Uredništvo

  • Uredništvo

    16. 12. 2020  |  Politika

    Nekorektne prispodobe ministra Hojsa

    Včeraj sta v informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija nastopila minister za notranje zadeve Aleš Hojs in pravnica Natašo Pirc Musar. Z njima se je o obvezni mobilni aplikaciji pogovarjala voditeljica Tanja Starič. Objavljamo del dialoga. Več

  • Uredništvo

    16. 12. 2020  |  Družba

    »Mislim, da smo vsi že zelo utrujeni od te epidemije«

    "Jaz mislim, da smo vsi že zelo utrujeni od te epidemije. Traja dolgo, ukrepi so aktivni zdaj že dva meseca in očitno ne pomagajo dovolj. Iz tega razloga je marsikateremu težko spoštovati ukrepe. Marsikdo se v bistvu več ne obnaša racionalno. Tudi poročanje o sami epidemiji, o dogajanju, o dnevnih številkah je velikokrat pomanjkljivo, napačno, zavajajoče. Ljudje pa smo pač taki, da iz informacij poberemo tisto, kar hočemo slišati in s tem utrjujemo svoje prepričanje, ki pa je velikokrat napačno." Več

  • Uredništvo

    16. 12. 2020  |  Družba

    »Ljubljanska džamija odpira slovensko družbo«

    "Moram reči, da sta res prišli dve ali tri jezna elektronska sporočila, ko smo dobili oziroma ko je objekt prejel Plečnikovo nagrado. Zelo nerazumljiv je očitek, 'da se Plečnik obrača v grobu' in podobno, saj se mi zdi, da je ravno Plečnik tisti, ki bi razumel sakralno arhitekturo in ne bi bil obremenjen s politiko. V biroju smo videli džamijo predvsem kot projekt, ki je zelo pomemben tako za Ljubljano kot za slovensko družbo in ki je omogočil, da določena skupina ljudi dobi enakopravno identiteto. Projekt smo videli kot odpiranje slovenske družbe, da postane strpnejša, bolj demokratična in bolj sodobna." Več

  • Uredništvo

    16. 12. 2020  |  Družba

    OSEMDESETA: Ustavna osamosvojitev

    Dr. Božo Repe, redni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da je France Bučar nekoč dejal: "Pravo je bilo na naši strani." Glede na ugoden izid osamosvojitve je temu mogoče pritrditi. Tudi sicer je v osamosvojiteljski generaciji zakoreninjeno prepričanje, da je ravnala pravno odgovorno, po ameriško "by the book". No, če bi Jugoslavija obstala, bi bilo pravo na strani federalnih organov. Razlogov za poveličevanje ustavnopravne osamosvojitve Slovenije je več, je zapisal Božo Repe. Več

  • Uredništvo

    15. 12. 2020  |  Politika

    Janković kazensko ovadil pisca in urednika Demokracije

    Na včerajšnji seji mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (MOL) je župan Zoran Janković mestne svetnike in svetnice seznanil z vložitvijo kazenske ovadbe zoper Aleksandra Škorca in Jožeta Biščaka zaradi objave besedila z naslovom »Presežki 5« v tedniku Demokracija (3. decembra 2020), saj po mnenju ljubljanskega župana obstaja sum, da sta oba javno spodbujala in razpihovala sovraštvo do ljudi drugih ras, vzpodbujala nasilje in nestrpnost, ki temelji na rasni, verski in etnični pripadnosti, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju. Več

  • Uredništvo

    15. 12. 2020  |  Politika

    Šarec: »Stranka LMŠ bo podprla Karla Erjavca za mandatarja«

    "Glede na vse špekulacije zadnjih dni, na tem mestu jasno in nedvoumno. Ta vlada je popolnoma skrenila v vseh pogledih. Kot največja opozicijska stranka bomo v stranki LMŠ podprli Karla Erjavca za mandatarja, ko bo vložena nezaupnica. Vse drugo je samo odlaganje neodložljivega," je danes na Twitterju zapisal predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec. Več

  • Uredništvo

    15. 12. 2020  |  Politika

    »Gospod Janša, si vi sploh želite čimprejšnjega konca te epidemije?«

    »Kar se dogaja zadnjih osem tednov, presega vse meje razuma. Medtem ko ljudje izgubljajo svojce, upanje in delo, ste vi počeli kaj? Več

  • Uredništvo

    15. 12. 2020  |  Politika

    »Orbán si močno prizadeva za vzgojo in spodbujanje posnemovalcev«

    "Orbán si močno prizadeva za vzgojo in spodbujanje posnemovalcev svojega hibridnega avtoritarnega modela. V ta proces veliko vlaga. V Evropski uniji in tudi v njeni soseščini. Kar precej je ugibanj, ali bo Madžarska morda izstopila iz Unije, tako kot je to storilo Združeno kraljestvo. To se seveda ne bo zgodilo. Orbán noče oditi iz Bruslja. Njegov cilj je, da bi skrajnodesničarski avtoritarni populisti, kakršen je tudi sam, prevzeli vodenje v čim več vladah, da bi jih bilo čim več v evropskem parlamentu in tudi evropski komisiji. Cilj je torej infiltracija v Bruselj, v vse evropske organe in institucije, po načelu 'Zdaj smo mi Evropa'. Njegovo skrbno negovanje vezi z Janezom Janšo je odličen primer te strategije." Več

  • Uredništvo

    15. 12. 2020  |  Družba

    »Rasizem je zelo dobro udomačen v slovenski družbi«

    "Rasizem ni nikakršna zastarela ideologija ali praksa, ki bi bila varno oddaljena od slovenske družbe in bi jo denimo pripisali neki ameriški realnosti. To niso zgolj zgodbe o oddaljenem policijskem nasilju in strelih nad temnopoltimi mladimi Američani. Poziv Georgea Floyda, temnopoltega fanta, ki je rotil na pomoč z obupanim 'Ne morem dihati', ima številne različice; v evropskem primeru, vključno z lokalnim slovenskim, gre najpogosteje za migranta ali begunca. In če se zdi primerjava pretirana, češ saj še ne vidimo kolena, ki grobo duši begunca in mu streže po življenju, se je treba vprašati, ali ni upravičena bojazen, da je to le vprašanje časa. In ne spreglejmo, obstaja žalostno obsežen nabor zločinov iz sovraštva v različnih evropskih državah: pogosto gre za napade na begunce, njihove družinske člane in njihove domove, gre za fizično nasilje, nadlegovanje, zastraševanje, uničevanje migrantskih domov, tudi za požiganje begunskih centrov ali hiš v osrčju Evrope." Več

  • Uredništvo

    15. 12. 2020  |  Družba

    ROJSTVO DRŽAVE: Pojdimo na volitve!

    Dr. Bojan Balkovec, izredni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani, v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da so volitve kot način izbiranja zastopnikov prebivalcev, ki bodo v njihovem imenu odločali o skupnih stvareh, eden od stebrov sodobne demokratične družbe. V socialistični Jugoslaviji so imele volitve drugačno vlogo. Na njih se ni izbiralo, temveč potrjevalo na različnih ravneh preverjene kadre. Samoumevno je bilo, da je ena od osrednjih zahtev ob krhanju socialističnega monolita v osemdesetih letih v vzhodni Evropi tista po svobodnih volitvah. Prvi občutek svobodnih volitev smo pri nas doživeli aprila 1989, ko smo volili člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. Do tedaj malo znani politik, sicer delegat v skupščini v Beogradu, Janez Drnovšek, je porazil Marka Bulca, ki ga je podpiral partijski aparat, je zapisal Bojan Balkovec. Več

  • Uredništvo

    14. 12. 2020  |  Politika

    Bojana Beović napovedala, da sproščanju ukrepov sledi »temeljita zapora države«

    "Tega časa, ko bodo trgovine odprte in ko bile odprte šole do tega dela božično-novoletnih počitnic, je zelo malo, dober teden. Ni realno v dobrem tednu ponovno odpreti šole. Za odpiranje šol se je treba v sedanjem času zelo, zelo temeljito pripraviti. Epidemija je v Sloveniji zelo razširjena in šole so v tem primeru seveda tudi del epidemije, zato jih je res treba organizirati na varen način. Mislim, da je v tem primeru bolj smiselno, da so trgovine v teh regijah odprte teh nekaj dni, dober teden. Potem imamo ponovno kar temeljito zaporo države samo z družinskimi druženji." Več

  • Uredništvo

    13. 12. 2020  |  Politika

    VIDEO: Kako dobiti boj z epidemijo?

    Da je vlada ubrala napačno strategijo v boju z epidemijo oziroma, da ukrepi ne dajejo rezultatov, je ta teden priznal tudi predsednik koalicijske stranke SMC Zdravko Počivalšek. O tem, kako povrniti zaupanje v ukrepe, kakšne možnosti ima alternativna koalicija, da trend spremeni, sta v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija spregovorila odgovorni urednik Mladine Grega Repovž in Marko Balažic s spletnega portala Domovina. Več

  • Uredništvo

    14. 12. 2020  |  Politika

    Bojana Beović krivi ljudi v mladih državah, ki »nimajo tradicije spoštovanja države«

    "Ni vse v ukrepih, ampak v kulturnem okolju, v katerem se izvajajo. Ljudje na teh območjih se ukrepov preprosto ne držijo. To je drugačna kulturna. Imamo kazni, vendar nimamo nadzora in to se izkorišča. V Sloveniji zelo spoštujemo človekove pravice, na katere se vsi sklicujejo, zato ne smemo na primer nadzorovati porok, ki so znane kot žarišča koronske krize. To je velika težava." Več

  • Uredništvo

    14. 12. 2020  |  Družba

    »Svetujemo, da se ljudje, ki so preboleli covid-19, vseeno cepijo«

    "Od cepiv proti covidu-19 pričakujemo, da bodo izzvala učinkovitejši in dolgotrajnejši imunski odziv kot po samem prebolevanju bolezni covid-19. Predvsem zato, ker cepivo – kot rečeno – ne bo povzročilo začasne ohromitve imunskega sistema, kot jo programirano povzroči virus, ki si tako v svojem gostitelju človeku vnaprej pripravi možnosti za okužbo in bivanje v naslednji prehladni sezoni. Zato svetujemo, da se ljudje, ki so preboleli covid-19, vseeno cepijo, saj cepivo zaradi prilagojene konstrukcije proteina bodice S vzbudi večje količine nevtralizacijskih protiteles, ki varujejo pred ponovno okužbo." Več

  • Uredništvo

    14. 12. 2020  |  Družba

    OSEMDESETA: Osvobajanje spolnosti

    Mag. Maja Vehar, asistentka na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da je po drugi svetovni vojni na Slovenskem na področju spolnosti prišlo do pomembnih sprememb. Od konca 50. let je dobivalo vedno večjo veljavo načrtovanje družine, za katerega si je zaradi številnih posledic splava prizadevala tudi država, ki si je želela pretrgati z dotedanjimi koncepti seksualnosti in na področju spolnosti uveljaviti socialistično moralo. "Tako je bilo v desetletjih po drugi svetovni vojni več prizadevanj glede spolne vzgoje, ki so jo izvajali v okviru delovanja družbeno-političnih in delovnih organizacij, zdravstvenih in drugih ustanov, vnesena pa je bila tudi v učne načrte osnovnih in srednjih šol ter programe nekaterih višjih in visokih šol." Več

  • Uredništvo

    13. 12. 2020  |  Družba

    »Državi je več do potrošništva kot do izobrazbe«

    "Po toliko tednih izobraževanja na daljavo opažam, da učencem upada motivacija, tudi najboljšim. Če bodo otroci lahko šli v nakupovalna središča, v šole pa ne, to pomeni, da je državi več do potrošništva kot do izobrazbe." Več

  • Uredništvo

    13. 12. 2020  |  Politika

    »Pri podnebnem skepticizmu ne gre za dejstva, gre za mnenje«

    "Podnebne spremembe niso stvar mnenja, ampak so dejstvo. Je pa res, da tisti, ki imamo takšno ali drugačno odgovornost glede upravljanja podnebnih sprememb, moramo, ne z nekim razumevanjem tega, ampak z nekim potrpljenjem, odločno voditi ta javni dialog, da bo dosežen splošni konsenz. ’Commonsense’, kot rečejo, da je to naloga vseh narodov, da brez tega, da bi to nalogo uspešno opravili in razogljičili svet do leta 2050, naši otroci in njihovi otroci nimajo prihodnosti. To ni stvar mnenja, to je stvar dejstva." Več

  • Uredništvo

    13. 12. 2020  |  Družba

    OSEMDESETA: Lepo je v naši domovini biti mlad

    Dr. Darja Kerec, docentka na Oddelku za razredni pouk na Pedagoški fakulteti, Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da se današnji generaciji mladih morda zdi, da je bilo družabno življenje v Sloveniji v osemdesetih letih manj dinamično in zabavno, a to je lahko le bežen vtis ali spomin, povezan s posameznikovim dojemanjem lastne preteklosti ali splošnih družbenoekonomskih razmer, ki so v socializmu narekovale ritem delovnih in prostih dni. Čeprav se zdi, da ima Slovenija več dela prostih dni kot druge evropske države in članice EU, statistika izkazuje drugačne podatke in ti ne pritrjujejo tezi slovenskih neoliberalnih ekonomistov o padcu BDP zaradi preveč praznikov. V Sloveniji je dela prostih dni, ki ne padejo na nedeljo, 12. Avstrija jih ima 13, za uradnike in uslužbence institucij EU v Bruslju in Luksemburgu pa jih je predvidenih 17 (podatki EUR-Lexa za leto 2020), je zapisala Darja Kerec. Več

  • Uredništvo

    13. 12. 2020  |  Kultura

    Spletna projekcija nagrajencev festivala DOKUDOC

    Na spletni strani Baze slovenskih filmov bodo danes od 21.  do 24. ure na ogled zmagovalni filmi letošnjega mednarodnega  festivala dokumentarnega filma DOKUDOC, ki je potekal septembra v Mariboru. Člani mednarodne žirije Rada Šešić, Hanka Kastelicová in Želimir Žilnik so za DOKUDOC izbrani 2020 izbrali dokumentarni film Hči Camorre, režiserja Siniše Gačića ter dva filma, ki sta prejela posebno omembo žirije: Zgodbe iz kuhinje, režiserja Miha Mohoriča in Korak bliže, režiserja Jerneja Kasteleca. Več

  • Uredništvo

    13. 12. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #43

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Marka Matičetova iz zbirke Na tleh je nastalo morje. Več

  • Uredništvo

    12. 12. 2020  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Petkovi protesti v avtomobilih

    V Ljubljani so včeraj ponovno mirno in v skladu s predpisi NIJZ potekali petkovi protesti v avtomobilih. Udeleženci v okoli 20 osebnih vozilih so začeli voziti mimo parlamenta, nato pa krožili po okoliških ulicah. Več

  • Uredništvo

    12. 12. 2020  |  Družba

    »Zafrustriran sem z izkušnjo gledanja od doma«

    "Kot cinefil si ne morem pomagati, kot da sem zafrustriran z izkušnjo gledanja od doma, preko računalniških ekranov, kar me boli. Filmi so umetniško delo, narejeni za projiciranje na veliko platno in te izkušnje ne more nadomestiti nič." Več

  • Uredništvo

    12. 12. 2020  |  Družba

    »Ti otroci strašansko nazadujejo«

    "Otroci s posebnimi potrebami, ki živijo v nespodbudnih okoljih, se nam pospešeno izgubljajo, ne uspe nam jih pridobiti, sami ne znajo ali ne zmorejo narediti skoraj ničesar. Ne gre le za šolanje, pogosto se v takih družinah tudi ne bere, ne gleda izobraževalnih oddaj, se ne pogovarja o življenjskih problemih, gre za večplastno kulturno prikrajšanost. Ti otroci strašansko nazadujejo. Ko smo se septembra pogovarjali z njimi, so se številni zelo bali, da bi šolanje spet potekalo na daljavo, nekateri so jokali, ko so izvedeli, da bomo spet vse delali na daljavo. Ker je to taka frustracija. Res se mi zdi, da beseda frustracija najbolje opisuje naše trenutno delo in njihovo počutje.” Več

  • Uredništvo

    12. 12. 2020  |  Družba

    ROJSTVO DRŽAVE: Slovenci in identiteta

    Dr. Jernej Kosi, docent na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da je sredi osemdesetih let učitelj ekonomije in ljubiteljski zgodovinar Jožko Šavli na novo odkril in popisal zgodovino Slovencev. Ta zgodovina je bila veličastna, zmagoslavna in predvsem – zelo dolga. Slovenci Jožka Šavlija so se močno razlikovali od onih Slovencev, katerih zgodovino so v desetletjih po drugi svetovni vojni prebivalke in prebivalci Slovenije spoznavali v šolah oziroma v znanstvenih in bolj poljudnih zgodovinskih knjigah. "Za razliko od konvencionalnega povojnega prikaza slovenske nacionalne preteklosti, ki ga je oblikoval predvsem vodilni slovenski medievist druge polovice 20. stoletja Bogo Grafenauer, je namreč Šavli zagovarjal stališče, da naj Slovenci ne bi bili Slovani, ki so prišli izza Karpatov." Več

  • Uredništvo

    11. 12. 2020  |  Politika

    Kaj lahko preberete v novi Mladini?

    Izšla je nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografija pa je iz fotoknjižnice Profimedia. Kako daleč smo od samodrštva oblasti, se sprašujemo v naslovni temi (Najedanje pravne države). Osrednji intervju tokrat z vodjo strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović, dodatni pogovor pa z Rajkom Pirnatom, nekdanji dekanom Pravne fakultete v Ljubljani. Eugenija Carl je napisala pismo nekdanjemu kolegu Milanu Kreku, danes direktorju NIJZ, Grega Repovž pa v uvodniku piše o tem, da je čas za umik, saj je poraz že tu.  Več

  • Uredništvo

    10. 12. 2020  |  Politika

    Janša dejal Toninu, da bo poskusil za en mesec odložiti Twitter, »ampak bo težko«

    "Na sredinem sestanku sem predsednika vlade Janšo zelo lepo prosil, če za mesec dni odloži Twitter, ker bo iz rok vzel vse možne napade, stvari, ki jih počne opozicija. Vsi ti njegovi tviti se zelo velikokrat zlorabljajo, napadajo, ta vlada bo lahko veliko bolj mirno delala, če za en mesec odloži Twitter. Rekel je da bo težko, ampak da bo poskusil." Več

  • Uredništvo

    10. 12. 2020  |  Politika

    Ivo Hvalica: »Janši manjka demokratična komponenta«

    "Nedvomno je aktualni predsednik vlade kot vodja dober, zna premisliti, je deloholik, je strateg. Njemu manjka demokratična komponentna. On tega tako rekoč ne pozna." Več

  • Uredništvo

    10. 12. 2020  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: OGROŽENA PRAVNA DRŽAVA

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografija pa je iz fotoknjižnice Profimedia. Kako daleč smo od samodrštva oblasti, se sprašujemo v naslovni temi. Več preberite v letos že 50. številki Mladine, ki bo izšla v petek, 11. decembra. Na voljo bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani. #Mladina50 Več

  • Uredništvo

    10. 12. 2020  |  Družba

    »Božičnih in novoletnih praznovanj ne bo, morali bomo poostriti prepoved gibanja«

    "Najbolj smiselno je, da ljudje ostanejo doma. In da se ne srečujejo z drugimi oziroma srečevanje omejijo na največ eno drugo družino. Čas je tudi, da se sprijaznimo, da božičnih in novoletnih praznovanj ne bo. Seveda lahko z doslednim nošenjem mask, kar je zagotovo drugi najučinkovitejši ukrep, tveganje za okužbo zmanjšamo. Ampak maske tudi ne moremo nositi dosledno in vedno. Zato je to drugi najpomembnejši ukrep. Tretji pa je, da se ob pojavu simptomov takoj testiramo in poskušamo ugotoviti, s kom smo bili v zadnjih 14 dneh v stiku. Prav to je trenutno v Sloveniji težava. Zaradi velikega števila okužb ni več mogoče spremljati verig prenosov in zato bo morala Slovenija poostriti prepoved gibanja." Več

  • Uredništvo

    10. 12. 2020  |  Družba

    »Bi bilo treba državo zapreti najkasneje sredi oktobra?«

    "Izhajajoč iz tako čvrste podpore, ki jo vodji svetovalne skupine izkazujeta stranka SDS in predsednik vlade, smo vse od začetka epidemije optimistično verjeli, da bo vlada strokovni skupini natančno prisluhnila in sledila njenim nasvetom. A videti je, da ni bilo tako. Kdo torej komu ni prisluhnil? Ali Janez Janša ni prisluhnil protežirani vodji svetovalne skupine, infektologinji Bojani Beović? Ali pa je morda ona preslišala zelo jasna opozorila vrhunskih znanstvenikov z drugih področij? Na primer tistih, ki so pripravili zelo dobre projekcije, na podlagi katerih bi bilo treba državo 'zapreti' najkasneje sredi oktobra? Kaj nam to pove o načinih komunikacije med vodjo skupine, skupino kot celoto, ministrstvom in vlado? Ali je vodja morda poskušala zastaviti tudi svojo politično pozicijo ali pa je za njeno ohranitev prilagodila strokovna priporočila? Vprašanja za razmislek. Zato toliko bolj odločno zagovarjam, da zdravniška zbornica ne sme biti odvisna od nobenega političnega vpliva, ne glede na opcijo, ki je trenutno na oblasti." Več