• Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Družba

    »Vsaj 49 otrok je bilo podvrženih prostituciji«

    Društvo Ključ deluje na področju trgovine z ljudmi, pri čemer je daleč največji delež njihovih uporabnic žrtev prostitucije. Zdaj so izvedli raziskavo o prostituciji med mladimi v Sloveniji in ugotovili, da bi lahko bilo v Sloveniji v zadnjih petih letih v prostitucijo prisiljenih tudi do 248 mladoletnih oseb, večinoma deklet. Pogovarjali smo se s Polono Kovač, politologinjo z magisterijem iz socialnega dela, ki predseduje društvu zadnji dve leti, v različnih vlogah pa tam deluje že od leta 2006.

  • Borut Mekina

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Družba

    Tvegani eksperiment

    Do konca marca naj bi se na ministrstvu za zdravje odločili, ali bodo v programe skrajševanja čakalnih vrst vpregli še zasebne zdravnike. Po koncesionarjih, ki lahko s svojimi zaposlenimi že zdaj brez posebnih ovir opravljajo storitve brez količinskih omejitev, bi lahko torej za njimi na vrsto prišli še tisti čisti zasebniki, ki jih doslej z javnim denarjem nismo financirali in ki so svoje storitve ponujali zgolj na trgu. S tem bi lahko rešili zdravstveno krizo, razmišljajo na ministrstvu. Toda vse bolj kaže, da ima spodbujanje dela zdravnikov zunaj javnega sistema negativne učinke. Oziroma drugače: da povzroča selitev zdravnikov med zasebnike.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Dva leva

    Komentar / Laibach pred velikimi kijevskimi vrati

    Pravzaprav je še najlažje v tem vrtincu jeze, sovraštva, averzije in norosti razumeti same Ukrajince. Ni nujno, da ti ubijejo starše, otroke, sorodnike, prijatelje, znance, dovolj je že, da ti nasprotnikove granate porušijo dom, ki si ga z ljubeznijo in muko gradil, da imaš težave z naklonjenim ali vsaj strpnim sprejemanjem in prepoznavanjem pozitivne podobe nasprotne strani. Iracionalnost in norost je pač normalna patologija vojnega časa in divjanja. A kaj je narobe storil Laibach, da so se organizatorji odrekli njegovemu gostovanju? Prav nič. Povedal je, da v Ukrajini poteka nekakšen proxy war, kot bi rekel Zbigniew Brzezinski, a je hkrati kar najbolj neposredno in nedvoumno prepoznal žrtev (Ukrajino) in napadalca (Rusijo) z nazorno prispodobo Davida in Goljata. Ni pa se hotel odpovedati poklonu ruski umetnosti: »Da ne bo pomote – obožujemo rusko literaturo, glasbo in umetnost. Ljubimo Dostojevskega, Bulgakova, Čajkovskega, Skrjabina, Majakovskega, Tatlina, Rodčenka in El Lissitzkega – če naštejemo le nekatere – in vedno jih bomo.« To je bilo dovolj za odpoved koncerta. Laibach je tako ostal pred velikimi vrati Kijeva, kot sta ta čas celo Hartmann in Musorgski, ki sta jim postavila veličasten in večen spomenik. A sama odpoved je bolj, kot bi bil izpeljan koncert, demonstracija avtentične evropske vizije in strategije – Evrovizije. Nedvomno, Ukrajinci so tokrat ravnali zelo evropsko!

  • Uredništvo

    3. 3. 2023  |  Družba

    FOTOGALERIJA / Podnebni štrajk: »Na mrtvem planetu ni dobička!«

    Mladi za podnebno pravičnost so na današnjem Podnebnem štrajku pod geslom "Obljube razne, še vedno prazne", ki se je pričel ob simbolični uri 13.05 (pet minut čez polno uro, ker z zelenim prehodom že zamujamo!), ponovno zahtevali socialno pravičen in bolj ambiciozen zeleni prehod. "Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo resnejše spopadanje s podnebno krizo in konkretne ukrepe. Dovolj je besedičenja, skrajni čas je za dejanja!" so zapisali Mladi za podnebno pravičnost.

  • Borut Mekina

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Politika

    Uradno: Nova24 je propagandno sredstvo SDS

    Računsko sodišče je, kot je razvidno iz revizije porabe denarja za lansko predvolilno kampanjo, objavljene ta teden, največje nepravilnosti ugotovilo pri SDS. Pri 670 tisoč evrih, kolikor so jih v tej stranki namenili za predvolilno kampanjo, je odkrilo za približno 170 tisoč evrov nepravilnosti in stranko ovadilo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. V stranki naj bi bili kot dokazilo za nekaj prejetih brezplačnih storitev predložili kar fiktivne pogodbe z osebami, ki po mnenju računskega sodišča ne obstajajo. Težava je nastala zaradi »nepoznavanja pravil gospoda, ki nam je pomagal pri lepljenju plakatov. Verjamemo, da bo tudi policija razumela, da ni šlo za naklep,« so v stranki zaplet pojasnili za STA.

  • Damjana Kolar

    4. 3. 2023  |  Kultura

    Filmi tedna / Festival dokumentarnega filma

    Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 10. do 17. marca potekal 25. Festival dokumentarnega filma (FDF), ki bo ponudil 20 celovečernih dokumentarnih in 8 kratkih filmov. Za nagrado Amnesty International Slovenije se bo v tekmovalnem programu potegovalo pet filmov. V ospredju letošnjega festivala bodo okoljevarstvene teme.

  • Luka Volk

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Politika

    Predsednica si želi več denarja / Pahor naj bi bil prevelik zapravljivec

    V uradu predsednice države naj bi si bili želeli za letošnje delovanje zagotoviti dodatni denar, a so jih z ministrstva za finance obvestili, da to praviloma ni mogoče, poroča N1. Potrebovali bi dodatnih 169 tisoč evrov, denar pa bi namenili za predsedničine mednarodne dejavnosti in plače zaposlenih, saj se bodo te letos zvišale, za investicijsko vzdrževanje stavbe, v kateri je predsedničin urad, pa naj bi potrebovali dodatnih 150 tisoč evrov. A vzrok, zakaj je predsedničin mošnjiček tako prazen, je nenavaden: krivo naj bi bilo čezmerno zapravljanje prejšnjega predsednika.

  • Vanja Pirc

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kultura

    Cenzura / Prepovedani glasovi

    Plesalec, koreograf in režiser Matjaž Farič je za spletni medij N1 prvič javno spregovoril o pritiskih med režiranjem letošnje državne proslave ob dnevu kulture. O tej se še vedno govori, predvsem zaradi protesta Svetlane Makarovič zoper upravni odbor Prešernovega sklada, ki je proslavo pripravil, pa tudi zaradi nagačenega zajca v odlomku iz lutkovne predstave Tina Grabnarja.

  • Uredništvo

    4. 3. 2023  |  Kultura

    »Nacionalni miti vodijo samo v sranje«

    "Odzivi so se zvrstili v razponu 360 stopinj: nekateri filma nikakor ne marajo, nekatere filmske kritike izrazito moti domnevno pomanjkljiva narativno-dramaturška linija, razne nacionaliste pa film moti, češ da Iliri že niso bili taki barbari, da so imeli sijajne palače … Že res, ampak ne na kraju in v obdobju, ki ga opisuje Illyricvm. Film sproža tudi zelo žolčne debate o genetiki, kdo smo in od kod smo, saj si predstavljate. Spet drugim pa je resnično zelo všeč – dobro se mi zdi, da sproža različne reakcije in da je revitaliziral naše dojemanje zgodovine. Iliri zdaj za marsikoga ne bodo več popolnoma prazen koncept – "Iliri, kdo hudiča so že to?" . Videli so vsaj en film, pa čeprav se potem pričkajo, da tako pa že ni bilo."

  • STA

    3. 3. 2023  |  Družba

    Mladi za podnebno pravičnost / »Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo«

    Mladi za podnebno pravičnost so danes s protestom v središču Ljubljane glasno opozorili na ignoranco oblastnikov do reševanja okoljske krize in jih pozvali k ukrepanju. Na shodu so se jim pridružili tudi somišljeniki iz drugih organizacij, gibanj in sindikatov. "Danes smo tukaj, ker imamo dovolj praznih obljub," je poudarjala zbrana množica.

  • Uredništvo

    3. 3. 2023  |  Politika

    Pod krinko upokojencev in pokojnin se skrivajo politikantski interesi

    "Problem je, ko se pod krinko demokracije, upokojencev in pokojnin skrivajo politikantski interesi, to pa v imenu svobode celo prenaša javni medij. Nekaj podobnega se je denimo zgodilo leta 1994, ko so v državnem zboru odstavljali obrambnega ministra Janeza Janšo v takratni vladi Janeza Drnovška, pa je Televizija Slovenija prenašala izredno sejo in se s sliko selila tudi na Trg republike, kjer se je zbralo nekaj tisoč Janševih podpornikov. Orožarske afere tistega obdobja so takrat dosegle vrelišče, šušljalo se je celo o vojaškem udaru."

  • Uredništvo

    3. 3. 2023  |  Družba

    Tina Gaber / »Si ljudje tega v resnici želijo?«

    "V moji glavi so ljudje dobri, imam jih rada. Menim, da smo Slovenci srčen narod. To navsezadnje vedno znova dokazujemo. Znamo stopiti skupaj, pomagati, se nasmejati. Smo brihtni, marljivi in iznajdljivi. Pošteni. Zato ne dovolim, da bi me peščica manj zadovoljnih prepričala o nasprotnem. Seveda to ne pomeni, da me kakšna opazka ne prizadene. Nič me ne zaskeli bolj kot krivica, neresnica. A kako naj bi vstala v nov dan, če bi verjela, da so vsi takšni, da vsemu verjamejo in slabo mislijo? Potem bi tudi jaz v sebi nosila žalost. Ne! Verjamem v dobre ljudi. In ti so v večini."

  • Užaljeno maščevanje

    Nekdanji italijanski premier in dejansko drugi človek aktualne italijanske vlade Silvio Berlusconi je v času premierstva trdil, da je bil Benito Mussolini »največji italijanski državnik«, da je bil »benigen« (blag, mil, prijazen, nenevaren), da »ni nikoli nikogar ubil«, da je »ljudi pošiljal v ječe, kjer so bili kot na počitnicah«, in da nasprotnikov ni pošiljal »v koncentracijska taborišča, pač pa le na obvezne počitnice«. Slovenci so komaj čakali, da jih pošlje v kako koncentracijsko taborišče. Ja, komaj so čakali, da jih pošlje na počitnice. V pravo, ekskluzivno letovišče – recimo na Rab.

  • Avtokaraoke po policijsko

    Ko je Boštjan Poklukar pred dnevi še drugič postal notranji minister, je vlada na njegov predlog imenovala novega prvega moža policije. Boštjana Lindava, ki mu profesionalnosti res nihče ne drzne odrekati, še kritiki iz političnih vrst zgolj nekaj mencajo, je zamenjal Senad Jušić. Kdo je novi generalni direktor policije, ki sicer ni bil imenovan za polni mandat, pač pa za vršilca dolžnosti? Kaj njegovo imenovanje pomeni za policijo, ki se ji nikakor ne uspe stabilizirati, že odkar sta po njej začela lomastiti vlada Janeza Janše in njen notranji minister Aleš Hojs?

  • STA

    3. 3. 2023  |  Družba

    Vsaka tretja ženska pod pragom tveganja revščine v Sloveniji starejša od 65 let

    Delež starejših žensk narašča, z zviševanjem starosti pa se stopnja tveganja revščine pri ženskah zvišuje bolj kot pri moških. Lani je pri nas pod pragom tveganja revščine živelo 251.000 prebivalcev, od tega 52 odstotkov žensk. Vsaka tretja, ki je živela pod pragom tveganja revščine, je bila stara 65 let ali več, so pred 8. marcem navedli na Sursu.

  • Luka Volk

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Politika

    Akcijski načrt

    V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so prejšnji teden sprejeli tako imenovani akcijski načrt v obrambo osamosvojitve Slovenije in njenih vrednot, ki jih je vlada, kot so zapisali, z združitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije (in s tem z odpravo prvega) načrtno poteptala. V prihodnjih tednih nameravajo ustanoviti koalicijo proti ukinitvi muzeja in v bran osamosvojitvi, napovedujejo tudi protestno zborovanje in poziv k interpelaciji vlade. Kljub prvotnim napovedim pa kaže, da se bo odločitvi vlade uprla zgolj peščica vojnih veteranov.

  • Peter Petrovčič

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kultura

    Spomenik v obliki črke »Ć«

    Konec februarja se spominjamo izbrisa, največje sistematične kršitve človekovih pravic v zgodovini države Slovenije. Šestindvajsetega februarja 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 25.671 tujcev, po rodu večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik, in jim odvzela vse pravice, uničila družine. V resnici bi bilo pravilneje, če bi rekli, da ob tem času vsako leto opominjamo, da te krivice niso bile nikoli popravljene.

  • Luka Volk

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Družba

    Poslednje sobarice

    V torek so se na promenadi pod Hotelom Histrion v Bernardinu zbrale sobarice, katerih delo je bilo z družbe Sava Turizem dan kasneje preneseno na zunanjega izvajalca, podjetje Aktiva čiščenje. S stavko in shodom, ki se mu je pridružilo približno sto ljudi, so želele opozoriti na neprimerne delovne razmere, ki jih praviloma prinaša tako imenovani outsourcing, in na neuslišane zahteve, s katerimi so se obrnile na zdaj že bivšega delodajalca. Kot so dejale, se počutijo izdane, ponižane in ničvredne, posebej kritične pa so bile do vlade, češ da jih je pustila na cedilu.

  • Monika Weiss

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Politika

    Popravek nelogičnosti

    Se spomnite zapleta, ki je nastal zlasti z zadnjim zvišanjem minimalne plače, ki se je januarja letos s 1074 evrov zvišala na 1203 evre bruto? Iz gospodarstva so prišla tradicionalna opozorila o domnevno huronskih negativnih posledicah, ki naj bi jih povzročilo to zvišanje najnižjih plač, s katerimi živi okoli 80 tisoč delavk in delavcev.

  • Monika Weiss

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Politika

    Prepovedane arome

    Ministrstvo za zdravje je na portalu e-demokracija objavilo predlog sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Predlog predvideva prepoved »vseh privlačnih« arom v elektronskih cigaretah, torej arom sadja, začimb, zelišč, alkohola, bombonov, pa tudi mentola, vanilje in podobnih. »Za večino arom še ni znano, kako vplivajo na zdravje pri dolgoročnem vdihavanju, pri nekaterih pa so že znani hudi škodljivi učinki na zdravje dihal. Iz previdnostnega principa zato za elektronske cigarete uvajamo prepoved vseh arom, razen tobačnih,« utemeljujejo na ministrstvu.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kolumna

    Komentar / Miš

    Janša nas je pehal na evropski vzhod, nova oblast je zasukala krmilo nazaj proti zahodu. To je pomembna, a v naši zunanji politiki tudi edina omembe vredna sprememba. Zdaj se damo znova pohlevno nositi glavnemu toku v Uniji.

  • Komentar / Prihodnost je tu

    Prihodnost sodobnega sveta se bo v veliki meri odločala na vojaških tleh Ukrajine. Danes postaja jasno, da konflikt med Rusijo in ZDA tod odloča o novi globalni politično-ekonomski ureditvi sveta. Zato rusko-ukrajinska vojna ne more biti niti kratka niti zmagovita, ni lokalna, temveč globalna. Dilema je preprosta. Ali bo globalna ekonomska povezanost sveta ostala pri stari evroatlantski ureditvi z ZDA na čelu ali pa bo evolvirala v nov multipolarni svet. Politično-ekonomska trilema je jasna. Proces ekonomske globalizacije zahteva miroljubno koeksistenco, politično kooperativnost in koordinacijo. Militarizacija je njihov kontrapunkt, vodi v politično dezintegracijo v nasprotju z ekonomsko integracijo. Strateški dokumenti in sporočila ZDA in Kitajske to izvrstno potrjujejo, EU trilemo doživlja neposredno, v živo. Bretton Woods je leta 1944 našel multilateralno in multipolarno rešitev sveta. Zmagala je ideja integracije in ne dezintegracije. Bo zahodni svet zmogel do leta 2024 najti podobno rešitev?

  • Damjana Kolar

    3. 3. 2023  |  Kultura

    Vodnik po klubskih dogodkih / REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • N'toko

    N'toko

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Žive meje

    Komentar / Učinkovitost

    Pred kratkim nam je v članku z naslovom Učinkovitost novinar Dnevnika razkril bizaren podatek o tempu dela naše vlade. Ta se je že v koalicijski pogodbi zavezala k takojšnji odstranitvi ograje na meji, po dveh mesecih zavlačevanja pa je (verjetno zaradi protestov lokalne skupnosti) prejšnja ministrica za notranje zadeve tudi uradno oznanila, da bo odstranjevanje končano do konca leta. Kot razkriva Dnevnik, je osem mesecev kasneje odstranjenih le 11,6 km oziroma 5,9 odstotka ograje. In dodaja, da bi »s takšnim tempom vlada potrebovala osem let in dobre tri mesece za uresničitev koalicijske obljube«. Cinična pripomba žal ni bila daleč od resnice, kajti le teden kasneje so na ministrstvu napovedali, da bo odstranjevanje dejansko trajalo štiri leta, pri čemer bo izvajalec Minis porabil skoraj toliko denarja, kot ga je za postavitev. Opazovalci se lahko le čudimo, da bo vlada sodobne države, z vsemi finančnimi in kadrovskimi sredstvi, porabila štiri leta in sedem milijonov evrov za delo, ki bi ga lahko v dveh tednih opravila vsaka vaška skupnost z nekaj traktorji. In če je odvoz nekaj železja z rečnega brega zanjo večleten napor, kako bo postavila 20.000 stanovanj ali obnovila javno zdravstvo?

  • Hitri avtobusni sistemi kot alternativa tramvaju in železnici

    Avtobusi so na svetovni ravni najbolj razširjena oblika javnega potniškega prevoza. V primerjavi z železnico, tramvajem ali podzemno železnico avtobusni sistemi zahtevajo bistveno manjša sredstva za vzpostavitev in obratovanje, saj uporabljajo povsod zgrajene javne ceste, tako da so potrebni le nakup in vzdrževanje voznega parka ter gradnja postajališč. Avtobusi so tudi precej bolj fleksibilni kot tirna vozila. Njihove linije se lahko preprosto prilagodijo, bodisi začasno, na primer zaradi obvoza ali množične prireditve, bodisi se linije podaljšajo za stalno ali dodajo nove, na primer ob gradnji novega mestnega predela, večjega obrata, trgovskega kompleksa ali športnega središča. Iz souporabe javnih cest pa izhaja tudi glavna omejitev avtobusnega prevoza. Ker si avtobusi delijo ceste z avtomobili in tovornimi vozili, so prav tako izpostavljeni prometnim zastojem. Avtobusi ustavljajo na postajališčih, zato je določen čas namenjen vstopanju in izstopanju potnikov ter zaviranju in ponovnemu vključevanju v promet. Dodaten čas potnik porabi za čakanje na prihod avtobusa, intervali prihodov pa so zaradi različnih zunanjih vplivov lahko zelo nezanesljivi. K temu je treba dodati še pot na postajališče in s postajališča na končno destinacijo. V časovnem pogledu so avtobusi tako povsem nekonkurenčni v primerjavi z osebnimi avtomobili ter manj zanesljivi kot železnice ali tramvaji.

  • Ko ideje trčijo ob stvarnost

    Stranke sedanje koalicije so pred volitvami smelo obljubljale, da bodo takoj zagotovile sredstva za gradnjo trideset tisoč novih javnih neprofitnih stanovanj. Ko je Gibanje Svoboda prepričljivo zmagalo na volitvah, se je skupaj s SD in Levico v koalicijski pogodbi med drugim zavezalo nemudoma pripraviti krizni načrt reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, s poudarkom na območjih z najvišjimi cenami najemnin ter zemljišč.

  • Vesna Teržan

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kultura

    Arhitekt Saša Dev je v Mariboru med prvimi projektiral moderna stanovanja

    Do druge svetovne vojne je bil Maribor najhitreje razvijajoče se mesto v državi, kar se je izražalo tudi v arhitekturi in v nastajanju pomembnih mestotvornih stavb. Prav arhitekt Aleksander Saša Dev (1903–1967) je s svojimi projekti pospešil razvoj tega mesta. Njegova arhitektura hkrati izkazuje, koliko je še sledil svojemu profesorju Jožetu Plečniku in koliko so se ga že dotaknili takratni trendi v arhitekturi. Navsezadnje je najprej študiral arhitekturo v Münchnu in kasneje v avstrijskem Gradcu, v Ljubljani pa je pri Plečniku diplomiral leta 1927.

  • Uredništvo

    1. 3. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine: BREME CELIBATA

    V petek izide nova Mladina! Avtor tokratne naslovnice je Damjan Ilić, fotografija pa je iz fotoknjižnice Getty Images. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 3. marca, dalje, pišemo o bremenu celibata in tem, da so zlorabe, ki jih je storil pater Marko Rupnik, posledica odnosa, ki ga ima katoliška cerkev do spolnosti, do žensk in do otrok. Ne zamudite! 

  • Monika Weiss

    2. 3. 2023  |  Politika

    »V Sloveniji vlada provizija, ne vizija, kar se je žal pokazalo na primeru Magne«

    Ob novici, da avtomobilska skupina Magna v Hočah ustavlja proizvodnjo, so v Stranki Vesna izpostavili, da primer Magna kaže zlasti na nevzdržnost “ad hoc” odločitev, ki globoko posežejo v okolje, ter na nesprejemljivost sprejemanja predpisov po nujnih postopkih in brez dolgoročne vizije. »Poseg v prostor, ki se je zgodil, je nepovraten, 100 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč je za vedno izgubljenih, posledično smo se še nekoliko odmaknili od možnosti zagotavljanja prehranske samooskrbe. Na koncu so oškodovani tudi delavci in vsi tisti, ki jim je bila obljubljena socialna varnost ob sicer povsem neprimerni umestitvi tovarne v prostor,« so zapisali.