Uredništvo
-
20. 5. 2025 | Kultura
»Že res, da je bil komunistični režim krut, a kljub temu je poznal besedi solidarnost in tovarištvo«
"Že res, da je bil komunistični režim krut, a kljub temu je poznal besedi solidarnost in tovarištvo. Ljudje, ki jih ideologija ni zaslepila, so znali prisluhniti tem besedam in jih razumeti. To je v popolnem nasprotju z današnjimi časi in ljudmi, kot je Elon Musk. Sam njegovih dejanj sploh ne morem doumeti. Zdi se, da ljudje kot on ne premorejo kančka empatije in da ne razumejo, da se ljudje razlikujemo med sabo."
-
20. 5. 2025 | Politika
»Zdi se, da je Janša tako dober strateg, ker nima zavor, ker ne ve, kaj je etika«
"Na eni strani imamo seveda prvovrstnega igralca, ki je v oseminštiridesetih letih prehodil dolgo pot od Jajca do nošenja križa pred sodiščem, enako inventiven tudi v vseh vmesnih fazah, od neobvladane militantnosti v času desetdnevne vojne do slavne prodaje orožja, obračuna pod hruško in vseh laži in zavajanj v parlamentu in na terenu. Janša ne spoštuje nobenih pravil in se ne odreka nobenim metodam. Zdi se, da je tako dober strateg ravno zato, ker nima zavor, ker ne ve, kaj je etika."
-
21. 5. 2025 | Kultura
V Stari mestni elektrarni bo v nedeljo, 25. maja ob 19.00 plesno predavanje Dragane Alfirević z naslovom Nedokončana simfonija, ki bo razgrnilo rezultate dela in trenutno stanje projekta, ter predstavilo različne aspekte plesnega dela s kinestetično empatijo. Ob 21.00 bo sledil PonTon – koncert za ležečo publiko, zvočno popotovanje z veterani ambientalnega zvoka Igorjem Štanglickim in Markom Jevtićem, ki raziskujeta globoko povezavo med glasbo, frekvenco in telesom, ki posluša.
-
19. 5. 2025 | Politika
Kateri projekt Slovenijo uvršča ob bok najnaprednejših držav?
"Projekt superračunalnika nas uvršča ob bok digitalno najnaprednejših držav. Tovarna umetne inteligence bo na enem mestu omogočala tako podjetjem kot raziskovalcem dostop do napredne infrastrukture, do varnih podatkovnih virov, do uporabnika prijaznega programskega okolja in izobraževanj na področju umetne inteligence, pa tudi do strokovne in tehnične podpore pri razvoju modelov umetne inteligence. Startupi bodo, recimo, brez velikih finančnih vlaganj in s pomočjo tovarne umetne inteligence neko dobro idejo lahko zelo hitro uresničili."
-
19. 5. 2025 | Svet
»Če Nato izgublja svojo moč, se mora spremeniti«
"Če Nato, kot smo ga poznali in v katerega smo vstopili pred dobrima dvema desetletjema, izgublja svojo politično moč ter vojaško verodostojnost in prepričljivost, se mora organizacijsko spremeniti. Lahko se samoukine, kot sta to storila Varšavski pakt (VP) leta 1991 in Zahodnoevropska unija (ZEU) leta 2011. Ukinjati vojaško zavezništvo v času vojn ni racionalna politika, niti ni pametno menjati konja, dokler se za njim (še vedno) praši. Prihodnost evropske varnosti je v njeni kolektivni ali kooperativni varnosti. Kolektivni koncept nam ponuja EU z evropsko vojsko ali novo ZEU, kooperativno varnost OVSE, če bi nam ga uspelo obuditi v novo življenje. Morda pa je rešitev v novi pogodbi z ZDA, po kateri bi Evropa od ZDA varnost enostavno kupila ali najela in ne dobila. Evropejci se moramo vsaj načelno videti v novi ureditvi sveta in ugotoviti, kakšno vlogo naj bi v njej imeli, ter se temu primerno odločiti za transakcijski, kolektivni ali kooperativni sistem skupne varnosti."
-
19. 5. 2025 | Politika
»Slovenija nima razvojne vizije«
"Od takrat naprej so bile nekatere razprave in razni načrti, ki so z vladami odšli v predale, sicer pa je popolna brezidejnost. Slovenija nima razvojne vizije, zlasti, če to razvojno vizijo primerjamo s tistim časom. Za sodobni čas in za razmere, v katerih smo, ko so majhne države ogrožene in bodo težko preživele, je pravzaprav to največji pouk iz vsega skupaj – se pravi, kaj zmore neka generacija narediti - zmagati v vojni, obnoviti domovino in narediti dolgoročni načrt. To od te politične elite in od vseh poosamosvojitvenih žal ni niti v sanjah nismo mogli pričakovati."
-
18. 5. 2025 | Kultura
»Trenutno se pri nas ne hujska tako kot drugod«
"Z leti sem ugotovila, da človeka najlažje ukrotiš s strahovi. Ni potrebno orožje, le strah in negotovost. In kako dobro to deluje, lahko danes opazujemo po vsem svetu. Strahu sledijo vojne, vojnam pa vsesplošno razdejanje, ki zapušča tako globoke rane, da jih ni več mogoče preseči, kaj šele zaceliti. To je strategija vojne, dokončno uničiti idejo sprave, enakopravnosti, dobre soseščine in spoštovanja med ljudmi. Dokončno uveljaviti koncept nadvlade, moči in nezaupanja, koncept popolnega nadzora. Kako dolgo smo na Koroškem potrebovali, da smo spregovorili o zgodovinskih ranah. Trenutno se pri nas ne hujska tako kot mogoče drugod. Ljudje so se po svoje navadili na alpsko-jadranski prostor in jim dobra soseščina mogoče daje občutek varnosti. A stvari so v toku, glede na aktualne politične tendence se lahko vse podre."
-
18. 5. 2025 | Družba
"Neoliberalizem ni bil niti nič novega niti ni bil posebej liberalen, ko se je uveljavil pred 50 leti. Njegova največja prednost je bil njegov znaten odmik od klasičnega liberalizma. Čeprav je častil liberalne mislece, neoliberalizem z njimi ni delil niti njihovih metod niti njihovega koncepta trga. Danes smo na pragu še ene enako prodorne ideološke inovacije."
-
17. 5. 2025 | Politika
»Prvič v zgodovini Slovenije so zagotovljena tako velika sredstva«
"Zakona v prvi vrsti prinašata zagotovitev do sto milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj v prihodnjih desetih letih, torej skupaj govorimo o milijardi evrov. To je prvič v zgodovini Slovenije, da so zagotovljena tako velika sredstva. Predvsem je pomembno, ker so ta sredstva predvidljiva, ker so jasna in ker omogočajo stanovanjskim skladom, občinam in preostalim akterjem, da ta trenutek začnejo razmišljati o projektih, ki se bodo gradili v prihodnjih letih. Želimo, da občine, lokalne skupnosti in konec koncev tudi družba, vidijo ta stanovanja kot neki veliki razvojni potencial in ne kot breme."
-
16. 5. 2025 | Politika
»Urejanje zdravstva je predvsem ekonomsko, ne politično vprašanje«
"Kakovostno državno zdravstvo je lahko le v precej bogatih državah (na primer nordijskih), kjer se sprijaznijo z dražjimi 'državnimi standardi' in jim ni težko plačevati predimenzioniranih zdravstvenih ustanov. Za države z manjšim BDP pa je vreča za financiranje zdravstva omejena (nihče ne zmore več kot deset odstotkov BDP za zdravstvo), zato odločitev za državno zdravstvo v državah, kot je Slovenija, navadno pomeni finančno neuresničljivo nalogo in posledično nedostojno oskrbo bolnikov, ki morajo (če finančno zmorejo) nenehno iskati alternativno oskrbo na zasebnih klinikah in zavarovanjih. Urejanje zdravstva je predvsem ekonomsko, ne politično vprašanje"
-
18. 5. 2025 | Politika
»V Sloveniji imamo še zelo mlado demokracijo, in nismo sposobni preseči tega političnega nagajanja«
"Ko sem vstopila v državno politiko, sem naivno pričakovala, da če imamo dober predlog na mizi, ga bodo podprle vse politične stranke. Toda v Sloveniji se je v preteklosti zelo zelo redko zgodilo – razen če je bil prisoten res velik pritisk javnosti, da so se politične stranke z levega in desnega pola ter sredine poenotile in z veliko večino ali pa soglasno podprle določen zakon. Z zanimanjem sem spremljala postopek ustavnih sprememb, ampak sem nekako pričakovala, da bo izkupiček tak. Da določene politične stranke, ki v začetku podpirajo neki postopek in cilj, to pogosto delajo s figo v žepu. Mislim, da imamo v Sloveniji še zelo mlado demokracijo, in žal mi je, da nismo sposobni preseči tega političnega nagajanja."
-
14. 5. 2025 | Politika
Naslovnica nove Mladine / REFERENDUM: ZMAGA ZAVISTI, NE RAZUMA
V petek, 16. maja, izide nova Mladina! V 20. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, pišemo o zadnjem referendumu, na katerem je zmagala zavist, ne razum. Med drugim si lahko v novi številki preberete tudi članek o genocidu, v katerem poudarjamo, da Palestinci niso poslednji, in analizo novega Papeža Leona XIV., ki je simpatičen, pozoren, a malček dolgočasen.
-
14. 5. 2025 | Svet
Evropa lahko v celoti prepreči sramotno izdajo Ukrajine
"Putin želi preprečiti kakršnokoli prihodnjo varnostno ali vojaško prisotnost Zahoda v Ukrajini ali njegovo pomoč tej državi. Trump je že popustil glede bodočega članstva Ukrajine v Natu in očitno je pripravljen Putinu obljubiti, da ji bodo ZDA povsem nehale pomagati."
-
14. 5. 2025 | Družba
»Če je vojna zadeva moških, se zdi mir opravilo žensk«
"Ob vseh teh spominih na preteklost ne smemo pozabiti na vojne, ki se dogajajo ta trenutek, pred našimi vrati, in na ženske, ki se borijo za preživetje svojih najbližjih. Zgodbe iz preteklosti so srhljivo podobne sedanjim. Vojna je tista sila, ki poganja izjemen razvoj in hkrati ne spremeni ničesar. Kakšen absurd, da smo iznašli vrhunsko tehnologinjo za samouničevanje! Če je vojna zadeva moških, se zdi mir opravilo žensk, ker mir je vsakdanje opravilo. In danes je jasno tudi to, da mir ni bil izbojevan za vedno, kot se je še do nedavnega zdelo, od nas zahteva vsakdanjo porcijo ljubezni."
-
13. 5. 2025 | Politika
»Samo SDS zna tako učinkovito obračati dejstva, lagati in vzbujati nevoščljivost«
"Samo SDS zna tako učinkovito poenostavljati, posploševati, šuntati, obračati dejstva, lagati in vzbujati nevoščljivost. Tako učinkovito mobilizirati svojih privržencev. Nihče drug ni tako aroganten, demagoški, nekulturen, antikulturen, populističen in iznajdljiv, da si legalno privošči brezplačno kampanjo, kot naši vrli desničarji."
-
13. 5. 2025 | Svet
»EU prevzema vojni govor nacistične Nemčije«
"Nasledniki povojne zmagovite evropske arhitekture danes prejemajo račune za kompromise ob obračunu z nacistično Nemčijo, antifašistična epoha pa je v izteku prispela k svojim kalnim izvorom, kjer životari presenetljiv paradoks trenutka, da na človekovih pravicah utemeljena Evropska unija za zagotovitev mesta v nastajajoči geopolitični sliki prevzema vojni govor nacistične Nemčije – »evropska enotnost v imenu ruske in ameriške grožnje«. Strahotno zgodovinsko breme tega aksioma obeta minimalne možnosti njegove politične afirmacije, stara celina pa je danes zaradi razvojnega zaostanka v še slabšem položaju kot pred osemdesetimi leti. V strahu pred razdelitvijo v nove interesne sfere mezijo okoliščine za vznik evropskega akterja, ki bo poskušal enotnost enako kot Hitler doseči zlepa ali zgrda."
-
14. 5. 2025 | Družba
Poslikava urbanih panjev / Poklon nacionalni dediščini vizualne (ljudske) ustvarjalnosti
Na terasi MGLC Švicarije v 1. nadstropju bo v petek, 16. maja, ob 11. uri potekala predstavitev projekta poslikave urbanih panjev akademskega slikarja Silvestra Plotajsa - Sicoea z naslovom "Don't Worry – Be Happy", ki si ga bo mogoče ogledati tudi v nedeljo, 18. maja, med 12. in 19. uro na Dnevu odprtih vrat umetniških ateljejev.
-
13. 5. 2025 | Kultura
"Skušala sem komunicirati z EBU-jem, poslala sem jim vprašanja, a sem dobila zelo posplošen odgovor, na katerega bi lahko napisali katero koli ime, kot da bi imeli enotni vzorec odgovorov. Že lani je bila izjemna priložnost, da EBU javno pokaže svoje stališče do vojne in genocida, ki se dogaja v Palestini, in izključi Izrael. Tega ni storil, spet se je potrdilo, da je denar sveta vladar. Na tekmovanju za pesem Evrovizije je žal pomembnejše, da je dovolj denarja, da imajo še to državo, ki prinaša tudi pokrovitelja, verjetno pa tudi ne želijo tvegati, da bi prišli v spor s to državo ali da bi izgubili finančna sredstva. Meni se zdi to sramotno in res so izgubili edinstveno priložnost, da bi pokazali svoje stališče do miru, vojne in genocida."
-
13. 5. 2025 | Politika
"Skrajna desnica z ideološko ne vedno enotnimi, a vendarle poenotenimi figurami, kot so Trump, Orban, Vučić, Dodik, Janša, Duda, Weidel, Farage, Le Pen, Wilders, Meloni, Netanjahu, zdaj ne vlada le osrednjemu televizijskemu terminu, ampak je postala mednarodna. Čez spekter držav in entitet z različnimi notranjepolitičnimi realnostmi deluje zavezniško, vzajemno podporno ter tu in tam koordinirano."
-
13. 5. 2025 | Družba
»Zgodovina se nikoli ne ponovi. Vedno je drugačna.«
"Naša doba ima velike probleme sama s sabo. Ampak nikoli ni bilo nič drugače. Vsako obdobje ima svoje probleme. Nenehno sklicevanje na drugo svetovno vojno nam pri razumevanju našega časa ne pomaga prav veliko. Problemi, s katerimi se soočamo, so problemi našega časa in so drugačni od problemov, ki so jih imeli pred nami. Vedno bomo soočeni z idejami in režimi, ki nas bodo ogrožali, vendar so to vedno ideje in režimi našega časa, v katerih nastajajo. Vedno s seboj prinesejo nove stvari. Lahko slišimo blede odmeve tistega časa, vendar jih ljudje uporabljajo za realizacijo svojih sodobnih agend."
-
13. 5. 2025 | Kultura
Kdo je bil Fritz Lang? / »Egomanijak, ki bi imel danes zagotovo težave z gibanjem #MeToo«
V Atriju ZRC bo v sredo, 14. maja, ob 19. uri predstavitev stripa Zorana Smiljanića Fritz Lang: Ljutomer-Berlin-Hollywood. Na dogodku bodo poleg avtorja sodelovali še Tomaž Horvat, programski vodja Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, ki bo uvodoma predstavil Langovo povezanost z Ljutomerom in njegov vpliv na zgodovino filma, ter Marcel Štefančič, Mladinin novinar, filmski kritik in pisec spremne besede.
-
13. 5. 2025 | Kultura
»Prihodnost pred nami bo čudaška«
Od 13. do 17. maja bo potekal 5. Festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana. Za uverturo bo v Slovenski kinoteki poskrbela projekcija presenečenja, ki jo uvaja kratki film Prihodnost pred nami bo čudaška AF, 1. del (2024). Avtorica filma, Silvia Dal Dosso, je raziskovalka digitalnih tehnologij in memov, projekcija pa je nastala v sodelovanju z Zavodom za sodobne umetnosti Aksioma, kjer bo na ogled multimedijska razstava EVA (Evil Vibrant Astute) 2.0 Joanne Bacas in Socratesa Stamatatosa.
-
11. 5. 2025 | Svet
»Z Ursulo von der Leyen imamo en velik problem«
"Evropa je vsekakor na veliki preokretnici. Skrajni čas je, da stopi skupaj in gradi na tem, kar jo združuje, to pa je emancipatorna tradicija od antike in krščanstva do razsvetljenstva. Antievropska politika, ki jo je s pozicije moči ubral Trump, je lahko velika priložnost za Evropo, ki bi se morala pogumno lotiti svojih osnovnih parametrov. Doseči bi morali nov, jasen družbeni konsenz, se otresti odvisnosti od Amerike, ki je spremljala povojno ureditev, in zaobrniti neoliberalne mantre. Navsezadnje je prav Trump s politiko protekcionizma in delitve interesnih območij temu zadal krepak udarec."
-
11. 5. 2025 | Družba
Kaj je vzrok, da je v svetu tako malo upora proti grozotam, ki jih vsak dan opazujemo?
"Danes kot junaški delujejo avtoritarni voditelji, ki brezsramno uničujejo demokratične institucije, se požvižgajo na mednarodno pravo, podnebne spremembe in uživajo v krutosti svojih besed in dejanj. Hannah Arendt je pred več kot pol stoletja poudarjala, da je pogum najpomembnejša politična vrednota, zato je dejala, da morajo biti politiki pogumni, sicer ne morejo opravljati svojega poslanstva. Ob tem, da sta danes grobost in ignoranca obravnavani kot politični pogum, se najbrž obrača v grobu."
-
9. 5. 2025 | Svet
»Kardinali vedno točno vedo, kaj Cerkev potrebuje v določenem trenutku«
"O njih si lahko mislimo, kar si hočemo, ampak moramo priznati, da kardinali vedno točno vedo, kaj Cerkev potrebuje v določenem trenutku. In danes je to on. Na čelo globalne Cerkve so postavili človeka, ki je za svet nepopisan list, a ki hkrati v bistvu pooseblja to, kar globalna Cerkev danes je oziroma kar želi biti. Je človek, rojen v velesili, ki pa je vse svoje življenje preživel na obrobju. Je iz ZDA, a bi težko rekli, da je Američan. Tudi sam je rekel, da je človek, ki je deloval v Južni Ameriki, ima tudi perujsko državljanstvo, ampak ki po drugi strani razume tudi ameriškega človeka. Gre za tanke niti povezave med središčem in obrobjem, med močjo in pomoči potrebnimi. Na neki način je to sporočilo, ki ga je s svojim pontifikatom začel papež Frančišek in ki se mu danes Cerkev na tem položaju v resnici ne bo več mogla odreči."
-
9. 5. 2025 | Kultura
»Resna demokracija takšne teme obravnava na drugačen, zrelejši in bolj odgovoren način«
"Ni treba daleč nazaj v različne zgodovinske in politične kontekste, da bi razumeli, zakaj so ljudski referendumi, na katerih večina odloča o pravici neke manjšine, že v izhodišču problematični in zgrešeni. In to brez izjeme. Resna demokracija takšne teme obravnava na drugačen, zrelejši in bolj odgovoren način. Toliko bolj, če se dotikajo občutljivih družbenih in socialnih vprašanj. Živimo pa v zagatnih časih, ko demokracija zmeraj bolj figurira kot španska stena za vulgarni populizem in primitivizem. In to z vsemi realnimi posledicami, ki jih na tak način proizvaja. Noben umetnik, ki da kaj nase in na svoje delo, ne želi biti pripadnik nekih privilegiranih družbenih elit. Pri čemer že samo dejstvo, da sploh čutim potrebo to napisati, kaže na vso perfidnost populističnega diskurza. Ki pa se hkrati zelo dobro zaveda, da bodo zmeraj obstajali umetniki, prekarci in samozaposleni, katerih opus bo po objektivni vrednosti in mednarodni odmevnosti daleč presegel zahtevne življenjske in socialne okoliščine, v katerih je nastajal. Morda prav v tem dejstvu tiči tista prava, prikrita referendumska bolečina."
-
7. 5. 2025 | Politika
Naslovnica nove Mladine / FAŠIZEM ŠE VEDNO ŽIVI
V petek, 9. maja, izide nova Mladina! V 19. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, pišemo o tem, da fašizem še vedno živi. Med drugim si lahko v novi številki preberete tudi intervjuja s sindikalistko Lidijo Jerkič in režiserjem Oliverjem Frljićem.
-
7. 5. 2025 | Svet
»Izbira papeža bo imela dolgoročne posledice«
"Izbira papeža bo imela dolgoročne geopolitične posledice. Nekoč so katoliški cesarji imeli celo pravico veta. Zadnjič se je to zgodilo leta 1903, ko je Franc Jožef iz igre izločil favorita, kardinala Mariana Rampolla, ki naj bi bil preveč naklonjen laični Franciji."
-
7. 5. 2025 | Politika
»Javni sektor niso zgolj uradniki v upravnih organih«
"Vsi potrebujemo javne storitve ob tem se pogosto pozablja, da javni sektor niso zgolj uradniki v upravnih organih. Največji del zaposlenih predstavljajo vzgojiteljice, učitelji, profesorji, zdravstveni delavci, socialni delavci, znanstveniki, kulturniki, knjižničarji, policisti, vojaki in gasilci in številni drugi ljudje, ki vsakodnevno opravljajo delo, brez katerega si težko predstavljamo normalno življenje družbe. Zato ni pošteno trditi, da zaposleni v javnem sektorju ne delajo nič. Če bi bilo to res, bi to občutili vsi hitro in zelo konkretno."
-
6. 5. 2025 | Svet
Kaj je prvi pogoj za vzpon skrajne desnice?
"Od kod Alice Weidel, izobražena, premožna, istospolno usmerjena članica zgornjega sloja z dvojnim državljanstvom (ki ji omogoča pobeg, če bi šlo kaj narobe), črpa veselje do primitivnega rasizma, do boja in sovraštva do drugačnosti? S čim nagovarja člane stranke, da ji velikodušno spregledujejo njen privilegirani status in spolno usmerjenost, ki jima sicer odločno nasprotujejo, s čim je prepričala socialno šibkejši sloj in tudi veliko muslimanskih priseljencev druge generacije, ki so tudi sami šli skozi vsa ponižanja prišlekov? Tradicionalnih moških, ki ženi ne pustijo na cesto brez rute, volijo pa rasistično AfD? Da bi bila ironija popolna, AfD podpirajo celo nemški Judi, ki si želijo izgona muslimanov. Temeljna nekonsekventnost volilcev je torej prvi pogoj za vzpon skrajne desnice, podedovane od časov pradedka Adolfa. Šov, individualno in partikularno so v svetu domnevno neskončnih izbir očitno močnejši od dejstev."
