• Noč legvana in jutro gospoda Olaja

    Malokdaj se počutim ogroženega. Dve desetletji sem se družil z obsojenci po vseh slovenskih zaporih, zašel sem tudi v kakšnih šestdeset tujih, pa nikoli nisem imel občutka, da bi mi kaj grozilo. Ne tako redko sem se tudi sam pogovarjal v prostoru, kjer je bilo več deset obsojenih brez paznikov. Zdaj hodim po odprtem, domnevno svobodnem okolju in se počutim dosti manj sproščeno.

  • Lara Paukovič

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    Pa bodoči dijaki?

    Letos končuje osnovno šolo 19.881 devetošolcev, kar je 690 več kot lani. Že lanska generacija je bila večja kot tiste v preteklih letih, zaradi česar se je zgodilo, da je 201 dijak izpadel iz procesa: tem učencem, večinoma so prihajali iz ljubljanske regije, se ni uspelo vpisati na nobeno šolo. Ministrstvo je napako popravilo tako, da je z julijem zagotovilo nova vpisna mesta – upamo torej, da se kaj podobnega letos ne bo ponovilo. Največ dijakov se je vpisalo na gimnazijsko (7287) in srednje strokovno izobraževanje (9064), kjer je posledično prišlo tudi do največjega presežka.

  • Luka Volk

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Politika

    Politične rošade v znanosti

    Po odstopu Roberta Repnika z vrha Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) je upravni odbor agencije vladi predlagal, naj na položaj imenuje Lidijo Tičar Padar, vendar se vlada z njenim imenovanjem ni strinjala. Ker so v upravnem odboru kljub temu vztrajali, da velja za najprimernejšo kandidatko, je vlada razrešila štiri od sedmih članov odbora in si tako zagotovila dovolj glasov, da je lahko v ponedeljek na ta položaj imenovala Mitjo Lainščaka, favorita šolskega ministrstva.

  • Zala Kramperšek

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Svet

    Robotski laboratorij in grgranje

    V Sloveniji so testirna mesta obremenjena kot še nikoli. 26. januarja, ko je bilo potrjenih 17.491 novih okužb, so zdravstveni delavci odvzeli 22.942 brisov za test PCR in 92.965 za test HAG. Naši laboratoriji so preobremenjeni, v prestolnici severne sosede, na Dunaju, pa deluje največji covidni laboratorij v Evropi, kjer na dan opravijo 800 tisoč testov PCR.

  • Lara Paukovič

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    Naravoslovnotehniški poklici in spolne razlike

    »V Sloveniji se 39 odstotkov študentk koncentrirano izobražuje zgolj na področjih pedagogike, zdravstva in socialnega varstva, humanistike ter umetnosti v primerjavi s 16 odstotki moških, ki se odločijo za študij teh istih smeri,« je pred kratkim ob vzpostavitvi spletne strani mednarodnega projekta STELLA, ki je usmerjen v ozaveščanje o spolnih stereotipih znotraj šolskega okolja, opozorila sodelavka projekta, sicer pa direktorica inštituta IPES za preučevanje enakosti spolov Ana Pavlič. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič se strinja z njenimi ugotovitvami. »Želel bi si, da bi se več deklet odločalo za naravoslovne in tehniške smeri ali pa fantje za recimo pedagoške poklice, saj bi bil to dokaz, da smo končno presegli spolne stereotipe glede študija. Vsi študijski programi so primerni za vse, ne obstajajo moški in ženski študijski programi. Že v osnovni in nato v srednji šoli bi morali na primer dekleta, ki kažejo zanimanje za naravoslovje in tehniko, spodbujati, da nadaljujejo v tej smeri. Nekatera dekleta namreč to zanima, a se za tak študij ne odločijo, ker prepogosto še vedno velja, da so ti poklici rezervirani za fante. Spodbujati bi jih morali starši, učiteljice, učitelji, profesorice, profesorji, več bi morali narediti v tej smeri kot družba.« Lanska raziskava univerz v Washingtonu in Houstonu je pokazala, da se stereotipi, da dekleta manj zanimata znanost in inženiring, pri otrocih oblikujejo že izjemno zgodaj, pri šestih letih. V tujini se sicer stanje spreminja, kar bo morda sčasoma povzročilo obrat na tem področju, saj ženske »gejmerke«, ki jih je na YouTubu in družbenih omrežjih vse več, navdušujejo mlada dekleta, da se odločijo za informatiko in računalniške znanosti.

  • N'toko

    N'toko

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Žive meje

    Antipolitika

    V obdobju bližajočih se volitev, ko javno življenje zaznamujejo strankarske kampanje, javnomnenjske ankete in projekcije sedežev v državnem zboru, moramo na glas spregovoriti o dejavniku, ki dejansko narekuje potek celotnega procesa: ljudje sovražimo parlamentarno demokracijo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Kolumna

    Na slepo, na pamet

    V ozadju vsakodnevnih škandalov, zlorab in surovosti Janševa vlada pospešeno utira pot naši drugi nuklearki, ki bi jo tako kot prvo postavili Američani, čeprav ti grdo zaostajajo za dosežki ruskih, kitajskih in korejskih ponudnikov.

  • Tajvan

    Nedavni diplomatski zdrs predsednika vlade glede Tajvana je še ena od njegovih nesrečnih zunanjepolitičnih epizod, toda antologijskih razsežnosti. Za politične samodržce je največji dosežek, če njihova dejanja pridejo v zgodovinske učbenike kot popperjanski dokaz, česa ne morete in smete početi. In Janez Janša si to nedvomno zasluži. Toda predsednikove težave so žal problem države. V mimohodu »tajvanskega problema« smo zato razkrili vse naše sedanje politične pritlehnosti, tradicionalno nacionalno introvertiranost in kup neznanja. To na žalost ni zgolj problem sedanje vlade, temveč tridesetletnega nerazumevanja politične ekonomije mednarodnih odnosov te mlade države. Ne gre torej zgolj za Janševo abotno privatizacijo slovenske zunanje politike. »Tajvanski problem« razsvetljuje več, kot mislimo. In zato zasluži našo pozornost.

  • Lara Paukovič

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    Kaj pa po končani fakulteti?

    Centralizacija je pri študiju v Sloveniji precejšen problem – največji presežek vpisa se namreč vsako leto zgodi na Univerzi v Ljubljani. Poleg klasično obleganih smeri, kot so medicina, pravo, ekonomija, so imeli ob zadnjem razpisu presežek vpisa arhitektura, farmacija, kemija, biologija in mikrobiologija; psihologija na Filozofski fakulteti, jeziki, kot so anglistika, koreanistika in japonologija, komunikologija in novinarstvo na Fakulteti za družbene vede, socialno delo, skoraj vse smeri na Zdravstveni fakulteti, pa še bi lahko naštevali. Nekatere od teh smeri imajo presežek vpisa tudi na univerzah drugod po Sloveniji, a je ta manjši.

  • Stanka Prodnik

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Kultura  |  TV

    Ne bi raje poklicali kakšnega šlogarja?

    Ne dvomimo, da so tudi novinarji TV Slovenija naveličani epidemije in da se oprimejo tako rekoč vsake informacije, ki bi nakazala, da se stvari umirjajo. Razumemo tudi, da si želijo napovedati razvoj epidemije v naslednjih tednih in mesecih. Tako kot vsi drugi novinarji – in seveda tudi odločevalci in sleherna prebivalka in prebivalec – lačno iščejo informacije o tem, gostje se izmenjujejo, enkrat epidemiolog, drugič virolog, tretjič direktor bolnišnice, pa pediater itd. Vse z namenom čim več izvedeti o tem, kaj se dogaja z virusom, kaj se bo dogajalo, kako se razvijajo stvari.

  • Lara Paukovič

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    Študij danes in jutri

    Leto je naokoli in informativni dnevi so spet pred vrati. Lansko izvedbo v živo je odnesla korona in tudi letos bodo ti glede na število okužb z omikronom verjetno vsaj delno potekali na spletu – vsaj ena slovenska univerza, Univerza na Primorskem, je že napovedala spletno izvedbo. »Menim, da to ne bo vplivalo na vpis na našo univerzo. Tudi lani ni. Število bruck in brucev v študijskem letu 2021/22 se je namreč celo povečalo za 40 študentov glede na študijsko leto 2020/21,« pravi njena rektorica Klavdija Kutnar, ki se ji zdi, da je uspelo slovenskemu šolstvu pandemijo izkoristiti tudi za posodobitev in informatizacijo delovanja. »Ministrstvo za izobraževanje je nadgradilo informacijski sistem eVŠ, kandidati so tako vloge za vpis v celoti oddajali elektronsko, kar je olajšalo komunikacijo in povečalo transparentnost.« Prav tako lanske spletne informativne dneve in postopek vpisa na spletu pozitivno ocenjujeta rektorja drugih dveh javnih slovenskih univerz, ljubljanske in mariborske. Po izkušnjah mariborskega rektorja Zdravka Kačiča so dijaki zaključnih letnikov večinoma tako ali tako že odločeni, na katero fakulteto se bodo vpisali, v zadnjih letih pa opaža, da se pridejo na fakultete predvsem informirat o kurikulumu, seznanit s stavbo, spoznat visokošolske učitelje, se pogovorit s starejšimi študenti in podobno. »V zadnjih letih na naši univerzi opažamo predvsem resnejši pristop dijakov k zbiranju informacij o študiju – velikokrat pridejo opremljeni s kupom natančno usmerjenih vprašanj.«

  • »Neue Slowenische Kunst«

    Daleč najpopularnejši glasbeni žanr v Sloveniji – narodnozabavno glasbo naj bi poslušalo kar 48 odstotkov slovenskega prebivalstva – je v družboslovnih študijah izjemno zapostavljen. Prav ta ugotovitev je spodbudila nastanek najnovejše knjige profesorja kulturologije Petra Stankovića s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe. Pravzaprav so se raziskovalci doslej pristransko posvečali predvsem robnim glasbenim praksam, ki so jim bile ljube, torej alternativnim žanrom, kot sta na primer pank in rejv. Mainstreamovski žanri, ki jih ljudje največ poslušajo in ki, kot pravi Stanković, »zaradi tega tudi najbolj vplivajo na slovenski vsakdanjik« – najsi gre za narodnozabavne poskočnice ali za radijske šlagerje –, pa so bili doslej med akademiki skoraj popolnoma prezrti.

  • In kot bi skomignil ...

    Dobičkonosna industrija recikliranja stare intelektualne lastnine je konec lanskega leta zakuhala nadaljevanje ikonične nadaljevanke Seks v mestu, a že po prvih nekaj epizodah serije, ki so ji nadeli povsem novo ime, In kot bi mignil ..., je bila širša javnost – kritiška in tudi laična – skoraj soglasna, da ta v skoraj vseh mogočih razsežnostih pogrne na celi črti. Vseeno je bilo nadaljevanje Seksa v mestu, katerega zadnji, deseti del smo si lahko ogledali te dni, izjemno gledano – podrlo je rekord v gledanosti prvencev na HBO-jevi pretočni platformi HBO Max, s katerim se je prej ponašal še en podoben projekt, osladno srečanje ostarelega ansambla nanizanke Prijatelji z naslovom Prijatelji: Spet skupaj (zdaj pa je rekord že v rokah nove sezone mladostniške serije Evforija). Ja, čeprav je nadaljevanje zaključene zgodbe o bajnih življenjih tabloidne kolumnistke Carrie Bradshaw (Sarah Jessica Parker) in njenih prijateljic, blago rečeno, odvečno, je občinstvo očitno še vedno izjemno radovedno, kaj se z liki dogaja 17 let po srečnem koncu priljubljene televizijske sage in dveh neposrečenih filmih.

  • Uredništvo

    3. 2. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: BISERI ZA ORBANA

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografija pa je delo Boruta Krajnca. Več o biserih za Viktorja Orbana preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 4. februarja, dalje. #Mladina5

  • STA

    3. 2. 2022  |  Politika

    Levica zbira podpise za referendum 

    Stranka Levica je danes začela zbirati podpise za začetek zakonodajnega referenduma o zakonu o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), ki bi omogočil nakup osemkolesnih oklepnikov tipa boxer. Zakon je v sredo potrdil državni zbor, Levica pa ga je skušala preprečiti že s posvetovalnim referendumom.

  • »Slovenije ni več, zdaj gre za Madžarsko«

    Brezobzirna demontaža demokracije in družbenih sistemov, vključujoč prevzeme množičnih medijev, je tik pred volitvami v zaključnih zamahih, Janševa iliberalna vlada v duhu klasičnega avtoritarnega režima orbanovskega tipa ničesar ne prepušča naključjem. Predvolilno vrenje je napet čas, ko je nesramežljivo še ojačala svojo držo trdorokca, intenzivirala nastavljanje svojih kadrov in konsolidacijo svojega vpliva v podjetjih v državni lasti, hkrati pa hiti prodajati infrastrukturo in turistične bisere Madžarom. Več kot jasno v zameno za predhodno finančno in politično pomoč svojega velikega brata Viktorja Orbana. Situacija, ki na trenutke kliče po vstajenju Jožeta Pučnika in njegovem klicu »Slovenije ni več, zdaj gre za Madžarsko!«

  • STA

    3. 2. 2022  |  Svet

    Avstrijski bundesrat podprl zakon o obveznem cepljenju 

    Avstrijski bundesrat je nocoj podprl zakon o obveznem cepljenju proti covidu-19. Kdaj natančno bo zakon začel veljati, še ni znano. S podporo v bundesratu je zakon sicer preskočil še zadnjo parlamentarno oviro. Manjkata še podpis predsednika države in uradna objava, da bo v Avstriji cepljenje proti covidu-19 obvezno za vse, starejše od 18. leta.

  • IK, STA

    3. 2. 2022  |  Kultura

    »Aktualna oblast dokazuje, da je pripravljena tolerirati samo sebe in svoje kimavce«

    Nevladniki na Metelkovi 6 so v izjavi za javnost zapisali, da ministrstvo za kulturo po sodni poti vztraja, da zapustijo lokacijo. Nedavno je bilo uspešno v tožbi proti Centru za slovensko književnost, ki naj bi prostore zapustil do konca marca. Kot je za STA pojasnil Iztok Šori z Mirovnega inštituta, se bodo pritožili na višje sodišče.

  • Monika Weiss

    3. 2. 2022  |  Politika

    V EU skladu za okrevanje naložbe v ogrožanje narave

    Najnovejše poročilo organizacij Climate Action Network (CAN) Europe in CEE Bankwatch Network ugotavlja, da države v 672 milijard evrov vreden sklad EU za okrevanje vključujejo naložbe, ki bodo zelo verjetno škodile okolju in podnebju. Tudi slovenski načrt za okrevanje in odpornost zaznamujejo premajhne naložbe v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost ter potencialno škodljivi projekti za okolje, opozarjajo v okoljskih organizacijah Focus in Umanotera.

  • STA

    2. 2. 2022  |  Svet

    ZDA v Evropo napotile vojaške okrepitve, Rusija to potezo označila za destruktivno 

    ZDA bodo zaradi nevarnosti ruske invazije na Ukrajino v Vzhodno Evropo napotile vojaške okrepitve v podporo silam Nata, je danes napovedal neimenovani predstavnik ameriške administracije. Po poročanju medijev naj bi šlo za okoli 3000 vojakov. Moskva je v odzivu to potezo označila za destruktivno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • Uredništvo

    3. 2. 2022  |  Politika

    »To je desna revolucija«

    "To, kar jaz vidim kot novinar v moji domovini, je desna revolucija. Na oblasti niso konservativci, s čimer se ponavadi, povsem neupravičeno zmerja zdajšnje člane vlade: to so nevarni revolucionarji, ki globinsko spreminjajo, ne samo politično strukturo države, ampak ekonomska razmerja, njen šolski sistem, potiskajo javno zdravstvo v privatne roke. Skratka, izvajajo to, čemur smo v terminologiji dvajsetega stoletja rekli revolucija. To je treba pošteno povedati: opozicija je konservativna, ker se bori za tradicionalne družinske vrednote: javno zdravstvo, javno šolstvo, javne medije in vse ostalo, kar je še pogojno javno. Kar nam ostane, je to, da molimo za odrešitev duš zdajšnjih članov vlade in njenih satelitov, ker se bodo cvrli v peklu. Če hočeš pogledati (njihovo) usodo, vzemi Božansko komedijo, od devetega kroga naprej v peklu boš našel vso klasifikacijo ‒ od izvajalcev oblasti do njihovih podrepnikov.”

  • Uredništvo

    3. 2. 2022  |  Družba

    »Demokracija še zdaleč ni popoln družbeni sistem«

    "Demokracija še zdaleč ni popoln družbeni sistem. Nedoslednost, nekompetentnost, ozki interesi, socialna nepravičnost, pomanjkanje politične kulture in integritete povzročajo nezadovoljstvo, stiske in krivice. Mnogi imajo, upravičeno, poln kufer politike in politikov. Mnogi so, upravičeno, razočarani nad delovanjem demokracije, zato iščejo alternative. Močne voditelje, agresivno retoriko, emotivno uteho, ki jo ponuja iskanje krivcev za lastno nezadovoljstvo v drugih in drugačnih. Učinkovitost na račun svobode, varnost na račun človečnosti, nacionalistično šopirjenje na račun prihodnosti. Déjà vu. Avtoritarnost nikoli ni prinesla varnosti, stabilnosti in miru. V končni konsekvenci se zatiranje svobode in človečnosti vedno logično in neizogibno konča v konfliktu in nasilju. Ampak, saj veste, dajmo gledati naprej, ne nazaj."

  • Danes je nov dan

    3. 2. 2022  |  Družba

    Plače v razpisih za delo

    Delodajalci v razpisih za delo redko razkrivajo višino plače, kar vodi v večjo neenakost, saj so plače odvisne od pogajalskih sposobnosti zaposlenih in pogojev v branži. Menjava službe je zelo pomembna odločitev; vsak je že bil v precepu, ali ostati v isti službi ali tvegati menjavo. Da bi zmanjšali neenakost, so v New Yorku sprejeli zakon, ki delodajalce zavezuje, da v razpisih objavijo plačo.

  • STA

    3. 2. 2022  |  Svet

    Ameriška vojska bo začela odpuščati tiste, ki se nočejo cepiti 

    V ameriški vojski bodo začeli odpuščati vojake, ki še vedno zavračajo cepljenje proti covidu-19 brez upravičenega razloga. Takšen ukaz je v sredo izdala poveljnica ameriške kopenske vojske Christine Wormuth. Zaradi ukrepa utegne biti ob službo 3300 vojakov.

  • STA

    3. 2. 2022  |  Svet

    Sodišče Facebooku odredilo odstranitev žaljive vsebine

    Avstrijsko sodišče je Facebooku odredilo, da mora odstraniti vsebino, ki žali nekdanjo poslanko stranke Zelenih Evo Glawischnig-Piesczek. Prav tako sodišče zahteva, da se na spletni strani Facebooka objavi njegova odločitev. Spletni velikan se sodbo zaenkrat še ni pritožil.

  • Uredništvo

    2. 2. 2022  |  Kultura

    Odziv na trenutne družbene transformacije

    V prostoru za umetnost KiBela Maribor je do 26. februarja na ogled razstava Uroša Weinbergerja z naslovom Projectories, ki predstavlja izbor velikoformatnih slik nastalih v obdobju 2020–2022. Gre za večletni projekt, ki ga umetnik z vsako vnovično postavitvijo nadgrajuje z novonastalimi deli. Kot smo pri umetniku že doživeli_e, tudi tokratna dela neposredno reagirajo na trenutne družbene transformacije, ki jih pogojujejo ekonomsko-politični motivi, razvoj novih, še bolj sofisticiranih tehnoloških orodij nadzora ter klasifikacije "teles", okoljska kriza ter globalna pandemija.

  • Uredništvo

    2. 2. 2022  |  Kultura

    Razgradnja hierarhičnega razmerja med telesom in glasbilom 

    V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 5. in 6. februarja ob 20. uri na ogled nova predstava performerke in koreografinje Leje Jurišić, z naslovom Koncert, ki je nastala v sodelovanju s scenografko in vizualno umetnico Petro Veber. Program predstave sestavljajo literarna dela futuristov in dadaistov ter avtorske skladbe Leje Jurišić.

  • Minister Vrtovec: »Štirje otroci so doprinos celotni družbi«

    Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, sicer diplomirani teolog, močno podpira idejo o razplojevanju naroda. Kar je sicer pričakovani refleks krščanskega demokrata v odnosu do projekta razplojevanja, ki sta ga predlagala drug minister, Zdravko Počivalšek, ki sicer zase pravi, da je pravcati kozjanski bik, pa seveda predsednik vlade Janez Janša.

  • DK, STA

    2. 2. 2022  |  Svet

    Pfizer zaprosil za dovoljenje za cepljenje otrok, mlajših od pet let

    Podjetji Pfizer in BioNTech sta ameriško Upravo za hrano in zdravila (FDA) zaprosila za izdajo dovoljenja v ZDA za cepljenje otrok, starih od pol leta do pet let z njunim cepivom proti covidu-19. Dovoljenje bi omogočilo cepljenje z dvema odmerkoma, čeprav še testirajo možnost treh odmerkov.