Peter Petrovčič
-
»Posilstvo je kaznivo dejanje. Absolutno nesprejemljivo je, da glede tega v javnosti obstajajo dvomi,« je pred dnevi dejala pravosodna ministrica Andreja Katič. V javnosti se res že nekaj časa pojavljajo dvomi o slovenski ureditvi kaznivega dejanja posilstva. Dvomi o tem, kaj posilstvo je in kaj ni. In če ni, zakaj ni. Je slovenska ureditev zastarela, onemogoča pregon posiljevalcev, spolnih napadalcev nasploh?
-
Iz grdega račka v belega laboda?
Dolga leta se že govori o tem, da je Slovenija v vrhu evropskih držav po številu tožb na evropskem sodišču za človekove pravice. To pomeni, da je ena izmed držav, ki na svojem ozemlju najpogosteje kršijo človekove pravice ali točneje evropsko konvencijo o človekovih pravicah. A to se zdaj spreminja.
-
Predsodki in stereotipi namesto dejstev
Preiskanost spolnega nasilja se iz leta v leto zlagoma povečuje. Obsodb je iz leta v leto več. Tako govori statistika. A podroben pogled vanjo razkrije povsem drugačno sliko. Več obtožb in obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki smo jim priča zadnja leta, gre na račun najnovejšega in najmilejšega izmed teh kaznivih dejanj, to je »prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva«. Kazenski pregon klasičnih kaznivih dejanj zoper polnoletne žrtve – posilstvo, spolno nasilje in spolna zloraba slabotne osebe – pa že leta stagnira ali pa celo nazaduje. V čem je težava?
-
Zakon o kazenskem postopku je zastarel. Ne omogoča hitre, učinkovite, smotrne izvedbe. To so pritiski, pod katerimi številne evropske države uvajajo novosti, ki prinesejo še več krivic v že tako zelo usodnih postopkih, ki lahko pomenijo odvzem svobode gibanja – zapor, po domače. Slovenija ni izjema. V zadnjem desetletju je uvedla številne novosti, ki državi omogočajo, da za blažja (domnevna) kazniva dejanja ljudi obsoja, ne da bi ti podali zagovor ali videli sodnika. Pri postopkih za hujša (domnevna) kazniva dejanja več kot polovica ljudi vidi sodnika le, ko jim izreče kazen, potem ko so pod pritiski tožilstva priznali krivdo v zameno za blažjo kazen. Praviloma imajo predvsem bogati in vplivni z možnostjo najboljše obrambe tiste prave pravice, ki jih na načelni ravni država obljublja vsem.
-
Dobršen del nevladnih organizacij je opozoril, da vlada Marjana Šarca ne spoštuje pravil igre, ki jo zavezujejo k javni razpravi o vseh novih predpisih. Je pa res, da ta vlada pri tem ni nič drugačna od prejšnjih. To porazno stanje kaže števec kršitev na tem področju, ki jih že leta vestno evidentirajo v Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Potem ko se je vladi izteklo prvih t. i. sto dni miru, so se nevladniki vprašali, kako se je izkazala doslej. Za oceno razmer so predlagali »preprosto in zakonsko določeno merilo: ali vlada spoštuje zakonodajo, ki predvideva javno razpravo o vseh novih predpisih«.
-
Vrhovni državni tožilec Jože Kozina je bil pred par dni pred božičem tožilsko etično komisijo »obsojen« neetičnega ravnanja – škodovanja ugledu in nepristranskosti tožilstva. Bi moral generalni državni tožilec Drago Šketa zdaj zoper Kozino odrediti disciplinski postopek? Bi morala biti končna posledica takega postopka prenehanje tožilske funkcije? Neetičnih tožilcev, sodnikov in nasploh pravosodnih funkcionarjev pač nočemo! SDS oziroma njen poslanec Danijel Krivec že misli tako, na zadnji dan starega leta je vlado vprašal, ali je Kozina še primeren za opravljanje tožilske funkcije.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Politika
Državnozborska komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) je ugotovila, da eno izmed groženj Sloveniji pomenijo prebivalci Slovenije, ki so se rodili zunaj nje. Konkretneje, ker Slovenijo dolgoročno ogrožajo negativni demografski trendi, bo veliko težav pri popolnjevanju sestave slovenske vojske in policije, dodatna težava pri tem pa naj bi bila, da 17 odstotkov v »Sloveniji živečega prebivalstva ni rojenega v Sloveniji«. V komisiji ima v skladu z običajem večino opozicija, torej SDS, NSi in SNS, vodi pa jo predsednik NSi Matej Tonin.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Družba
»To ostane s tabo in s tem moraš živeti«
Neža se zdi življenja polna 28-letna diplomantka ekonomije s svojo spletno trgovino, ki v prostem času najbolj uživa v plesu. Neža – ime je izmišljeno – tudi sama zase pravi, da je v najboljšem obdobju svojega življenja, vsekakor pa v najboljšem po dveh letih, odkar je sebi in svojim bližnjim priznala temno skrivnost. V zgodnjem otroštvu je bila spolno zlorabljena.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Politika
Februarja prihodnje leto bodo izbrisani »praznovali« 27. obletnico izbrisa – največje sistematične kršitve človekovih pravic v novejši slovenski zgodovini, s katero je država 25.671 ljudem protizakonito odvzela dovoljenje za stalno prebivanje. V ponedeljek pa je vlada v zakonodajni postopek vložila spremembe zakona o odškodninah za izbrisane, ki naj bi pomenile nov korak k pravičnejši popravi krivic.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Politika
Dr. Vera Kržišnik Bukić: Je v Sloveniji biti Bošnjak nekaj manj vrednega kot biti Madžar?
V Sloveniji poleg ustavno varovanih manjšin, madžarske in italijanske, obstajajo tudi precej številčnejše manjšine iz nekdanje Jugoslavije. To so Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Srbi, ki pa skoraj tri desetletja po osamosvojitvi niso bili deležni ureditve še nikakršnega pravnega statusa v Sloveniji.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Politika
So evropske vlade, ki odkrito zavračajo sprejemanje prosilcev za azil, in so take, ki to počno nekoliko bolj v rokavicah. Te za to uporabljajo predvsem ukrepe, ki naj bi imeli odvračilni učinek na vse bodoče prosilce za azil, ki bi si želeli v njih vložiti prošnjo. Zniževanje socialnih prejemkov in drugih denarnih pomoči je takšen ukrep. Nekatere države pa znižujejo celo socialno pomoč za begunce, ljudi s priznanim statusom mednarodne zaščite in s pravnim položajem, s katerim so izenačeni z državljani.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Politika
Pred dnevi je bil predsednik SDS Janez Janša obsojen za kaznivo dejanje razžalitve dveh novinark nacionalne RTV, Evgenije Carl in Mojce Šetinc Pašek, ki ju je prek Twitterja označil za »odsluženi prostitutki«. Janša je na sojenju sodeloval in tudi podal zagovor, v njem pa posredno kar sam opozoril na pomembno vprašanje dvojne vloge, ki jo imajo politiki v javnosti.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Politika
Problema, da se sovražni govor v Sloveniji ne preganja, se zaveda tudi novi, lani imenovani generalni državni tožilec Drago Šketa. Ob nastopu funkcije je sovražni govor postavil med prednostne naloge tožilstva. Odgovornost tožilstva za to, da se je kazenski pregon na tem področju povsem ustavil, je namreč precejšnja. Zato je Šketa že pred časom kolegiju kazenskih vrhovnih državnih tožilcev predlagal, da spremenijo svoje stališče iz leta 2013 in omogočijo nekoliko večje možnosti za pregon sovražnega govora. V ponedeljek so o tem govorili na posebnem, razširjenem sestanku, a vrhovni tožilci šefovih želja niso upoštevali.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Politika
Pred časom je v medijih pod pokroviteljstvom SDS stekla akcija pridobivanja moralne in finančne podpore za uporabnico Facebooka. Začela se je z naslovom: »V Sloveniji konec svobode govora?! Zaradi zapisa na Facebooku dobila kazen 1.366,87 evra in kazensko ovadbo pri policiji!« Ker je svoboda govora bistvena sestavina svobodne družbe, v člankih v omenjenih medijih pa je bilo premalo podatkov za odgovor na skrb zbujajoče vprašanje v naslovu, smo se v zadevo poglobili.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Družba
»V gostinskem lokalu se je nahajalo 8 pripadnikov Slovenske vojske. Po nam znanih informacijah pa v sam incident izven lokala naj ne bi bili vpleteni vsi pripadniki,« so se na pretep pred gostinskim lokalom pri Pivki, po katerem je moral civilist s hujšimi telesnimi poškodbami v bolnišnico, odzvali v Slovenski vojski. Vojaki niso bili v uniformah, so se pa v lokal pripeljali s službenim vozilom. A dejstvo je, da je pretep bil. Po poročilih očividcev naj bi bili opiti vojaki »nadležni gostje« že pred pretepom, grozili naj bi bili tudi natakarici.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Družba
Pred dnevi so krščanski romarji romali od Vatikana do poljskih Katovic, da bi ljudi opozorili na nevarnosti podnebnih sprememb. To je bila iztočnica za vprašanja časnika Delo o prizadevanjih katoliške cerkve za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb. Pojasnili so, da je to pomembno vprašanje, da vernike spodbujajo k varovanju okolja in tudi sami skrbijo za dobre prakse, »saj župnije, samostani in vzgojno izobraževalne ustanove nadgrajujejo svoje ogrevalne sisteme, ki so prijazni do okolja«. Ker niso spregovorili o svetlobnem onesnaževanju, vplivu na življenje žuželk in morebitnem varčevanju z električno energijo pri osvetljevanju cerkva, smo jih o tem povprašali mi.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Družba
Na slovesnosti ob dnevu pravosodja so visoki gostje kot običajno zaploskali tudi prejemnikom nagrad, najboljšim posameznikom, delavcem in funkcionarjem v pravosodju. Tudi Barbari Brezigar, ki je prejela medaljo za življenjsko delo. Običaj je, da dolgoletni delavci v pravosodju, predvsem funkcionarji, sodniki in tožilci, ob koncu kariere dobijo priznanja. Ker gre za poklice, kjer naj bi posamezniki vzdrževali videz (politične) neodvisnosti in nepristranskosti, pa med njimi ni veliko takih, ki bi si zaslužili tudi medalje ali priznanja za politično ali celo strankarsko pripadnost. Barbara Brezigar je gotovo med njimi.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Politika
Vrhovno sodišče je presenetilo z odločitvijo, da samooklicani vodja t. i. Štajerske varde Andrej Šiško ostane v priporu. Ne zato, ker naj bi bilo že na prvi pogled jasno, da je Šiško priprt protizakonito, ampak zato, ker so v zadnjih letih razvili drugačno splošno sodno prakso.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Politika
Pred dnevi je ekipa TV Slovenija za potrebe oddaje Tarča spremljala postopek »zajetja« manjše skupine beguncev ali – kot jim pravijo na policiji – ilegalnih migrantov na meji. Posnela je grozljiv prizor »standardnega« postopka, pri katerem policisti ves čas v skupino ljudi, tokrat je bil v njej tudi majhen otrok, merijo s pištolo.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Politika
Izbirajo, predlagajo in izvolijo jih politiki?
Kako poteka izbira ustavnih sodnikov – teh je le devet –, ki odločajo o najpomembnejših pravnih, družbenih in posredno političnih vprašanjih v državi in katerih beseda je zadnja in dokončna? V skladu s tradicijo parlamentarne demokracije naj bi se na razpis za prosto mesto prijavljali najbolj priznani in neoporečni pravni strokovnjaki, po možnosti v zrelih letih, da so si že nabrali ustrezno razsodnost, potrebno za ravnanje pri sprejemanju najusodnejših odločitev. Predsednik republike naj bi nato po posvetovanju s parlamentarnimi strankami izbral kandidata, glede katerega vlada najširše soglasje, in jim ga predlagal v izvolitev. Tako pravijo ustava in zakoni. V preteklosti pa smo že spoznali, kakšna je groba resničnost političnih imenovanj; ta je letos posta le še bolj groba.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Politika
Kot ponavadi se tudi tokrat zapleta pri imenovanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice, ki naj bi nadomestila odhajajočo predsednico ustavnega sodišča dr. Jadranko Sovdat. Zapleti so pričakovani, navsezadnje gre za najvišje sodišče, ki odloča o najpomembnejših družbenih in političnih zadevah. Spet pa se zdi, da utegne (še enega) ustavnega sodnika dobiti SDS, ki ji to uspeva tudi, kadar je v opoziciji.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Politika
Pred dnevi je bila v ljubljanski stolnici tradicionalna Rdeča maša, pri kateri katoliški pravniki »prosijo Svetega duha za pomoč in razsvetljenje pri delu in študiju«. Mašo je vodil duhovnik in visoki cerkveni funkcionar Tadej Strehovec, ki se pred sodiščem zagovarja zaradi razpihovanja sovraštva zoper zagovornike pravice do splava. Pri tej maši je bil deležen podpore na najvišji mogoči ravni, udeležil se je je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Politika
Ko smo že pri politiki v pravosodju, ne moremo mimo Barbare Brezigar, ki je med tožilsko kariero naredila tudi zavidanja vredno politično kariero. Brezigarjeva ni sodnica, je tožilka. To je funkcija, politično kvečjemu zanimivejša od sodniške. Tožilec je pač dejansko pogosteje sodnik kot pa sodnik sam – v njegovih rokah je odločitev, ali bo in koga bo obtožil ali ne, zoper koga bo zahteval pripor in zoper koga ne …
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Politika
Pred dnevi je javnost razburil članek v Slovenskih novicah Bančni izpisek migranta v Sloveniji: toliko je prejel na račun, v katerem so objavili bančni izpisek, ki naj bi dokazoval, da je neki migrant od države za en mesec prejel 1248,56 evra, torej več od povprečne neto plače. Ta izpisek so na Twitterju in drugih družabnih omrežjih poobjavili nekateri politiki.
