Uredništvo
-
17. 1. 2023 | Politika
Direktorica ZD Ljubljana / »Situacija v Ljubljani še zdaleč ni najslabša«
"Druge izpostave po državi imajo pri družinskih zdravnikih bistveno slabše številke. Ko se začne govoriti o slabem stanju v Ljubljani, to postane neka mantra, ki se ponavlja. Pomanjkanje družinskih zdravnikov beležijo v enoti Moste-Polje, kjer sta od osmih zdravnikov ostala le dva. Poleg tega je pomanjkanje še v enoti Rudnik in Fužine, od koder so odšli po trije zdravniki. Situacija v ZD Ljubljana še zdaleč ni najslabša, predvsem pa ni slaba."
-
17. 1. 2023 | Politika
»Odstop obrambne ministrice je hud udarec za kanclerja«
"Odstop nemške obrambne ministrice Christine Lambrecht je hud udarec za kanclerja Olafa Scholza. V tednu, ko bodo članice Natove kontaktne skupine za Ukrajino v ameriškem oporišču Ramstein v Nemčiji vnovič razpravljale o nadaljnji pomoči Ukrajini v domnevno odločujoči fazi vojne, pretres na obrambnem ministrstvu zrcali vse kritike, ki jih je bila v preteklih skorajda enajstih mesecih vojne Nemčija deležna zaradi počasnega odziva na rusko agresijo na evropskih tleh. Sedeminpetdesetletna političarka SPD je bila pogosto strelovod za počasen premik Nemčije od več kot sedem desetletij trajajoče obrambne zadržanosti k aktivnejšemu posegu na ukrajinsko bojišče. In čeprav je Lambrecht prevzela resor z nakopičenimi težavami svojih predhodnikov, je položaja slednjič ni stalo klavrno stanje v nemškem obrambnem sistemu, tretji najmočnejši vojski na evropskih tleh."
-
17. 1. 2023 | Politika
Je bil Robert Golob junak, ki je šel med protestnike?
"No, Robert Golob ni bil le junak, ki je šel med protestnike. Bil je tudi neke vrste znanilec novih časov. Časov, ko bodo oblastniki protestirali sami proti sebi. Nezadovoljni s stanjem v družbi bodo odkorakali na ulice. In tam bodo morali postaviti kopico ogledal. Ker na koncu so vsi protesti vedno uperjeni proti oblasti. Torej bodo protestirali proti tistim, ki jih bodo videli v ogledalu."
-
17. 1. 2023 | Politika
»Po Hitlerju in Stalinu v Evropi ni bilo politika, ki bi pobil toliko ljudi kot Putin«
"Vojna v Ukrajini je rezultat nedokončanega razpada Sovjetske zveze in vračanja v preteklost. Konec decembra 2021 je minilo trideset let od razpada sovjetske države, slaba dva meseca po tem 'jubileju', bilo je 24. februarja 2022, je Vladimir Putin udaril po sosedi, za katero pravi, da ni nobena država, da Ukrajinci niso narod in da nimajo svoje kulture. Orel, simbol ruske državnosti, ima dve glavi: ena je glava carske imperijske Rusije, druga je glava sovjetskega stalinističnega totalitarizma. Vladimir Putin je od obeh režimov pobral najslabše. Odkar je na oblasti, zdaj že 23 let, je ujetnik preteklosti. Filozofske korenine putinizma zato temeljijo na dveh stebrih: na ideji imperija in opravičevanja vojne. Najstrašnejša žrtev tovrstnih zablod so zdaj seveda nedolžni Ukrajinci. Zato ga je treba ustaviti, sicer bo žrtev še več. Po Hitlerju in Stalinu v Evropi namreč ni bilo politika, ki bi pobil toliko ljudi, kot jih je v dosedanjih vojnah pokončal Vladimir Putin."
-
16. 1. 2023 | Kultura
V Kinu Šiška bo danes ob 19.30 premiera uprizoritve Strah in beda Tretjega rajha nemškega dramatika Bertolda Brechta, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Kina Šiška. Predstava v režiji Sebastijana Horvata se ukvarja z vprašanji fašizma: kakšen je bil nekdaj in kako je videti danes. Dvodelna predstava v prvem delu podaja Brecthovo dramsko besedilo, v drugem delu pa ga poskuša odslikavati v sedanjosti.
-
16. 1. 2023 | Politika
ALI PRIČAKUJETE, DA LETIM Z GOLOBOM?
-
15. 1. 2023 | Politika
»Čakata nas dva zdravstvena sistema, eden za revne in drugi za bogate«
"Čakata nas dva zdravstvena sistema, eden za revne in drugi za bogate. Tako kot v Ameriki jo bodo najslabše odnesli tisti vmes. Sodobna družba bolnikov ne pušča na cesti. Revni gredo na univerzitetne klinike, kjer jih imajo za učno bazo, bogatim pa zasebniki krepko zaračunajo in jim opravijo še kaj, česar sploh ne bi bilo treba. Saj menda že gradijo bolnišnico z 58 posteljami. Kaj mislite, kdo bo ležal v teh bolnišnicah?"
-
15. 1. 2023 | Politika
»Stanje v dolgih vrstah je v Sloveniji očitno še vedno civilizacijski standard«
"Človek lahko v tej državi vedno malo počaka, kakor ne bi imel nihče med nami pametnejšega dela ali kakor bi nam večurno stanje na žgočem soncu ali nočnem mrazu koristilo. Stanje v dolgih vrstah je, podobno kot bivakiranje po polnih čakalnicah, pri nas očitno še vedno civilizacijski standard, nespremenjen še od časov, ko so naši starši vsakodnevno v vrstah čakali na osnovne življenjske potrebščine, na prehod meje ali na izplačilo plače. Morda je to za koga celo znamenje naše urejenosti in organiziranosti, ker pri nas definitivno ne zamudimo priložnosti, da bi ljudi postavili v vrsto."
-
15. 1. 2023 | Politika
»Medenih tednov nove vlade je bilo relativno hitro konec«
"Vlada Roberta Goloba se sooča s paradoksom. V tednu, ko bo ministrski zbor popoln oziroma oblikovan tako, kot si je to zamislil premier pred več kot šestimi meseci po veličastni zmagi na aprilskih parlamentarnih volitvah, se sooča s prvimi resnimi znamenji, da zaupanje v vlado usiha. V nekaj prihodnjih mesecih bomo dobili odgovor na vprašanje, ali nemara tudi v tem primeru spremljamo politično usodo predhodnih vlad iz levega liberalnega političnega bloka, ki jim je na volitvah uspelo prepričati prepričljivo večino volilcev, nato pa so počasi izgubljale samozavest in na koncu podporo. Presenetljivo je, da je bilo medenih tednov nove vlade relativno hitro konec. Uspeh vlade na trojnem referendumu je utrjeval pričakovanje, da se bo tokrat morda razpletlo drugače, da bo cikel iskanja politične normalnosti presekan. A po komaj polovici leta od volitev lahko opazimo, da je prišlo konec lanskega leta do očitnega preloma, na kar nas opozarjajo javnomnenjske raziskave in vse bolj naelektreno ozračje med partnerji socialnega dialoga v trikotniku vlada, sindikati, delodajalci."
-
15. 1. 2023 | Politika
»Civilna družba lahko podre domine, ki so jih zainteresirani lobiji postavljali desetletja«
"V torek smo bili na Trgu republike v Ljubljani priče dogodku, ki so ga označili za sploh prvo stavko pacientov. To je bila manifestacija čvrstih tez o ohranitvi oziroma ponovni vzpostavitvi javnega zdravstva. Bilo je tudi srečanje, na katerem smo videli predsednika vlade Roberta Goloba strinjati se s protestniki zoper početje zasebnega zdravništva prav v času, ko je zdravstveni minister z njegovim mandatom sklepal sporazum z vidno zadovoljnimi sindikalisti Fidesa. V trku več svetov se je v torek pokazalo, kako pomembna nevralgična točka družbe je postalo javno zdravstvo. Pokazalo se je tudi to, da civilna družba lahko podre domine, ki so jih zainteresirani lobiji postavljali desetletja. In zato so bržkone prišle prve diskvalifikacije tistih, ki so se postavili v obrambo dosedanjega sistema …"
-
14. 1. 2023 | Politika
»Pomanjkanje zdravnikov je opozorilo za takojšnje ukrepanje pri reševanju pomanjkanja učiteljev«
"Urejanje razmer v zdravstvu pa ni pomembno le za to področje. Rezultat bitke za privatizacijo zdravstva bo imel vpliv tudi na druge javne podsisteme. V primeru uspešne privatizacije zdravstva bo sledilo šolstvo. Že za časa Janševih vlad je prišlo do podeljevanja koncesij visokošolskim zavodom, ki v glavnem delujejo s pomočjo 'dvoživk', če uporabim izraz iz zdravstva. Primer Švedske, ki je pod konservativno vlado uvedla možnost ustanavljanja 'free schools' profitno usmerjenim družbam, je dober prikaz, kako oslabiti javni šolski sistem. Ob že obstoječi javni šoli nastajajo nove, ki 'kradejo' učence že obstoječim, pri čemer ustvarjajo profit in ga razdelijo delničarjem."
-
14. 1. 2023 | Družba
»Bolj kot kdaj prej je nevarno biti ženska«
"Bolj kot kdaj prej je nevarno biti ženska, ki se bori za svoje pravice in je na čelu boja za enakost in svobodo. Ženske v Iranu so desetletja trpele sistemsko diskriminacijo in nasilje. Obvezno pokrivanje z ruto, ki so ga uzakonili leta 1979, je ekstremna oblika diskriminacije. Zdaj so dosegle točko, ko jim je stopila v bran širša družba. Oblasti so nad ženskami izvajale fizično in psihološko nasilju, veliko je poročil o spolnem nasilju. Med protesti so ubijali šestletne deklice, na smrt pretepali najstnice, stare 16 in 17 let. Ta dekleta in ženske so bile izjemno pogumne, vedele so, da je diskriminacija nepravična in v neskladju s tem, kako drugod po svetu živijo ženske. Želele so si prihodnost brez nasilja in hotele so svoje pravice."
-
13. 1. 2023 | Politika
»Minister za zdravje je lakmusov papir stanja oblasti«
"Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je lakmusov papir stanja oblasti. Stopnjevanje konfliktov na zdravstvenem polju ni izključna krivda vlade, ki dela dobrega pol leta. Pod preprogo pometeni problemi sistema, ki je pod udarom privatizacijskih silnic in politične nesposobnosti/nepripravljenosti za reformo, so dediščina, ki si jo vlade podajajo več kot desetletje. A Golob je vedel za dileme o politični (ne)primernosti Bešiča Loredana, oprtanega še z nahrbtnikom očitkov, da je politični podaljšek prvaka tukajšnjega zasebnega zdravstva Bitenca."
-
13. 1. 2023 | Družba
»Sečnja na Rožniku je uničila življenjska okolja več rastlinskih in živalskih vrst«
"Gozdnogospodarske cilje bi bilo torej možno realizirati na drugačen način, upoštevajoč, da je ekonomska zrelost bukve podrejena drugim funkcijam takšnega gozda. Stara drevesa oziroma gozd so posebnega ekološkega, izobraževalnega in socialnega pomena – so simbolna vez med generacijami. Potrebno je poskrbeti zgolj za vzdrževanje takšnih dreves."
-
11. 1. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine / ZDRAVNIKI, RADI VAS IMAMO
V petek izide nova Mladina! Avtor fotografije na tokratni naslovnici je Uroš Abram, za oblikovanje pa je poskrbel Damjan Ilić. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 13. januarja, dalje, pišemo o tem, da so zahteve zdravnikov po višjih plačah legitimne, zahteve po komercializaciji zdravstva pa nemoralne. Ne zamudite!
-
12. 1. 2023 | Politika
Dvig / Minimalna plača bo po novem 878 evrov neto
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je sporočil novi znesek minimalne plače, ki bo višja za 100 evrov oziroma bo po novem 878 evrov neto. Gre za enega večjih dvigov minimalne plače v zadnjem obdobju.
-
11. 1. 2023 | Politika
»Vladi se ne mudi s spremembami, ki bi dosegle korenine sedanjih težav v zdravstvu«
"Opozorilu, da pacienti potrebujejo osebnega zdravnika, na glas ne oporeka nihče. V vladi Roberta Goloba so dali v zadnjih dneh vedeti, da so pripravljeni prisluhniti. Podobno kot prejšnjim ekipam pa se jim ne mudi s spremembami, ki bi dosegle korenine sedanjih težav v zdravstvu. Zahteve v imenu pacientov, kakršne so nanizali v Glasu ljudstva, vedno znova trčijo ob raznovrstne interese znotraj zdravstva."
-
11. 1. 2023 | Svet
»Cilj ZDA ni več samo obramba Ukrajine, ampak ruski vojaški poraz«
"Cilj liberalnih intervencionistov, ki prevladujejo v Washingtonu, očitno ni več samo obramba Ukrajine, ampak ruski vojaški poraz, neuradno tudi razbitje Ruske federacije in – ali predvsem – Kitajska. Ta je, kot so zapisali tudi v strateških ameriških dokumentih, postala edina sila, ki ogroža vodilno ameriško globalno vlogo. Najvišjo ceno tega globalnega preurejanja bo poleg Ukrajine plačala EU, in to ne samo politično, ampak tudi gospodarsko. Glavna tarča je najmočnejša evropska država Nemčija, ki se je po mnenju Washingtona preveč povezala z Rusijo. Ker je obstajala nevarnost, da bo Nemčija obnovila uvoz plina iz Rusije, sta bila uničena podvodna plinovoda Severnega toka. Četrte, nepoškodovane cevi pa si Nemci očitno ne upajo uporabljati. Nemčija, ki iz ZDA uvaža plin, ki je do sedemkrat dražji od ruskega, se sooča z deindustrializacijo, saj vse več nemških podjetij seli proizvodnjo v ZDA. Če bo šlo po gospodarski plati Nemčiji letos zelo slabo, bo šlo drugim državam v Evropi še slabše. Kljub temu se trenutni evropski politiki obnašajo kot mrtvaki."
-
11. 1. 2023 | Kultura
Travnik v naravnem merilu reproduciran v galeriji
V Kinu Šiška bodo 16. januarja ob 18. uri odprli razstavo Davida Kuclerja in Petje Koceta, ki bosta predstavila velikoformatni deli Travnik: Brod 0,5 in Travnik: Sočerga – travnika, skenirana na Gorenjskem in Primorskem, nato pa v naravnem merilu reproducirana v galerijskem prostoru. Razstava Travnik z lahkotnim procesnim pristopom razpira možnost drugačnega doživljanja obstoječe žive krajine in njenih form, ob tem pa usmerja k premislekom o odnosih, v katere vstopa. Kuratorka razastave je Ajda Ana Kocutar.
-
11. 1. 2023 | Politika
Ustavno sodišče / Referendum o družinskem zakoniku ni dopusten
Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Spomnilo je, da je z dvema preteklima odločbama ugotovilo neskladje zakona z ustavo, DZ pa je s spremembami zakona sledil ugotovitvam ustavnega sodišča. Zato sodijo med izjeme, o katerih referendum ni dopusten.
-
11. 1. 2023 | Politika
»Mirne so le še tri kategorije prebivalstva: zdravniki, politiki in finančne elite«
"Mirne so le še tri kategorije prebivalstva: zdravniki, politiki in finančne elite. Ti imajo to osnovno pravico in tudi siceršnjo, neprimerno večjo dostopnost do storitev zanesljivo zagotovljeno. Od nekdaj. In prav to splošno znano dejstvo je svojevrsten, v nebo vpijoč, desetletja trajajoč in ravno zato že povsem prezrt dokaz visceralne korupcije, ki se je v zdravstvu bolj kot v katerem koli drugem sektorju razrasel v raka."
-
11. 1. 2023 | Družba
»Nebo ne pripada Elonu Musku, ampak celotnemu človeštvu«
"Starlink pomeni globalni problem. Težava ni to, da imamo v orbiti satelite. Sateliti so darilo človeštvu, saj jih lahko uporabljamo za reševanje ljudi, za spremljanje vremena in tako naprej. Težava je pomanjkanje regulacije v vesolju. Nihče ničesar ne nadzoruje. Zasebne družbe po navadi zasledujejo le dobiček in Starlink je eden izmed takih primerov. Elon Musk je nepredvidljiv, ima svojo vizijo, ki jo poskuša uveljaviti, čeprav podre vse pred seboj. Starlink je njegova naprava za generiranje dobička s prodajo telekomunikacijskih storitev, ki jih niti ne potrebujemo, saj obstaja že veliko drugih rešitev. Vseeno mu je, da bo s tem zastrl nebo z množico satelitov. Nebo ne pripada Elonu Musku, ampak celotnemu človeštvu. Zato mislim, da bi se morali vsi skupaj odločiti, kaj želimo videti na nebu in ali sploh še želimo kje na Zemlji uživati ob temnem nebu. V primeru Starlinka kompromisa ne bo več. Mislim, da Musk ne bi smel imeti privilegija odločanja, kaj se bo zgodilo z našim nebom."
-
9. 1. 2023 | Politika
»Minister za zdravje ima predolg jezik«
"Minister za zdravje ima predolg jezik. Njegovo namigovanje, da naj bi župan Janković želel prodati dve enoti ljubljanskega zdravstvenega doma, ker stojita na dragocenem zemljišču, je huda obtožba, ki si je minister, če je minister za zdravje in ne minister za gostilniške šanke, ne bi smel privoščiti. Ali je v njegovi špekulaciji morda kaj resnice, sploh ni pomembno. Pomemben je postopek, s katerim želi minister slovenske republike diskreditirati župana slovenskega mesta (ki je, ne mimogrede, koalicijski partner ministrove stranke v tem istem mestu). Imenuje se osiranje, to pa se redi na javnemu življenju znanih namigih, da ljubljanski župan kot kakšen verižni trgovec z nepremičninami v mestni lasti živi od provizij v teh poslih."
-
9. 1. 2023 | Politika
»Glavni problem policije niso politični ukazi«
"Marsikatera potrebna kadrovska poteza v policiji je bila zakonito speljana in gotovo bi jih sledilo še nekaj. Nedvomno na pomembnih mestih v policiji še vedno delajo ljudje, ki so resnično umazali sebe in policijo z nesorazmernimi ukrepi in ki so pokorno in brezkompromisno izpolnjevali vse ukaze politike. Razumem politično potrebo po preprostih rešitvah in odgovorih. Težava je v tem, da so preprosti odgovori redko pravilni. Resničnost je nagnjena k temu, da je bolj zapletena, kot bi si večina želela. Menim pa, da niso glavni problem policije politični ukazi. Večji problem je v sami policiji in njenih šefih pri pokončnem vztrajanju pri strokovnosti in zakonitosti. Zaradi želje ostati na solidno plačanem položaju na generalni policijski upravi ali regijskih policijskih upravah so mnogi počepnili, ker so se tam znašli bolj po zaslugi politike in ne svojega znanja. Zato tak položaj postane slepilo, ki se ga redko kdo uspe ubraniti. In ker je to enako na vseh nivojih, gre sistem v smeri vzdrževanja pričakovanega vtisa in ne pričakovanega poslanstva policije."
-
9. 1. 2023 | Kultura
Krvodajalstvo / Resnična grozljivka je, ko ni krvi
Od 13. januarja do 9. februarja bo v Plakatni galeriji TAM-TAM na ogled izbor plakatov, prijavljenih na 15. mednarodni natečaj Plaktivat – Krvodajalstvo, ki ga je zavod TAM-TAM Inštitut razpisal v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino in Rdečim križem Slovenije. Namen natečaja je bil spodbujanje in ozaveščanje o pomenu darovanja krvi.
-
9. 1. 2023 | Svet
»Ti fašistični fanatiki so storili nekaj, česar v zgodovini te države še ni bilo«
Brazilske varnostne sile so po nedeljskih izgredih privržencev bivšega predsednika Jairja Bolsonara znova prevzele nadzor nad kongresom, predsedniško palačo in vrhovnim sodiščem ter vzpostavile red v prestolnici. Bolsonaro je nemire obsodil, a zanikal, da bi bil odgovoren zanje. Prizorišče napada je že obiskal predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.
-
9. 1. 2023 | Politika
Pahorjeva krivda, da je predsedniška funkcija degradirana?
"Kaj pa, če je predsedniška funkcija res degradirana? Danes se očitno nikomur ne zdi več nič spornega, če predsednica republike nastopi v silvestrski humoristični oddaji. Je to Pahorjeva zasluga oziroma krivda? Morda. Morda tudi."
-
8. 1. 2023 | Politika
Je javno zdravstvo v Sloveniji nepopravljivo poškodovano in ga ni več mogoče rešiti?
"Nekateri poznavalci so mnenja, da je pri privatizaciji zdravstva rubikon že prestopljen, javno zdravstvo nepopravljivo poškodovano in ga ni več mogoče rešiti. Javnost, ki se oblikuje tudi okrog pobude Glasa ljudstva, je drugačnega mnenja in v resnici bi kazalo pritegniti staremu angleškemu reku, da nekaj nikoli ni izgubljeno, dokler ni res izgubljeno. Drugače rečeno, moči slovenske demokratične javnosti, kot so pokazali referendumi, ne kaže podcenjevati."
-
7. 1. 2023 | Politika
»Ženske imajo zdaj kar nekaj politične moči«
"Obenem velja spomniti, da imamo poleg predsednice države in predsednice parlamenta tudi daleč najvišji delež žensk v državnem zboru in vladi doslej. Ženske imajo torej zdaj kar nekaj politične moči, ki jo bodo, upajmo, izkoristile za uvajanje na vednosti utemeljenih sprememb v družbenem življenju in za izboljšanje življenja žensk, še posebno tistih, ki so zaradi pripadnosti različnim kolektivitetam ali zaradi svojih individualnih okoliščin diskriminirane, preslišane ali sploh pozabljene. A hitrih sprememb ne kaže pričakovati. V politiki gre za proces in tek na dolge proge. Vsega tudi ne kaže zvaliti na ramena žensk in umanjkanja sprememb izkoristiti kot argument proti enakosti spolov v politiki. Ob tem namreč kaže poudariti, da so v politiko ženske prišle zato, ker so del populacije, ki je spolno razlikovana, v politiki pa so lahko najmanj enako dobre kot moški."
-
7. 1. 2023 | Politika
So Rusi narobe ocenili stanje v Ukrajini?
"Skoraj neverjetno se zdi, da so Rusi tako narobe ocenili stanje v Ukrajini, še posebno ker so nedvomno imeli široko mrežo proruskih podpornikov in vohunov. V napad na izredno velik prostor, ki je večji od celotne Jugoslavije, so najprej šli v ofenzivo s samo 120.000 vojaki. Za primerjavo – hrvaška vojska je svoje ozemlje osvobajala s 150.000 vojaki. Kot zgodovinar se čudim, kako so najpomembnejše in najbolj dramatične odločitve hkrati tako neumne in slonijo na povsem napačnih podatkih in paranoji. Vse je tako zmedeno, da niti ne vemo, kaj je pravi Putinov cilj, zato je bistveno več možnosti za dolgo vojno kot za prekinitev spopadov v bližnji prihodnosti. Predvsem pa ne bo poraza, vsaj ne takšnega, kot je bil poraz Nemčije v drugi svetovni vojni."
