci na političnem prizorišču ne bi pojavilo gibanje Roberta Goloba, bi bila Tanja Fajon najresnejša pretendentka za premierski položaj. Tako so vsaj kazale javnomnenjske raziskave še pred nekaj meseci. Njena razlaga, zakaj Socialni demokrati niso več najmočnejša opozicijska stranka, je umestna: kadar stranke na levici izgubijo zaupanje svojih kritičnih podpornikov, je pot nazaj zelo težka, trnova in počasna. Zdi se, da slovenski volivci tudi na prihajajočih volitvah grehov ne bodo odpustili, Fajonova pa trdi, da bi bilo prav to ključno za normalizacijo političnega prostora.

Vsak tretji ustavni sodnik

»Ker je prepoved politične stranke v demokratičnih državah skrajni in izjemni ukrep, so frivolne – na prvi pogled popolnoma neutemeljene in nesmiselne – pobude za prepoved strank že same po sebi slabo znamenje za demokratičnost družbe. Zavrnitev pričujoče pobude kot očitno neutemeljene zato nosi tudi pomembno simbolno sporočilo: Ustavno sodišče se z neresnimi vlogami ne bo ukvarjalo, predvsem pa se ne bo pustilo zlorabiti v politične namene.« S temi besedami je končala pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, s katero so zahtevo za prepoved delovanja opozicijskih političnih strank Levice in SD zavrnili kot očitno neutemeljeno, ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar.

Rešiti RTV Slovenija

A popraviti bo treba tudi zakone, ki v času Janševe vlade sploh niso bili spremenjeni, pač pa so bili zgolj uresničevani na načine, ki so povzročili dekonstrukcijo institucij. Eden takih zakonov je veljavni zakon o RTV Slovenija iz leta 2005, torej iz časa prve Janševe vlade, ki je s pravnimi akrobacijami vladi v zadnjih dveh letih omogočil politični prevzem javnega zavoda.

Prednostne naloge nove koalicije, ki se nakazuje po 24. aprilu, so že jasne

Gibanje Svoboda in stranke koalicije KUL (SD, Levica, LMŠ in SAB) so 23. marca podpisali prvo skupno protestno izjavo s formalno zavezo: po volitvah bodo ustvarili nov zakonski okvir, ki bi omogočil »profesionalno in neodvisno delo novinark in novinarjev RTV Slovenija«. To je prva konkretna zaveza teh petih strank, ki bi se po zadnji anketi agencije Ninamedia, izvedeni med 21. in 24. marcem, uvrstile v državni zbor (ob SDS, NSi, Povežimo Slovenijo) in zasedle 55 od 90 sedežev. Odločile bodo seveda šele volitve. A poraja se vprašanje: kako naj se po 24. aprilu ta pričakovana koalicija loti odpravljanja posledic razgradnje, ki se je v zadnjih dveh letih zgodila na vrsti področij?

Janez Janša se boji visoke udeležbe na volitvah 

Lani nastala pobuda Glas ljudstva, ki združuje več kot sto civilnodružbenih organizacij, se je pred dvema tednoma odpravila na pot po Sloveniji. Potujoči festival demokracije Mi bomo odločali: Gremo volit! se je doslej ustavil že v številnih mestih po državi, kjer ljudi nagovarja k udeležbi na državnozborskih volitvah 24. aprila. Kljub dobremu sprejemu pa akcija očitno ni najbolj po godu predsedniku vlade; ta se na vse pretege trudi spodkopavati prizadevanja civilne družbe. Janezu Janši je namreč jasno, da bi visoka volilna udeležba skoraj gotovo pomenila njegov poraz na volitvah.

Funkcionarji SDS zapuščajo ladjo in si urejajo dobro plačane službe za čas po volitvah 

Prejšnji mesec so v državni upravi objavili rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta. In to za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Tako je denimo generalni sekretariat vlade 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve.

Sodna zarota? Čigava?

»Ker delam pošteno in dobro, sem bil prepričan, da se meni to ne more zgoditi. A joj, kako naivno in zmotno,« je publicist in politik Bojan Požar zapisal v odzivu na sklep o priporu, ki ga je zanj višje sodišče odredilo, da bi zagotovilo njegovo navzočnost na sojenju. Nazadnje pa ni bil priprt, ker je po pritožbi vrhovno sodišče sklep o priporu odpravilo.

Depolitizacija policije

Policija je druga institucija, v katero je posegla sedanja oblast – tudi s spremembo zakonov. Odprava spremembe enega, to je zakona o organiziranosti in delu v policiji, je zajeta v omenjenem omnibusnem zakonu. A glavni problem so vodilni kadri v policiji.

Ni je oblasti, ki bi lahko utišala glas nezadovoljnega ljudstva 

Nastanek vladne koalicije je že od samega začetka spremljalo protestno gibanje, zato se je pod pretvezo boja z epidemijo koronavirusne bolezni koalicija odločila proteste prepovedati. Začela je izrekati kazni protestnikom, odnašala jih je s trgov, čeprav so na njih samo brali ustavo, poskušala je preganjati »verbalni delikt«. Ukrepe za varovanje zdravja je nadomestila z represijo. To je v ljudeh zbudilo bes, žalost, sram in občutek nemoči. Hkrati pa tudi neverjetno iznajdljivost in ustvarjalnost.

Je omnibusni zakon lahko sporen?

Čeprav pravniki praviloma ostro nasprotujejo omnibusnim zakonom, saj ti s hkratnim posegom v vrsto drugih zakonov povzročajo pravno nepreglednost in so v nasprotju s pravnim načelom jasnosti in določnosti, pa nekateri pravniki pri konkretnem omnibusnem zakonu vendarle opozarjajo na posebnosti. »Kot pravnik povsem razumem zadržke, a konkreten omnibus zakon je nekoliko poseben. Ne bo uzakonil nekih novih, nejasnih in še neznanih pravil ter s tem povzročil nove pravne negotovosti, pač pa bo zgolj povrnil pravila v stanje pred slabimi in tudi škodljivimi spremembami, ki jih je samovoljno sprejela zdajšnja vladna koalicija, ob ignoranci pozivov strokovne javnosti, naj takih sprememb ne sprejmejo,« pojasnjuje pravnik Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja – PIC.

Ko Bagola malo trzne …

V ponedeljek, po prvem soočenju predsednikov strank na POP TV (Janša je reševal naše položnice za elektriko in svet, zato je bil tam Hojs), je Uroš Slak v svoj studio povabil tri komentatorje. Aljaža Bitenca Pengova, ki poskuša biti šaljivec, pa zdrsne v cinizme, Roka Čakša, ki tako in tako dela za Novo Slovenijo. In tretji je bil Aljoša Bagola.

Vlado Miheljak

1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Dva leva

Hojsov električni orgazem

Uvodno predvolilno soočenje se je začelo drugače, kot smo pričakovali. Osrednjega termina in osrednje pozornosti ni, po ustaljeni praksi, zasedla javna televizija, ampak njena komercialna tekmica. In tudi ni bilo običajnega ogrevanja; nič uvodnega petinga, nič otipavanja, ampak takoj na polno in na suho. Za to sta poskrbela odsotni Janša in njegova ponesrečena zamenjava. Kajpak zvesti oproda Hojs. Ta je takoj pokazal, iz katerega krdela prihaja in kako to deluje v političnem prostoru. Ko ga je voditelj vljudno in smiselno vprašal, zakaj se Janša ni odzval vabilu, je takoj žaljivo in nespametno udaril nazaj, češ predsednik vlade ima pomembnejše naloge, kot je obiskovanje njihove televizije. In ključni oponent, ki se mu Janša panično izogiba, ki se ga očitno boji, je nič manj kot elektrooligarh. Golob je s tem, da sploh ni trznil, da se ni odzval niti z besedo, naredil morda doslej najboljšo potezo svoje kratke politične kariere.

Prepričljivi Robert Golob

Agencija Ninamedia je po ponedeljkovem prvem soočenju predsednikov osmih najmočnejših političnih strank na POP TV naredila raziskavo o tem, kdo izmed predsednikov strank (Janeza Janšo je nadomeščal podpredsednik Aleš Hojs) je bil najbolj prepričljiv. Kar 38,3 odstotka vprašanih je kot najbolj prepričljivega ocenilo Roberta Goloba iz Gibanja Svoboda, sledil mu je Aleš Hojs z 10,2 odstotka. Na tretjem mestu se je z 9,6 odstotka znašel Luka Mesec iz Levice, ki mu sledita predsednica SD Tanja Fajon z 8,7 odstotka in Alenka Bratušek iz istoimenske stranke s 6,1 odstotka volivcev.

Lomljenje valov

Dve leti po začetnem stiku z novim koronavirusom in prvim zaprtjem države v družbi prevladuje vtis, da smo v Sloveniji končno dosegli tako želeni prelom in da so najbolj črni dnevi hitro rastočih krivulj in rigoroznih lockdownov vselej za nami. Vlada je že sprostila dobršen del zaščitnih ukrepov, ulice in kavarne so polne ljudi, vrnili so se koncerti in druge javne prireditve, vrtci in šole so povečini odprti, domovi za starejše pa sprejemajo obiskovalce. Predsednica vladne skupine za cepljenje Bojana Beović je zatrdila, da je slovenska družba že dosegla »začasno prekuženost«, minister za zdravje Janez Poklukar pa je zadovoljen, ker se število hospitalizacij ne povečuje. Smo torej dejansko premagali covid-19 oziroma je virus končno dosegel tako želeno endemičnost – stopnjo razvoja, na kateri je sicer nenehno prisoten v družbi, vendar zanjo ne pomeni več hujše grožnje?

5,2 milijona in še več evrov

Namesto da bi vlada s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost opolnomočila že delujoče akademske institucije, ki se ponašajo z mednarodnimi dosežki, mesec pred iztekom mandata hiti zagotavljati državno financiranje projektom, ki bodo omogočili dolgoročno preživetje njenim simpatizerjem. Potem ko je bil sprejet zakon, ki društvu državnega sekretarja Mitje Slavinca zagotavlja 100 tisoč evrov na leto, zaposlenim v društvu pa status javnih uslužbencev, je zdaj Borut Rončević postal v. d. direktorja novega javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo. V prihodnjih dveh letih naj bi se vanj steklo 5,2 milijona evrov.

Orodje populizma

Približujemo se volitvam v Sloveniji in na Madžarskem, v sosednji državi bodo volili že to nedeljo. Hkrati z volitvami bo tam potekal tudi referendum s takšnim vprašanjem: »Ali podpirate pouk o spolni usmerjenosti in seznanjanje mladoletnih s postopki za spremembo spola v javnih izobraževalnih ustanovah brez privolitve staršev?« Madžarska je sicer predhodno že prepovedala »prikaz in promocijo homoseksualnosti in spremembe spola nepolnoletnim v šolah, medijih in reklamah« ter uvedla več zakonskih sprememb, ki posegajo v temeljne človekove pravice pripadnikov skupnosti LGBT, kar pa je v nasprotju z zakonodajo in smernicami Evropske unije. Zakaj potem Orbán potrebuje še referendum?

N'toko

1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Žive meje

V svetu brez politike

Slovenijo je zajel skrb zbujajoč pojav. Tisoče in tisoče se nas vsak dan, še preden spijemo jutranjo kavo, sreča na spletu in divje razpravlja o dogajanju v državi, o kateri ne vemo nič. Objavljamo zapletene analize vojne v Ukrajini, pod katerimi se vlečejo dolga čreva komentarjev, v njih pa srdito branimo svoja na novo izoblikovana mnenja, zaradi najmanjšega odmika od njih smo se pripravljeni ure in ure prepirati s sorodniki in neznanci. Tisoče zapisov na netu nam neizpodbitno dokazuje, da se druga stran moti, njeni pogledi pa nas strašno bolijo. Sprašujemo se, kako so lahko ti ljudje tako zavedeni? Ali se te ovce ne zavedajo, kako nevarne ideje širijo? Vsi smo se zato znašli na misiji dokazovanja resnice. Naše življenje je povsem prepleteno z množico konfuznih, večinoma lažnih in dekontekstualiziranih informacij, ki pritekajo k nam z oddaljenih bojišč.

Nova škoda, ki jo pozroča minister Andrej Vizjak

»Minister Vizjak je bolj kot minister za okolje minister proti okolju in naravi. Pri škodljivih ukrepih bo, kot kaže, vztrajal do konca mandata,« so ta teden opozorile nevladne organizacije, ki so podprle Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak (SDS) namreč že 13 mesecev z Lutro noče podpisati pogodbe, ki bi omogočila izvedbo projekta LIFE BOBER, za katerega je zagotovljeno sofinanciranje evropske komisije.

Zaton Zahoda

Zahod se je združil proti Putinu. Zahod je enoten. To ponavljajo zadnje tedne in dneve. Najprej je brezmejno enotnost oznanila in proslavila Evropska unija. Enotni smo – kot še nikoli! In nikdar! Zdaj je brezmejno enotnost oznanil in proslavil še Nato, zunanji minister Evropske unije. Enotni smo – kot še nikdar! In nikoli! To novo globalno enotnost – morda novo ekstazo ali pa novo metastazo globalizacije – zdaj tako slavijo in opevajo, da vas ima, da bi vzkliknili: okej, če ste tako blazno enotni, kaj potem Putin počne v Ukrajini? Kaj se boš hvalil z enotnostjo, če pa ne moreš ustaviti vojne? Hoče Zahod s tem samega sebe prepričati, da je še vedno dejavnik?

Neprave velike družine

Ministrica za šolstvo Simona Kustec, nekdaj članica SMC, ki se je nedavno preimenovala v stranko Konkretno, bo na letošnjih volitvah kandidirala na listi domoljubnih, protitujskih političnih strank, združenih pod imenom Povežimo Slovenijo. Ministrica je že na začetku mandata podpirala zamisli o sankcioniranju romskih družin, katerih otroci šole ne obiskujejo redno. Potem je NSi predstavila nekakšno reformo socialne zakonodaje, ki vključuje omenjeno zamisel. Zdaj, manj kot mesec pred volitvami, se v parlamentu ti zakoni dejansko spreminjajo, in to po skrajšanem postopku.

Moralna zmaga Igorja Ž. Žagarja

Po letu in pol je upravno sodišče razsodilo v tožbi v. d. direktorja Pedagoškega inštituta Igorja Ž. Žagarja proti Vladi RS zaradi neizdaje soglasja ob njegovem imenovanju za direktorja Pedagoškega inštituta, četudi je edini izpolnjeval zakonske in razpisne pogoje. Upravno sodišče se je ob vložitvi tožbe sprva razglasilo za nepristojno in je želelo tožbo prepustiti delovnemu sodišču, Žagar se je pritožil, njegov primer pa je nato romal vse do vrhovnega sodišča. To je upravnemu sodišču naložilo odločanje v zadevi.

dr. Bogomir Kovač

1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Ekonomija

Volitve 2022

Mesec dni pred državnozborskimi volitvami je jasno vsaj dvoje. Število še ne povsem potrjenih političnih akterjev na volitvah je 20. Toda razdrobljenost slovenske politične scene še ne pomeni, da je politični trg konkurenčnejši. Hkrati se še bolj jasno zarisuje notranjepolitična delitev na levi in desni pol. Spopad za nekakšno normalizacijo družbenih razmer na eni in poglabljanje sedanje avtokratske družbene ureditve na drugi. Sedanja vladna koalicija je v dveh letih temeljito razstavila državo. Onesposobila je posamezne veje oblasti, jih blokirala ali podredila. Socialni kapital je spremenila v političnega, njegova moralna amortizacija je po dveh letih usodna. Pandemija in sedaj še ukrajinska vojna sta pometli z različnostjo, drugačni pogledi so izbrisani, tudi prepovedani in sankcionirani. Cenzura je postala nova demokratična norma, na svetovni, evropski in domači ravni. Politična legitimnost je znotraj takšnih razmer informacijska utvara, demokracija volilna politična prevara. Zato povsod beležimo vzpon avtokracij in padec demokracij. Tudi v Sloveniji. Volitve bodo lahko zgolj zamenjale problematično oblast z drugačno. Odločilna bitka za prave spremembe se tedaj šele začenja.