• Izak Košir

    13. 3. 2017  |  Družba

    Bi vam bilo všeč, če bi lahko kruh kupili le v kompletu s krompirjem in pašteto?

    "Začetek leta je popestrilo dogajanje na trgu televizijskih vsebin. Podjetje Pro Plus, največji izdajatelj komercialnih programov v Sloveniji, se je 16. januarja umaknilo s prizemnih oddajnikov digitalne televizije (DVB-T), svoje vsebine pa so začeli v paketu petih programov zaračunavati slovenskim operaterjem. Prav vsi največji pa so dvignili ceno paketov, v katere je vključena kabelska oziroma IP-televizija. Zadnji se je za to potezo odločil Telemach," so v svojem zadnjem odzivu na omenjeno problematiko zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).  Več

  • Darja Kocbek

    13. 3. 2017  |  Politika

    O politiki na Zahodu odločajo družabna omrežja

    Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump "kralj Twitterja", je slovenski predsednik Borut Pahor, znan tudi kot Barbika, "kralj Instagrama". Pahor družabna omrežja za širjenje svojih sporočil uporablja od leta 2012, so pred dnevi poročali tuji mediji. Malo pred tem je Thomas B. Edsall v komentarju v New York Timesu napisal, da internet in njegovi otroci pomagajo razkrajati tradicionalne moralne in etične omejitve v ameriški politiki. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Pahor ne bo odnehal, dokler še lahko kaj stori za SDS

    Predsednik republike Borut Pahor je ta teden po štirih mesecih razmisleka poslanskim skupinam predstavil tri imena za ustavne sodnike. In s tem le še potrdil, da je idejo o svetovnonazorski uravnoteženosti ustavnega sodišča zlorabil za imenovanje kandidatov v skladu z željami političnih strank. Več

  • Damjana Kolar

    13. 3. 2017  |  Kultura

    Pregled sodobne dokumentarne produkcije

    Na različnih prizoriščih v Ljubljani (Cankarjev dom, Kinodvor, Slovenska kinoteka) bo od 15. do 22. marca potekal 19. festival dokumentarnega filma, na katerem bodo prikazali 23 filmov. Festival ponuja vpogled v raznovrstno sodobno svetovno produkcijo dokumentarnega filma, ki je vse bolj prodorna s svojo aktualno obravnavo družbenih in političnih problemov ter posega v vse pore življenja. V tekmovalnem programu na temo človekovih pravic se bo pet filmov potegovalo za nagrado, ki jo podeljuje Amnesty International Slovenija. Zmagovalni film bo tudi tokrat izbrala mednarodna žirija, ki jo sestavljajo: Martichka Bozhilova (poslovna direktorica produkcijskega podjetja Agitprop), Tiha K. Gudac (hrvaška filmska producentka in režiserka) in Joe Oklikah. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Talci česa smo?

    V ravnanju te vlade, ko gre za kadrovske poteze, ni nobene logike. Ne da ni logike – zdi se, kot da ljudi, ki jih premier postavlja na ključna mesta, druži nekaj čisto drugega kot strokovnost, usposobljenost ali pač političnost, na primer sodelovanje v isti verski ali šamanski sekti. Zdi se, da je, ko gre za res pomembna mesta, za predsednika vlade Mira Cerarja edino merilo pri izbiri le članstvo v nečem sicer ne ravno izjemnem, ampak nečem, česar mi drugi ne poznamo, kar je javnim očem prikrito. Mogoče gre za neko na pol običajno zadevo, za pripadnost istemu joga studiu ali morda bralnemu krožku. Mogoče gre za ljudi, ki so bili v devetdesetih letih skupaj člani kakšne videoteke. Mogoče so bili njihovi otroci v istem nogometnem klubu. Da gre torej le za to, da se od nekod poznajo. Pri čemer ni jasno, res ne, kaj je ta skupna točka. A če pogledamo kadrovske odločitve predsednika vlade, je to edina racionalna razlaga. Možno je še, da gre za premierove prijatelje, in je to pač ta kriterij za imenovanje. Tudi to je še kar logično. Vse ostalo je namreč zunaj razuma in razumljivega. Več

  • Izak Košir

    10. 3. 2017  |  Družba

    Radio Mladina: Jure Trampuš o obveznem služenju vojaškega roka

    Pogovor je nastal na podlagi članka ---> Smo se za to borili?

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/311519147&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Omar, teslo

    Pisalo se je leto 2005 in tedaj triindvajsetletnemu Omarju Naberju ni šlo slabo, nasprotno – po zmagi na Bitki talentov pri Mariu Galuniču si je prislužil nastop na Emi, kjer je tudi zmagal in s skladbo Stop zastopal Slovenijo na Evroviziji v Kijevu. Istega leta je izdal svojo prvo ploščo, ki je vsebovala mnoštvo hitov z naslovi, kot so Krasen dan, Ves tvoj svet, Skrivaj sanjava in tudi omenjeni Stop ter Omar, ti teslo in Ni me sram. Radii so to leto vrteli tudi avtorje, kot sta Siddharta in Neisha, a je bil Omar tisti, ki je zasedel prvo mesto po predvajanosti omenjenih hitov. Več

  • Jure Trampuš

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Smo se za to borili?

    Matjaž Hanžek, poslanec Združene levice, je vojsko služil še v zlatih časih Jugoslavije, bil je le malo starejši od drugih, ko so ga, 28-letnika, poslali v Smederevo med tankiste. Za sabo je imel pesniško-uporniško obdobje nagajanja oblasti, tako da so bili v vojašnici vnaprej obveščeni, kdo prihaja iz Slovenije. »Nisem niti vedel, zakaj bi moral zapravljati čas, hkrati sem načelno proti militarizaciji družbe, zato sem pred odhodom stavil s prijatelji, da mi bo uspelo iz vojske priti do 29. novembra,« se spominja Hanžek. »Veliko znancev, ki niso želeli služiti, se je vojski uprlo z agresijo, a so naredili napako, ravno vojska je tista, ki zna obvladati nasilje. Sam sem ubral drugačno taktiko, delal sem vse, kar sem moral, dvojno, še več, javljal sem se, čistil sem stranišča, kar je bilo kasneje dokaz, da sem nor. Težave sem imel le z zdravnikom, ki ni verjel, da sem zmešan, dajal mi je tablete, a jih nisem pogoltnil. Po nekaj tednih so me poslali na medicinsko akademijo v Beograd, tam pa sem dobil diagnozo, da sem psihoneurosis nuclearis. Stavo sem dobil. V Ljubljano sem se vrnil tri dni pred dnevom republike.« Več

  • Izak Košir

    10. 3. 2017  |  Politika

    Pritiski glede zakona o tujcih na varuhinjo ne vplivajo

    Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je prejela nekaj več kot 1.300 podpisov pod peticijo, s katero je pozvana, naj vloži zahtevo za oceno ustavnosti novele Zakona o tujcih ali odstopi s položaja. Njeno "doslejšnjo pasivnost, omahovanje in neodločnost" v tem primeru podpisniki razumejo tudi kot "kolaboracijo s totalitarnimi in antihumanističnimi težnjami slabe oblasti". Več