Borut Mekina
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Družba
Kriminalisti pri kriptopodjetnikih
Metoda, ki se uporablja pri PCR-testih, deluje kot ojačevalec. Virusno biološko snov po tej metodi pred testiranjem v več ciklih razmnožijo, zaradi česar je z njo teoretično mogoče zaznati že en sam virus, ki povzroča covid-19, in zaradi česar morajo v laboratorijih občutljivost testov omejevati. Hitri testi pa, nasprotno, delujejo na podlagi kemične reakcije z delci virusa, zaradi česar so učinkoviti le, če je v preiskovani snovi virusa dovolj.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Družba
»Z zunanjepolitičnega vidika si take vlade še naslednja štiri leta res ne moremo več privoščiti«
Dr. Zlatko Šabič je dolgoletni profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. Dejansko je danes eden od stebrov te vede v Sloveniji. Oktobra, ob vrhuncu našega predsedovanja EU, je katedra praznovala 60-letnico tega študija. Praznovanje vrhunca znanstvene discipline pa je sovpadlo z eno najnižjih točk, kamor je padel mednarodni ugled naše države. V praksi se bolj zdi, da je Slovenija država z eno najslabših zunanjih politik. Kaj je pri tem prenosu znanja v prakso šlo narobe in kaj moramo narediti, da se nam kaj takšnega nikoli več ne bo ponovilo?
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Mladi fideszovci v slovenskem nacionalnem interesu
Dvaindvajset delegatov mladinskega sveta, ki predstavljajo 11 nacionalnih mladinskih organizacij, od tabornikov, skavtov do podmladkov političnih strank, je ta teden v četrtek popoldne na svojem zboru odločalo o nenavadnem vprašanju – ali naj neki lokalni mladinski organizaciji – Pomurskemu madžarskemu mladinskemu društvu – podelijo status polnopravne članice ali ne.
-
8. 12. 2021 | Politika
Kupovanje glasov manjšinskega poslanca
Dvaindvajset delegatov mladinskega sveta, ki predstavljajo 11 nacionalnih mladinskih organizacij (od tabornikov, skavtov do podmladkov političnih strank), bo jutri na svojem zboru odločalo o nenavadnem vprašanju: Ali naj neki lokalni mladinski organizaciji – Pomurskemu madžarskemu mladinskemu društvu – podelijo status polnopravne članice ali ne?
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Družba
Sredi kriznih razmer želijo zdravniki izstopiti iz enotnega plačnega sistema
Med več kot 160 tisoč zaposlenimi v javnem sektorju imajo zdravniki daleč najvišje plače. Na prvih 50 mestih lestvice najbolje plačanih vsak mesec najdemo skorajda izključno zdravnike, ki prejemajo bruto izplačila od deset, 15 pa tja do več kot 20 tisoč evrov. Ko smo v Sloveniji pred dobrimi 15 leti dobili današnji sistem javnih plač, je ta temeljil na načelu, da morajo imeti najpomembnejši zaposleni v posameznih družbenih podskupinah primerljive osebne dohodke. Zdravniki, sodniki, tožilci, poslanci, ministri ali profesorji, recimo, so bili uvrščeni v podobne plačne razrede. A so se zdravniki zadnja leta, predvsem zaradi skrajševanja čakalnih dob in dodatnega nagrajevanja za nadurno delo, že oddaljili od drugih. Uspelo jim je, da so si priborili najrazličnejše dodatke, zato so njihovi dejanski dohodki danes med najvišjimi.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Politika
Tudi mladi Madžari hvaležni SDS
Kaj je Pomursko madžarsko mladinsko društvo? Telefonska številka, navedena pri registraciji društva, ne deluje. Elektronska pošta se vrača, spletne strani društvo nima. Predsednik Teodor Varga se na sporočilo, poslano na drug elektronski naslov, ki so ga posredovali iz Zavoda za kulturo madžarske skupnosti, ni odzval. Kako pomembno je to društvo in predvsem, koliko članov ima, kakšni so njegovi načrti za prihodnost in kakšne projekte je izpeljalo doslej, tako nismo mogli izvedeti.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Politika
Ko je posebna delegacija evropskega parlamenta pod vodstvom poslanke iz Nizozemske Sophie in ‘t Veld oktobra obiskala Slovenijo, je bilo prav ravnanje predsednika vlade Janeza Janše ključni dokaz in kazalnik stanja demokracije v naši državi. Kar so evropski poslanci dotlej poslušali iz druge roke, so oktobra občutili na svoji koži. Nikoli se še ni zgodilo, da najvišji politični predstavniki države ne bi sprejeli takšne delegacije – pa je Janša evropske poslance celo osebno povabil v državo. Za povrhu je premier goste med obiskom še blatil. Označil jih je za Soroseve lutke, torej za osebke brez lastne volje, katerih ravnanje naj bi iz ozadja vodil bogati Jud. Janševe izpade so obsodili vsi predsedniki institucij EU in številni drugi pomembni politiki EU, s katerimi se je tisti dan naš premier zapletel v še bolj žaljive besedne spopade.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Svet
Evropski parlament na plenarno sejo povabil le pisce, ki pišejo za spletne strani NSi
Pisarna evropskega parlamenta v Ljubljani je na razpravo o spoštovanju temeljnih načel EU in pravne države v Sloveniji povabila šest novinarjev. Poleg Igorja Pirkoviča s TV Slovenija bodo razpravo v živo spremljali še trije pisci spletne strani Domovina.je in pisca spletne strani Iskreni.net.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Politika
»Ni konec. Zdaj se šele začne.«
Roberta Goloba je ta teden politika, natančneje stranka SDS s podporo NSi, odstranila iz vodstva podjetja, ki ga je Golob sam pomagal ustanoviti. Odstranila ga je v trenutku, ko se je na izpraznjenem mednarodnem prizorišču temu slovenskemu podjetju, ki je že zdaj multinacionalka s tremi milijardami prometa, odprla velika priložnost. Ker lastniki Gen-I – to so državni nadzorniki pod vodstvom Cvetka Sršena (SDS) – niso bili zmožni imenovati nove uprave, predvsem zaradi nasprotovanja Gen energije (slovenskega dela nuklearke), bo zdaj verjetno novo upravo moralo imenovati sodišče. Golob v intervjuju med vrsticami namigne tudi, kdo po njegovem za tem stoji. Razumeti je, da misli na svetovalce SDS s poslovnimi zvezami v Bosni.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Politika
Zamenjave vodilnih v gospodarstvu, ki jih izvaja vlada Janeza Janše, se praviloma dogajajo v tišini. Pokorjene uprave odstopajo iz osebnih razlogov, pri čemer so največkrat deležne visokih odpravnin. Izjema v seriji teh zamenjav, predvsem v energetiki, je bil v začetku meseca krivdno odstavljeni predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki je na tiskovni konferenci razkril, kako ga je v odstop in prejem odpravnine poskušal prepričati kar generalni sekretar stranke SDS Borut Dolanc v prostorih poslanske skupine SDS v parlamentu. A kar je prejšnji teden, nekaj dni za tem, pripravil sedaj že bivši predsednik uprave Gen-I Robert Golob – tiskovno konferenco o političnih pritiskih na njegovo upravo v soju žarometov s profesionalnim vodenjem in prezentacijo v ozadju –, je bila višja, še ne videna razsežnost upora. Dogodek, ki smo mu bili priča z odstavljanjem Goloba, je marsikoga spomnil na način, kako je prva vlada Janeza Janše jeseni leta 2005 odstavila ravno tako samosvojega Zorana Jankovića s položaja predsednika uprave Mercatorja. Zaposleni so tedaj za Jankovićem jokali. Janković, ki se je zamenjavi prav tako uprl, si je tedaj zaslužil ogromno političnega kapitala. Smo bili prejšnji teden priča podobnemu dogodku?
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
Na afero »Glupi davki« se je z daljšim pojasnilom ta teden iz Glasgowa odzval okoljski minister Andrej Vizjak. Meni, da naj posnetki pogovora med njim in tajkunom Bojanom Petanom leta 2007, ko je bil Vizjak gospodarski minister v prvi vladi Janeza Janše in ki jih že nekaj tednov objavlja POP TV, ne bi dokazovali, da se je kot minister neprimerno vpletal v gospodarstvo, da je torej zlorabljal svoj položaj ali da je Petanu, danes najpomembnejšemu lastniku DZS, svetoval, kako se naj izogne plačilu davkov. V odgovoru minister Vizjak dokazuje, da se je boril proti tajkunskim prevzemom in proti oškodovanju države ter davkoplačevalcev.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
Odstavljeni dolgoletni direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki je zdaj prvi javno spregovoril, kako si v koaliciji politično podrejajo državna podjetja, je v svojem razkritju, kako je potekala menjava, javno povedal, da je moral na sestanek v parlament, v prostore poslanske skupine SDS, kjer ga je pričakal generalni sekretar stranke Borut Dolanc.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
V SDS razpolagajo z osebnimi podatki
To je sporazum o predčasnem prenehanju mandata, ki ga je generalni sekretar stranke SDS Borut Dolanc v prostorih poslanske skupine SDS v parlamentu ponudil zdaj že odstopljenemu predsedniku uprave Elektra Ljubljana Andreju Ribiču. V SDS so sestanek med Dolancem in Ribičem ocenili za »brezpomenski«, češ da ima »pravico za imenovanje kadrov v družbah, v katerih je država lastnica oz. zgolj vpletena v lastniško strukturo družbe, zgolj Slovenski državni holding in nadzorni sveti posameznih družb«. Toda iz dokumenta, ki ga objavljamo, lahko sklepamo tudi na kaznivo dejanje.
-
11. 11. 2021 | Politika
Robert Golob, predsednik uprave največjega slovenskega trgovca z energijo Gen-I, ki po intervenciji politike včeraj ni dobil novega mandata na čelu podjetja, je danes s sodelavci spregovoril o ozadju dogodkov, ki so se odvijali zadnje tedne. Eno največjih presenečenj na tiskovni konferenci je bil nastop Antona Krkoviča, nekdanjega brigadirja in zavzetega podpornika Janeza Janše, ki je sedaj zaposlen v podjetju Gen-I kot svetovalec uprave.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Svet
Konec septembra je v poljsko bolnišnico v Pszczyni, mestecu v bližini Katovic, zaradi iztekanja plodovnice prišla 30-letna ženska v 22. tednu nosečnosti. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se je plod zaradi pomanjkanja plodovnice napačno razvijal, bil je tudi deformiran in ni imel več možnosti preživetja. Kljub temu zdravniki splava niso opravili takoj, ampak so čakali, da je plodu nehalo biti srce, to pa je bilo za žensko prepozno. Uradno je umrla zaradi tako imenovanega septičnega šoka, dejansko pa zaradi poljske zakonodaje, ki prepoveduje splav.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Družba
Kje so naši zdravstveni milijoni?
V času epidemije smo se občani, če je to le bilo mogoče, na široko ognili zdravstvenim ustanovam. Če nas je bolel zob, smo raje potrpeli, kronični bolniki so raje ostajali doma in operacije prestavljali v nedoločeno prihodnost. Na drugi strani so zaradi epidemije tudi bolnišnice vse manj nujne posege potiskale v prihodnost, zdravstveni domovi pa so na najrazličnejše načine poskušali omejevati obiske. Posledica vsega tega je bilo seveda manj opravljenih storitev.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Družba
»Strah me je, da bo EU postala povsem nepomembna, da bo ostala brez vpliva in moči«
Janis Varufakis (1961) se je na svetovni oder postavil v času evropske oziroma grške finančne krize. Od januarja do junija 2015 je bil finančni minister v grški vladi pod vodstvom Aleksisa Ciprasa (Siriza). V tistih nekaj mesecih je v Evropi potekala ena od najusodnejših konfrontacij med majhno Grčijo in Evroskupino, kjer je imela glavno besedo Nemčija. Varufakis je tedaj zaslovel kot politik, ki je poudaril nekaj, o čemer drugi državniki niso hoteli govoriti. In sicer da so dolgovi, v katerih se je tedaj utapljala Grčija, pa tudi nekatere druge države, predvsem Italija, dejansko nevzdržni in da jih je iluzorno v neskončnost podaljševati in povečevati v zameno za še strožje varčevalne ukrepe. Dotlej je večina uveljavljenih mnenjskih voditeljev ponavljala, da nekatere države pač niso disciplinirane, Varufakis pa je poskušal dokazati, da ima sistem evra vgrajene napake, ki bodo razbile EU. Grčija z Varufakisom tedaj sicer tega oreha ni zmogla streti, Varufakis, ki je imel pred tem možnosti s seboj v brezno potegniti še Italijo, je odstopil s položaja, EU pa je nato Grčiji podelila novo gromozansko in očitno nevzdržno posojilo. Po tistem obdobju je Varufakis ustanovil evropsko politično gibanje DiEM25 (Demokracija v Evropi) in svojo progresivno politično stranko v Grčiji; oba na volitvah sicer nista dobila večje podpore. Kot profesor ekonomije in politik je napisal več knjig različnih žanrov, v katerih dokazuje, da kapitalizem v zadnjem obdobju, ki je dobilo pospešek v finančni krizi, propada. V pogovoru, ki ga je imel Varufakis pretekli teden s Slavojem Žižkom v sklopu festivala Indigo, je recimo dokazoval, da kapitalizma ni več. Oziroma da je sistem, kjer svet obvladujejo spletni giganti tipa Amazon, Facebook, Google ali Apple, bolj podoben nekdanjemu fevdalizmu kot kapitalizmu s svojimi prostimi trgi.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Družba
Franci Matoz, sicer najtesnejši zaupnik predsednika vlade Janeza Janše, se je v zadnjem letu izkazal za enega največjih multipraktikov, kar smo jih imeli čast spoznati v naši polpretekli zgodovini. Ne le da za Janeza Janšo še naprej opravlja odvetniške storitve, zelo dobro se spozna tudi na bančna vprašanja – avgusta je bil denimo imenovan za neizvršnega direktorja Slabe banke (DUTB). Je tudi strokovnjak za železnice – sedi v nadzornem svetu Slovenskih železnic kot namestnik predsednika in je tudi predsednik nadzornega sveta Luke Koper. Pa ne zgolj to. Blizu so mu jajca, žito in jabolka. Do letos poleti je bil recimo član nadzornega sveta kmetijskega podjetja Meja iz Šentjurja, ki se ukvarja s pridelavo omenjenih kmetijskih proizvodov.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
Nekaj naukov smo v našem, več kot intenzivnem odnosu z Brusljem v zadnjem letu in pol tukajšnje vladavine Janeza Janše že spoznali. Prvi in verjetno najpomembnejši je, da je EU s svojimi institucijami precej nemočna v dogajanju, kakršnemu smo priča tudi v Sloveniji. Govorimo o situacijah, v katerih začne lokalni avtokrat spodjedati demokracijo, neodvisne institucije, civilno družbo ali ko ruši ravnovesje med zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti ter omejuje ali spodjeda občutek svobode, ko svoj lojalnostni princip strankokracije kot virus širi po celotni, med seboj načrtno skregani družbi.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
V Sloveniji smo se srečali z veliko ljudmi in pri njih nisem dobila občutka, da bi bila nezaželena, seveda pa imate prav, res se nam je prvič zgodilo, da nas najvišji predstavniki vlade niso hoteli sprejeti. Bili smo na Slovaškem, v Bolgariji in drugod, vedno smo se srečali s predsedniki vlad. A to je pač osebna odločitev Janeza Janše. Lahko rečem zgolj, da je imel priložnost in da nam je žal, da se nismo srečali.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
Janez Janša se je v zadnjem letu večkrat obregnil ob Bruselj, a tokrat sta bila odziv in kritika voditeljev EU institucij veliko ostrejša kot doslej. Janšo so zaradi tvita, v katerem je delegacijo EU parlamenta označil za »lutke Sorosa v Evropskem parlamentu«, kritizirali predvsem zaradi njegovega antisemitskega tona. Kot pravi Brankica Petković, dolgoletna raziskovalka z Mirovnega inštituta, je antisemitizem seveda tudi slikanje namišljenih sovražnikov, kjer akterju pripisujemo nekakšen skrit manipulativen namen, njegovim lutkam, v tem primeru evroposlancem, pa recimo Janša s tem odreka zmožnosti neodvisnega, premišljenega delovanja. »Očitno seveda je, da v EU te vzorce hitreje prepoznajo. Celo mi, politični analitiki, dejansko danes v Sloveniji na takšne izpade nismo več občutljivi,« pravi Petkovićeva.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Afera Kurz: Kar počne Janša nekaznovano, v Avstriji preganjajo
Vse se je zgodilo s svetlobno hitrostjo, vsaj po slovenskih merilih. Prejšnji teden, ko je bil avstrijski kancler Sebastijan Kurz v gosteh pri Janezu Janši na Brdu pri Kranju, na vrhu EU-Zahodni Balkan, je avstrijsko specializirano tožilstvo opravilo hišne preiskave v njegovem uradu, na sedežu njegove ljudske stranke (ÖVP) in na finančnem ministrstvu. Nekaj dni za tem je Kurz, proti kateremu bo očitno vložena obtožnica zaradi korupcije, odstopil. Kaj mu očitajo in kako so mu kriminalisti prišli na sled?
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Družba
Zaposleni na Institutu Jožef Stefan nad informacijsko pooblaščenko
Urad informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, je v času vlade Janeza Janše ostal do nje kritičen in neodvisen organ, zaradi česar si je prislužil zvrhano mero oblastniških klofut. Nazadnje je na začetku tega meseca parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki ga vodi Branko Grims (SDS), celo zavrnil njegovo letno poročilo, česar ne bi smel, poleg tega je državni svet pred tem poročilo pohvalil. A Grims je brez posebne utemeljitve razsodil, da je poročilo pomanjkljivo. Zaradi te poteze, ki jo v uradu informacijske pooblaščenke razumejo kot »del političnega obračunavanja«, Mojca Prelesnik zdaj razmišlja, da bi o vsem skupaj obvestila pristojne mednarodne organe v Svetu Evrope in EU.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Novo povečanje izdatkov za vojsko in nova referendumska pobuda
Kje so časi, ko je stranka Levica ob napovedi vlade protestirala zaradi načrtovanih dodatnih 30 milijonov evrov za nakup orožja in opreme (septembra 2019)! Pod vlado Janeza Janše ti izdatki in načrti za prihodnja leta letijo v nebo; skorajda ni več niti dovolj časa za vsakokratne izraze ogorčenja.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Na prvi pogled se zdi, da mednarodnemu zavezništvu tako imenovanih iliberalnih sil na vzhodu Evrope, na čelu z Viktorjem Orbánom, ne kaže najbolje. Njegov zaveznik Sebastijan Kurz, avstrijski kancler, s katerim je šel slovenski premier Janez Janša nedavno na Triglav, je bil zaradi korupcijskega škandala ta vikend prisiljen odstopiti. Češki premier Andrej Babiš je pretekli vikend izgubil na parlamentarnih volitvah. Poljski vladajoči ultrakonservativni populisti pa so zaradi vse bolj radikalnih potez pod vse večjim mednarodnim in domačim pritiskom: po kontroverzni sodbi njihovega ustavnega sodišča glede statusa prava EU se je po poljskih mestih pretekli teden zbralo največje število protestnikov doslej.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Kultura
»Strah in pogum« je bilo vodilo letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica. In kot je v utemeljitvi istoimenske nagrade zapisala prevajalka Amalija Maček, je to tudi življenjsko vodilo letošnjega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja (1953).
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Politika
»Avstrijski mediji povzeli to, kar slovenski niso. Intervju z Janezom Janšo na Demografskem vrhu,« so minuli teden zapisali na Nova24. Temu je sledil povzetek pogovora, ki ga je imel predsednik vlade na Demografskem vrhu v Budimpešti in ki ga je v nemščini poobjavil portal Unser Mitteleuropa. A omenjeni portal dejansko ni avstrijski medij, ampak je eno od pomembnejših komunikacijskih središč evropskih skrajno desnih gibanj, ki jih s kampanjo lažnih novic posredno podpira tudi Rusija. Primer ne kaže le, kako globoko na desno je zašla SDS, ki zdaj že precej jasno služi tistemu, kar so v tej stranki pred leti označevali za rusko hibridno vojno proti Evropi, ampak tudi, zakaj želi vlada Janeza Janše oslabiti ali uničiti Slovensko tiskovno agencijo (STA).
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
Zdravniška zbornica Slovenije je še pred nekaj leti trdila, da je zdravnikov preveč
Računsko sodišče je zaradi številnih opozoril o pomanjkanju zdravnikov opravilo revizijo učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela, pri čemer je seveda ugotovilo, da na tem področju vlada kaos. Oziroma da ni mogoče ugotoviti dejanskih zdravniških kapacitet, torej kako obremenjeni so zdravniki po posameznih področjih, zaradi česar tudi ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih. Torej, koliko urologov, anesteziologov, zobozdravnikov in družinskih zdravnikov bomo dejansko potrebovali čez pet do deset let, kolikor v povprečju traja izobraževanje.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Politika
Bojan Veselinovič je prejšnji teden zaradi neuspešnih pogajanj z Uradom vlade za komuniciranje (UKOM) odstopil s položaja direktorja, seveda pa se tudi ni prijavil na novi razpis za direktorja STA. Če namreč ne bi odstopil, bi mu mandat potekel 31. decembra letos, zaradi česar so na STA v začetku septembra objavili razpis za novega direktorja. Na ta razpis pa se je prijavil le en kandidat, in sicer Igor Kadunc, ki je do aprila letos opravljal funkcijo generalnega direktorja RTV Slovenija. Če bo Kadunc izbran, bo funkcijo s petletnim mandatnim obdobjem nastopil 1. januarja prihodnje leto. Seveda, če bo STA tedaj še obstajala.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Politika
Čeprav se je predsednik naše vlade Janez Janša letos že vsaj petkrat uradno sešel z madžarskim kolegom Viktorjem Orbánom, se prejšnji teden ni mogel upreti skušnjavi in se je z njim sestal še enkrat. Namesto da bi v vlogi predsedujočega Svetu EU odšel na zasedanje generalne skupščine OZN, se je s predsednikom države Borutom Pahorjem dogovoril za zamenjavo, sam pa je spet odpotoval v Budimpešto, na že četrti demografski vrh, kjer je z drugimi politiki iz višegrajske koalicije razmišljal, kako ženske pripraviti do pogostejšega rojevanja.
