Evropski denar za županov hotel?

Pri več razpisih in deljenju denarja iz Načrta za okrevanje in odpornost pa se zapleta tudi ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana (SD). Ravno njegovo ministrstvo je dodelilo 350 tisoč evrov občini Hoče-Slivnica za projekt, v okviru katerega bi župan Marko Soršak posekal okrog 200 zdravih odraslih lip, jih nadomestil z novimi in naredil vsaj štiri milijone evrov okoljske škode, kot je pokazal izračun Gorazda Marinčka iz okoljskega združenja Rovo, ki smo ga v Mladini objavili prejšnji teden. Na vprašanje, kako je tak projekt sploh lahko prestal presojo razpisne komisije, ki deli evropski denar za zeleni prehod, so nam z ministrstva odgovorili, da je vloga občine izpolnjevala vse pogoje razpisa, namenjenega sofinanciranju vlaganj v turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti.

Devet zahtev za protipoplavno obnovo

»Naše vodotoke urejajo strokovnjaki, ki imajo bager in kamion,« je dejal eden od domačinov, starejših udeležencev sredine prireditve v Škofji Loki, na kateri so predstavniki PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter Biotehniške in Naravoslovnotehniške fakultete, Aljoša Petek, Darja Matjašec, Igor Zelnik in Barbara Čenčur Curk, predstavili poziv ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu. Brežan je namreč najodgovornejši za zakonodajo o popoplavni obnovi, ki zdaj nastaja. Poziv, ki ga je podpisalo več kot 160 priznanih strokovnjakov vodnih, prostorskih, bioloških in drugih strok ter predstavnikov nevladnih organizacij (prvopodpisani je prof. dr. Mihael J. Toman), vsebuje devet zahtev – še ključnejša pa je zagotovo ponudba ministru, da so podpisniki, torej stroka, pripravljeni dejavno pomagati.

So najpomembnejše zobne korenine?

Eden od napovedanih ukrepov ali usmeritev nove zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, kot piše v ta teden predstavljenem strateškem programu ministrstva za zdravje, je nova zobozdravstvena storitev. Gre za tako imenovano strojno širjenje zobnih korenin oziroma koreninskih kanalov.

Dama z nekom iz ozadja!?

Avtomobilsko prometne minute so oddaja Vala 202, drugega programa javnega Radia Slovenija, v kateri poslušalce seznanjajo z novostmi na avtomobilskem trgu. Toda tisti, ki so ji prisluhnili prejšnjo soboto, so ob predstavitvi prenovljenega manjšega Mercedesovega avtomobila (razred A) osupnili, saj je voditelj Janez Martinčič, sicer že upokojeni radijski starosta, razložil: »Čeprav seveda moškemu vozniku v tem vozilu ni treba biti nerodno, pa si vseeno predstavljamo, da bi ga bila vesela predvsem dama, ki bi bila pripravljena ali sposobna za avtomobil odšteti blizu 40 tisočakov oziroma ji to omogoča kdo iz ozadja.«

Sistemska ksenofobija / Šikaniranje tujih študentov 

Odnos Slovenije do tujcev – govorimo predvsem o neželenih tujcih, kot so nižje kvalificirani delavci z Balkana ter begunci in migranti iz Afrike in z Bližnjega vzhoda – je pregovorno slab. Gre za dolgoletno tradicijo, ki bi jo lahko označili za sistemski rasizem, za ksenofobijo. Omenjenim tujcem država na vsakem koraku otežuje ali onemogoča bivanje, čeprav jih želi izkoriščati kot poceni delovno silo.

Italijanski predsednik se ni udeležil slovesnosti na Rabu 

Hermanu Janežu je vojna za vselej spremenila življenje, ko so italijanski fašisti leta 1942 požgali njegovo rojstno vas Stari Kot in sosednje kraje. Glavnino tamkajšnjih prebivalcev so nato odpeljali v taborišče Kampor na Rabu – v taborišče, kamor so zaprli do 15 tisoč internirancev, po nekaterih ocenah pa naj bi jih bilo tam umrlo približno 4500.

TV komentar / Kaj z Evropsko unijo?

Z veseljem je gledati oddaje, ki jih pripravlja danes že uveljavljeni zunanjepolitični novinar Adrijan Bakič. Že zaradi stila, jezika, bontona, natančnosti – Bakič ima vse odlike stare zunanjepolitične redakcije TV Slovenija. In tajming oddaje o prihodnosti Evropske unije je bil izbran dobro, dan pred urbi et orbi zadnjim nagovorom predsednice Ursule von der Leyen »evropskim ljudstvom«. Naslednje leto ob tem času bo namreč že izvoljena nova sestava evropskega parlamenta, komisija pa bo morda imela že novega predsednika oziroma predsednico. Zakaj morda? Ker so politična razmerja v Evropski uniji iz mandata v mandat bolj zapletena, rdeče-črna koalicija pa vsak mandat izgubi malo moči. Rezultat vsakih naslednjih evropskih volitev je bolj obremenjen z rastjo skrajne desnice po vsej Evropi. Le čestitali smo torej lahko avtorjem oddaje – dejansko je zadnji govor predsednice komisije lahko razumeti kot neuradni začetek predvolilne kampanje.

So breztirni tramvaji prihodnost javnega prometa?

Breztirni tramvaji so novost, ki jo nekateri vidijo kot rešitev za težave z javnim prevozom v mestih in predmestjih. Pa je nova tehnologija res tako drugačna od teh, ki jih že poznamo?

Študija, ki so jo čakali

»Na splošno je srednji razred na Danskem, v Belgiji, Nemčiji, na Finskem, v Litvi, Sloveniji in na Nizozemskem najbolj obdavčen. Francija, Poljska, Italija, Luksemburg, Švedska in Avstrija svoj srednji razred bremenijo povprečno, srednji sloji v Španiji, Grčiji, Estoniji, Portugalski, Cipru, Bolgariji in Romuniji pa so obremenjeni podpovprečno,« je eden od poudarkov študije štirih raziskovalcev nemškega inštituta Ifo, ki ta teden odmeva v slovenski javnosti.

Janko Lorenci

15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Kolumna

Komentar / Drugo rojstvo javne tv?

Mediji v Sloveniji so v slabi formi in to je slabo tudi za državo. Resne dnevnike siromašijo zasebni lastniki z malo ali nič posluha za njihovo poslanstvo, zapostavljajo profesionalizem, hlastajo po oglasih, naklade pa usihajo. Javno tv, najpomembnejši posamični medij v državi, je okupirala in na pol uničila SDS. Problem pa so tudi mediji sami: če širijo neoliberalizem, se ne smejo čuditi, da jih lastniki stiskajo za vrat, če vso politiko dajejo v isti koš, pomagajo skrajnežem in ogrožajo tudi sebe.

N'toko

15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Žive meje

Komentar / Poslovni model najlepšega mesta

Davnega leta 2016, ko smo se aktivisti zavzemali za ohranitev Avtonomne tovarne Rog v središču Ljubljane, je neki dobromisleči meščan ponudil nenavaden predlog za rešitev nesoglasij med skvoterji in mestnimi oblastmi. »Zadnjič sem se vozil po podeželju in se čudil, kako je vse prazno … Zakaj se ne bi rogovci enostavno preselili ven iz mesta, kjer zemljišča niso toliko vredna in ne bi nikogar motili?« Ta mimogrede izrečeni izraz spontane zdravorazumskosti mi je do danes ostal v spominu. Ves razdražen zaradi gospodove naivnosti sem mu razložil, kar se mi je zdelo samoumevno: podeželje je z razlogom prazno in poceni … Ker tam ni služb in univerz! Ljudje moramo pač živeti in delovati tam, kjer so skoncentrirani delovna mesta, ključna infrastruktura ter izobraževalne in poklicne priložnosti. Mar ni logično, da bo v takšnih okoljih skoncentrirano tudi prebivalstvo? Toda z minevanjem let ugotavljam, da moja logika še zdaleč ni bolj samoumevna od logike tistega komentatorja. Razvoj dogodkov je kvečjemu pokazal, da selitev prebivalstva z donosnih zemljišč na manj donosna ni le neoliberalna fantazija v glavah meščanov, ampak tudi uradni poslovni model Mestne občine Ljubljana.

dr. Bogomir Kovač

15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Ekonomija

Komentar / Usodne zablode

Javna obravnava osnutka Zakona o energetski politiki sredi septembra 2023 je kratka, posledice pa bodo dolgoročne. To je eden zadnjih zakonov s področja energetike in hkrati med prvimi z bolj konkretnimi ukrepi upravljanja energetske politike. Zato je njegova vsebina tako pomembna – za državo, gospodarstvo in gospodinjstva. Energetskim zapletom na globalni, evropski in domači ravni očitno ni videti konca, saj se energetski prehod spreminja v politično dramo s katastrofalnimi ekonomskimi posledicami. EU je odgovorna za problematično strategijo »zelenega prehoda«, Nemčija za popoln polom svoje in skupne energetske politike. Zato imamo v EU stagflacijske razmere, težave z deindustrializacijo in deglobalizacijo, padcem produktivnosti in konkurenčnosti. Energetski sektor je motor ekonomskega razvoja in steber socialne stabilnosti, zablode na tem področju pa so lahko za EU politično in ekonomsko usodne. In Slovenija je del te zgodbe.

Diskriminacija guhih / Zvok tišine

Ob jugovzhodni obali Massachusettsa leži idiličen otok Martha’s Vineyard, danes dom luksuznih vikendov in priljubljeno poletno letovišče ameriških elit, tudi številnih predsednikov, od Kennedyja prek Clintona do Obame. Zavrtimo čas nazaj v 18. stoletje, ko je bil otok še dokaj odrezan od celinske civilizacije: zaradi izoliranosti in majhne genske raznolikosti njegovih prebivalcev je življenje na otoku močno zaznamovala dedna gluhota. Na vrhuncu tega pojava, sredi 19. stoletja, se je v povprečju vsak 155. otrok na otoku rodil gluh, na nekaterih delih otoka vsak 25., ponekod pa kar vsak četrti.

Vlado Miheljak

15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Dva leva

Komentar / Med idolatrijo in averzijo

No, ne pričakujte prevelike objektivnosti, ko pišem o košarki. Ta pač spada med moje zasebne strasti. Strasti subjektivizirajo pogled. A vseeno, kar je subjektivno, ni nujno netočno. In moj subjektivni občutek mi pravi, da »politika« Košarkarske zveze Slovenije (KZS) ni na ravni potencialnega dometa moške reprezentance in tudi reprezentančnih akcij nasploh. Pred zdaj že davnimi šestimi leti se je reprezentanca povzpela na sam vrh evropske košarke, kar je bil izjemen uspeh, za katerega je bilo jasno vsakomur, ki vsaj malo razume to lepo igro, da se ne bo kar ponavljal. Kasneje je vselej, pač glede na aspiracije, kaj zmanjkalo. In tako se je kult reprezentance iz vsakega spodletelega poskusa začel počasi pretvarjati v zlovešči mit. V zgodbo, kakršno poznamo v naši soseščini – na Hrvaškem. Hrvati imajo slavno košarkarsko preteklost, a mizerno bero vse od sredine devetdesetih let.

Tisoč in ena noč / Zakaj ni nič bolj resnega od serij

Netflix je pred desetimi leti streamingu prepustil svojo prvo originalno serijo – Hišo iz kart. Posebnost te velike premiere je bila, da je bilo vseh trinajst epizod prve sezone na voljo hkrati – tistega »čarobnega« in »disruptivnega« prvega februarja. Sezona je trajala trinajst ur. Brez testov, brez pilota, brez uvodnih rekapitulacij »prejšnjih epizod«. Kot je rekel Beau Willimon, glavni scenarist serije: »Ni se ti treba vsak teden prodajati in ni ti treba vsak teden na avdicijo. Niti ti ni treba imeti občutka, da delaš televizijo. Nihče izmed nas ga ni imel. Za nas je bil to trinajsturni film.« Netflix, ki naj bi konzumente, kot je rekel eden izmed Netflixovih šefov, »osvobodil omejenosti linearne televizije«, je s to drastično, nezaslišano in neprecedenčno potezo odprl novo poglavje obsedenosti s serijami. Obsedenost s serijami je popeljal v dobo eksponentnosti.

Cukrarna / Oživljena palača

Kmalu bosta minili dve leti od tedaj težko pričakovanega odprtja Cukrarne, s katerim je dolga leta propadajoča ljubljanska tovarna sladkorja zaživela kot naš največji galerijski prostor. Tik ob njej pa zob časa še vedno načenja manjšo, neobnovljeno Palačo Cukrarna, ki je v zadnjih mesecih postala zanimivo razstavišče. Najprej smo si tam ogledali razstavo 105 petkov o protestnem gibanju proti tretji vladi Janeza Janše, zdaj je v njej samostojna razstava Adrijana Praznika (1988), enega najbolj izstopajočih slikarjev mlajše generacije, ki je prav tako vredna ogleda.