Peter Petrovčič
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Politika
Prejšnji petek so, kot je zadnje čase običajno, v centru Ljubljane potekali protivladni protesti v avtomobilih. Čeprav »združevanje« ljudi, ki sodelujejo v protestih, ne krši prepovedi združevanja, saj ta (uradno) velja zaradi preprečevanja širjenja okužb, policija kaznuje tudi avtomobilske protestnike in jim poleg ostalih izreka kazen za kršitev prepovedi zbiranja.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Štiriletni otroci, ujeti v snegu
Konec prejšnjega tedna je na Ilirskobistriškem potekala reševalna akcija, v kateri so policisti in gorska reševalna služba našli in oskrbeli šest beguncev, ki so v enem izmed tamkajšnjih obmejnih gozdov obtičali v snegu. Šlo je za očeta in mamo s štiriletnim otrokom ter očeta z otrokoma, starima sedem in štiri leta. To je begunska stvarnost. Begunske družine, ti dve sta bili iz Afganistana, so v obupnem položaju v Sloveniji, v Evropski uniji, na schengenskem območju, a so tako obupane in ogrožene, da na pomoč pokličejo policijo, čeprav vedo, da ta neželene tujce po hitrem postopku vrne na Hrvaško. Od tam jih vrnejo v BiH, na vsej tej poti, kalvariji pa so lahko deležne tudi fizičnega nasilja državnih organov.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
»Priča smo sprevrženju oblasti«
Dr. Rajko Pirnat se ni prvič oglasil zoper vlado Janeza Janše. Je pa tokrat neomajen, da smo prišli do točke, ko bi se za dobro ljudi vlada morala posloviti. Vlada, pravi Pirnat, ogroža vladavino prava v Sloveniji in kaže popolno brezbrižnost do pravne države. Pred diktaturo in stanjem stvari, kakršnemu smo priča na Madžarskem in Poljskem, Slovenijo po njegovem mnenju varuje le še volilni sistem, ki eni politični opciji otežuje pridobitev dvotretjinske večine v državnem zboru. Če bi se to zgodilo, nas ne reši nič več, opozarja Pirnat.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Ko so v Ilirski Bistrici pripravljali protimigrantski shod, so izvedbo tega podpihovale tudi politične stranke in dolgoletni župan Emil Rojc, član SD. Ugodil je zahtevam organizatorjev protesta, prav angažiral se je. Telefoniral in pisal je lokalnemu pihalnemu orkestru in od njega zahteval, da nastopi na shodu. To se ni zgodilo, župan pa je potem tožil enega od članov orkestra, ker je njegovo ravnanje razkril. Zdaj je tožbo izgubil.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Družba
»Tudi večini policistov se utegne sčasoma upreti nasilje nad lastnimi miroljubnimi ljudmi«
Dr. Dragan Petrovec, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in profesor na tej fakulteti, je znan po kritičnosti do represije, zaostrovanja kaznovalne politike, avtoritarnosti nasploh. Kritičen je bil do predsednikov vlad in ministrov vseh mogočih barv in političnih predznakov, kadar so »teptali« človekove pravice ali ravnali v nasprotju z interesi ljudstva in družbe. Dandanes, pravi, ima še posebej veliko razlogov za kritiko oblasti. A hkrati poudarja, da je optimist in da verjame, da bomo prej ali slej uzrli »sliko spuščenih ščitov in dvignjenih vizirjev ter skupnega sprehoda policistov in protestnikov«.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Politika
Kdaj bodo začeli ščititi ljudi?
Ljudje po vsem svetu so prenekateri ukrep za zajezitev epidemije občutili kot grob poseg v človekove pravice. Seveda, tovrstni ukrepi so vedno poseg v človekove pravice, zato je pomembno, da je vsak izmed njih pretehtan, utemeljen, sorazmeren in posledično ustaven ali protiustaven. Vprašanja o tem državljani zastavljajo vsem najvišjim in tudi drugim sodiščem po Evropi in po svetu. Kako ta opravljajo svoje delo? Nekatera zgolj legitimirajo oblastne ukrepe, druga oblasti postavljajo meje in razveljavljajo ukrepe ter zahtevajo spoštovanje človekovih pravic tudi v času epidemije. Kako je to vlogo odigralo slovensko ustavno sodišče?
-
27. 11. 2020 | Politika
Tisti, ki varuje ljudi pred državnimi organi
Varuh človekovih pravic je »v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ«, ki »omejuje samovoljo oblasti pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov in določenih skupin«, lahko deluje »v primeru kakršnekoli kršitve katerekoli pravice posameznika s strani nosilcev oblasti« in lahko »intervenira tudi v primeru nepravičnega in slabega upravljanja izvajalcev oblasti v razmerju do posameznikov«. Tako piše v predstavitvi varuha in to zgolj potrjuje, kar določa zakonodaja. Varuh ima edini v državi proste roke, da v vsakem trenutku oblast pozove k odgovornosti. Gre za pristojnost, pravico in hkrati dolžnost.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Družba
Ena soba, en računalnik, več otrok
Zaprte šole in šolanje na daljavo so izziv za veliko večino osnovnošolcev in srednješolcev ter njihovih staršev, a najtežje je v tem pogledu otrokom z roba družbe, med katere sodijo tudi otroci iz begunskih družin.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Politika
Pred dnevi je vlada v sklopu zaostrovanja ukrepov za omejitev epidemije covid-19 sprejela nove omejitve človekovih pravic, med drugim je prepovedala uživanje hrane in pijače na prostem. Da, prav ste prebrali. Takole piše v odloku o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev: »Konzumiranje hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno.«
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Politika
Domobranski general (še) ni nedolžen
Marca 2004 je vlado prvič prevzel Janez Janša. Oktobra naslednje leto je koalicija v državnem zboru izglasovala spremembo zakona o kazenskem postopku, s katero je omogočila ponovno odprtje več kot pol stoletja starih, povojnih sodnih primerov zoper sodelavce okupatorja. Rok za vlaganje tovrstnih pritožb je potem še v istem mandatu podaljšala. Tako je bilo vrhovno sodišče prisiljeno ponovno odločati tudi o obsodbi zoper domobranskega generala Leona Rupnika, ki jo je januarja letos, več kot 70 let kasneje, razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. Zdelo se je, da bo poveljnik domobranske vojske obveljal za nedolžnega, saj ponovljeno sojenje zoper že pokojnega obtoženca po veljavnem pravu ni mogoče. A ustavno sodišče je zdaj začasno zadržalo učinkovanje te sodbe vrhovnega sodišča.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
Policijska ura ni enaka policijski uri
Ustavno sodišče je v zadnjem času prejelo dve pobudi za presojo ustavnosti omejitev gibanja, ki jih vlada izreka na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. Obe sta vključevali tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja policijske ure, torej začasno razveljavitev tega ukrepa. Ustavni sodniki policijske ure niso razveljavili, je pa mite in »resnice« o policijski uri v odklonilnem ločenem mnenju razblinila ena izmed dveh sodnic, ki sta glasovali za začasno odredbo, dr. Špelca Mežnar.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
Pretekli četrtek so bili v Ljubljani protivladni protesti. Letele so granitne kocke, bakle, petarde, protestniki so brezsramno izzivali policijo in tudi napadali tako policiste kot civiliste, novinarje, fotografe. Take prizore lahko spremljamo v nekaterih evropskih mestih, v Sloveniji pa jih doslej, z izjemo enega ali dveh dogodkov na vseslovenskih ljudskih vstajah v letih 2012 in 2013, nismo videli. Protivladni protesti sicer potekajo že pol leta povsem brez nasilja. Zakaj je bilo tokrat drugače?
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
Muzej slovenskih osamosvojiteljev
Vlada je pretekli teden tik pred potrditvijo rebalansa proračuna vanj vključila še majhno spremembo z ministrstva za kulturo, ki je s prerazporeditvijo našlo sredstva za ustanovitev novega muzeja – Muzeja osamosvojitve.
-
12. 11. 2020 | Politika
Policija prvič v zgodovini streljala z gumijastimi naboji in električnim paralizatorjem
Stopnje sile in uporabe prisilnih sredstev v postopkih zoper prebivalstvo s strani policije, torej stopnje represivnosti policije v posameznem, konkretnem primeru ni mogoče preprosto pripisati avtoritarnosti in represivnosti vladajoče politike. V splošnem pa stopnja represivnosti policije vedno sovpada z nagnjenostjo vladajoče politike k represiji. To nas, skorajda brez izjem, uči zgodovina. Da bo policija pod trenutno vlado v Sloveniji postala bolj represivna so napovedovali mnogi. Z razlogom. In to se kaže že nekaj časa, pretekli teden pa je postalo še posebej očitno.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Politika
Ustavni sodnice in sodniki so na začetku leta nakazali, da ne bodo le od strani spremljali vladne represivnosti in avtoritarnosti, pač pa bodo najspornejše odločitve presojali sproti in vsebinsko in s tem varovali visoko raven spoštovanja človekovih pravic. Žal se to ni zgodilo.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Politika
Presoja politične primernosti tožilcev
Tožilstvo ne sodi v tretjo, sodno vejo oblasti, pač pa v izvršilno. A znotraj te veje oblasti je to državni organ z največjo stopnjo samostojnosti in neodvisnosti. Seveda neodvisnosti od politike, ki je nujna, sicer bi šlo za represivni organ v rokah vladajoče politike, ki bi ljudi preganjal ali ne preganjal po njenih željah, ne pa v skladu z objektivnimi merili, ki jih določa zakonodaja. Toda vlada pod vodstvom Janeza Janše na tožilstvo izvaja vedno močnejši pritisk, četudi precej bolj skrito očem javnosti kot denimo v policiji, kjer je s kadrovskimi menjavami dosegla prevladujoč vpliv.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Svet
Na Poljskem so dodatno omejili pravico do splava. Ta pravica je bila v tej državi višegrajske skupine že doslej zelo omejena in tako rekoč izvotljena. Doslej je bil splav dovoljen, če je bila nosečnost posledica posilstva ali incesta, če je bilo med nosečnostjo ogroženo materino zdravje in zaradi deformacije ploda ali neozdravljive, smrtno nevarne bolezni, ki so jo ugotovili pri plodu. Zaradi tega razloga poslej splav ne bo več dovoljen. Tako ni odločila (skrajno) konservativna vlada pod vodstvom vladajoče stranke Zakon in pravičnost, pač pa poljsko ustavno sodišče.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika
Ustava je napisana predvsem za čas avtoritarnih vlad
Vlada je imela kar nekaj poletnih mesecev časa, da se pripravi na nadaljnje spoprijemanje z epidemijo, s tako imenovanim drugim valom. Časa za ozaveščanje, povečanje zdravstvenih zmogljivosti, pripravo rešitev za najbolj ogrožene … A dobili smo zgolj shemo bodočih ukrepov, ki je v bistvu državni načrt povečevanja represije, kar se je pokazalo prejšnji teden. Najprej je bila uvedena prepoved gibanja zunaj regije, potem prepoved izhoda iz države in tudi policijska ura – popolna prepoved gibanja na prostem od 21. do 6. ure.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika
Pritiskov s strani politike je ogromno
»Neposrednih političnih pritiskov ne zaznavam, posrednih pritiskov s strani politike pa je ogromno,« je skrb zbujajoč stavek, ne glede na to, kdo ga izreče. Izrekel pa ga je mag. Boštjan Valenčič, tožilec na specializiranem državnem tožilstvu, ki je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj na področju organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala ter korupcije. Šlo je za intervju za spletni portal Tax-Fin-Lex, tožilec pa je izrekel nekaj, kar je sicer očitno že dlje – da vladajoča koalicija izvaja pritisk tudi na tožilstvo, a se o tem na glas zelo malo govori.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
Evropski parlament slovensko vlado postavil na laž
Slovenija ni med državami, najgostoljubnejšimi do beguncev. Odkar je oblast prevzela vlada pod vodstvom Janeza Janše, to le še bolj drži. Omejevanje gibanja prosilcem za azil in zapiranje teh v opusteli industrijski objekt v Centru za tujce v Postojni je le eden izmed najočitnejših kazalcev tega. Med najmanj očitnimi, subtilnimi, pa je sprememba politike glede obravnave prošenj za azil. Recimo odločitev, da se prošnjam državljanov nekaterih držav ne ugodi več, da se jim torej ne podeli status begunca. Tak primer so eritrejski državljani.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
Javni red in mir je motila policija
Tudi če bi se pretekli petek na tradicionalnem protivladnem protestu zbralo 11 ljudi in bi vsak s svojo masko stal na svojem koncu ljubljanskega Trga republike, bi policija vse protestnike popisala, oglobila, nekatere od njih pa tudi zbila na tla in odpeljala na policijsko postajo. Temu občutku se tisti, ki je spremljal petkove dogodke, ni mogel izogniti.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
V sredo je pri predsedniku republike Borutu Pahorju spregovoril dr. Anže Erbežnik, kandidat za ustavnega sodnika, ki ga je predsednik pred časom izbral in predlagal njegovo izvolitev državnemu zboru. Na predstavitvi je sam spregovoril tudi o nekaterih pravnih sporih, ki jih je v preteklosti sprožil in ki jih je težko videti drugače kot osebnostno značilnost prepirljivosti, ki se zdi problematična, ko gre za kandidata za ustavnega sodnika.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Politika
Predsednik republike Borut Pahor se je prejšnjo sredo odločil, katerega kandidata bo predlagal državnemu zboru v izvolitev za novega ustavnega sodnika. To bo dr. Anže Erbežnik, glede katerega je predsednik republike dejal, da »izpolnjuje visoka strokovna merila za opravljanje funkcije ustavnega sodnika«. Slednje je sicer generični stavek, ki ga predsednik Pahor izreče vsakokrat, ko katerega izmed kandidatov ali kandidatk predlaga za imenovanje na najvišje položaje doma ali v mednarodnih organizacijah. A prav bi bilo, da izrečeno tudi nekaj pomeni in v konkretnem primeru drži ter da ne gre zgolj za floskulo.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Politika
Odstop prve in edine direktorice Študijskega centra za narodno spravo kot priložnost
Pred dnevi je odstopila dolgoletna, prva in do zdaj edina direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver. Njeno razrešitev je presenetljivo predlagal svet zavoda, ki si ga je poprej direktorica postavila po svoji podobi in jo je dolga leta brezkompromisno podpiral. Končno besedo pri odstopu pa je imel najverjetneje, kot poprej pri ponovnih imenovanjih, Janez Janša.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
V Sloveniji sodnike imenuje oziroma voli politika, točneje državni zbor, torej poslanke in poslanci. Zato se tudi zgodi, da kak kandidat za sodnika ni izvoljen, ker pač ni všeč dovolj veliki večini političnih strank.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Kdo je torej grožnja vladavini prava?
V zadnjih letih smo v nekaterih evropskih državah priča političnemu podrejanju sodstva, pravosodja in siceršnjemu ogrožanju vladavine prava tudi v povezavi s političnim podrejanjem drugih družbenih podsistemov, na čelu z mediji. Med dokaj odločnimi nasprotniki teh procesov najdemo tudi evropsko komisijo, najbolj aktualna posledica njene aktivnosti pa je vseevropsko preverjanje stanja vladavine prava v vseh članicah EU. Ti postopki pa ne odmevajo le na Poljskem ali Madžarskem, kjer so bili dosedanji politični posegi v demokratične ustanove najvidnejši, pač pa tudi v Sloveniji.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Drugačna slika, kot jo vidi Janša
Evropska komisija je prvič v svoji zgodovini pripravila poročilo o stanju na področju vladavine prava v vseh državah članicah EU. Kar se tiče Slovenije, je poročilo načeloma ugodno. Opozarja pa na določene težave, a še zdaleč ne na tiste, ki jih je želela poudariti trenutna vlada. Ta je v postopku priprave poročila evropsko komisijo poskušala prepričati, da pravosodje in tudi medije obvladujejo neformalni postkomunistični centri moči, zaradi česar pravosodje in medijski trg potrebujeta reforme po zgledu sosednje Madžarske, kjer je pod podobnim izmišljenim izgovorom vladajoča stranka Viktorja Orbána v dobršni meri že izvedla politične prevzeme.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Hrvati, Srbi in kočevski Nemci
V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Niso vse policije enake. Še zdaleč ne. Med njimi so velike razlike, čeprav na papirju povsod velja, da gre za tisti državni organ, ki varuje red, skrbi za javno varnost in je torej predvsem v službi ljudi. V številnih državah so policije nasilne, podkupljive, vzdržujejo neenakost, socialne razlike, zlorabljajo svojo represivno moč ... V Sloveniji ni tako, slovenska policija je počasi, a vztrajno v zadnjih desetletjih pridobivala zaupanje javnosti. V naprej posameznik doslej ni dvomil v njeno ravnanje, zgolj izjemoma. A to se zelo hitro spreminja.
-
1. 10. 2020 | Politika
Evropska komisija zahteva neodvisno preiskavo v slovenskem centru za tujce
Odkar je vlada Janeza Janše junija začela izvajati novo azilno politiko, ki vključuje omejevanje gibanja za prosilce za azil in nameščanje v center za tujce, je slednji poln obupanih tujcev, ki tam zaprti čakajo na deportacijo ali pa na morebitno možnost vložitve prošnje za azil. Posledice kopičenja prosilcev za azil v centru (tudi v opuščenem industrijskem objektu, v katerega so zaprti 24 ur na dan) se odtlej kažejo v gladovnih stavkah, samopoškodovanjih in poskusih samomora, o čemer smo pisali pred časom.
