Polona Fijavž / »Smo v službi javnosti in ne politike« 

Jadranka Rebernik, odgovorna urednica informativnega programa prvega programa TV Slovenija, je nepričakovano odstopila 19. septembra. Odstopila je, potem ko je uprava RTV Slovenija v. d. direktorja televizije Andraža Pöschla pozvala, naj urednici naroči pripravo podrobnega poročila o dogajanju v času njenega mandata. Uprava je sledila pozivu sveta delavcev in aktiva novinarjev, ki sta (že večkrat) poudarila, da je stanje v uredništvu informativnega programa nevzdržno. Namesto da bi se Jadranka Rebernik vključila v razpravo, je zapustila položaj, vršilka dolžnosti pa je postala dolgoletna novinarka zunanjepolitičnega uredništva Polona Fijavž, ki se je ravno vrnila z dopisniškega mesta v Berlinu. Kakšni so njeni načrti? Kako razume novinarstvo? In zakaj je njen prihod na ta položaj povzročil tolikšen politični vihar?

Neubranljiva

Nevladne organizacije, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z zaščito manjšin in pravicami državljanov, so bile v času vlade Janeza Janše ves čas na udaru. Začelo se je s frontalnim napadom na okoljevarstvene organizacije, ki so opozarjale na moč energetskih lobijev na področju izkoriščanja voda in spoštovanja okoljskih standardov – okoljski minister Andrej Vizjak je z zakonsko spremembo poskušal izničiti njihovo moč. A nadaljevanje je bilo še hujše: minister za kulturo Vasko Simoniti je organizacijam s področja kulture in človekovih pravic odvzel financiranje, nasilno jih je poskušal izseliti iz najemniških prostorov, premier Janez Janša pa ni izpustil priložnosti, da ne bi grobo obračunal s predstavniki civilne družbe. Najpogosteje je bila napadena Nika Kovač, ki vodi Inštitut 8. marec, ta je izpeljal več državljanskih kampanj, tudi referendum proti Vizjakovemu zakonu o vodah. Nevladne in kulturne organizacije so bile vsak dan pod izjemnim pritiskom avtoritarne vlade.

»Edini kriterij sta denar in zaslužkarstvo«

»Izobraževanje in poučevanje sta se iz osnovne dejavnosti univerze že pred časom začela spreminjati v nujno zlo. Primat so jim odvzeli kohezijska politika, infrastrukturni projekti, raziskovalni zajtrki, štetje projektnega denarja in raziskovalnih točk, bohotenje uradniškega aparata in administrativnih postopkov. Pedagoški proces pa je ... nekaj za zraven.« Gre za »frontalno in administrativno uvajanje vsebin in rešitev v študijske programe, ki naj bi šele postale predmet raziskovanja, zato da univerza upraviči pridobljena sredstva«. Za »nekritično poseganje v programe ob šelestenju projektnega denarja«. Kaj je botrovalo tem trdim besedam, ki sta jih o dogajanju v slovenskem visokem šolstvu že marca v Večeru objavila dr. Marija Javornik in dr. Simon Zupan, oba ugledna in spoštovana profesorja na mariborski Filozofski fakulteti? Šli smo po sledi njune kritike.

TV komentar / Otroci, pustite šolo, prvi milijon vas čaka za vogalom!

Slovenija ima res izjemno dolgo zgodovino nasedanja piramidnim igram. Koliko ljudi je konec osemdesetih verjelo, da jim bo preprodaja čistil prinesla hišo! In koliko jih je verjelo, da bodo s Catch the cash prej ali slej postali milijonarji. Spet naslednji paket Slovencev je verjel, da bo delovala piramidna igra nakupov italijanskih fiatov pri Sandiju Grubeliću! Preživeli smo borzno vročico, pidovske barone, bitcoin in rudarjenje z njim, pa naložbe v zagonska podjetja …

V posmeh uporu

»Plin uporabljajte, plon, še enkrat, plin!« »Razganjat množico, takoj še naprej razganjat množico!« »Dej, nej mečejo plinska sredstva!« »Razženite z uporabo palic in vseh dovoljenih prisilnih sredstev!« »Delamo, zdaj jih not vozmo kr enga za drugim. To, kar ostane, bomo vse odpelal, ni popisovanja.« Takšni so bili ukazi, izrečeni prek policijskih radijskih zvez, v času množičnejših protivladnih protestov poleti in jeseni 2021. To so bili časi, ko je policija na enem samem javnem shodu pred točno dvema letoma med protestnike izstrelila 300 plinskih nabojev, odvrgla 117 plinskih ročnih bomb in izstrelila celo 17 gumijastih nabojev.

Kaj je nasilje?

Gibanja, ki v imenu nerojenih nasprotujejo pravici žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, so vedno močnejša. V ZDA, v EU, v Sloveniji. Ponekod so uspešna, na primer na Poljskem, ker imajo danes v času čislane demokracije ženske manj pravic, kot so jih imele v desetletjih rdeče represije. Regresija točno določenih svoboščin skriva željo po nadvladi moškega nad žensko, v skrajnem primeru jo država želi spremeniti v stroj za rojevanje otrok.

RTV / V rdečih številkah

Ne slabo, »finančno stanje je katastrofalno«. Tako je razmere na RTV Slovenija že julija, ob imenovanju na položaj predsednika uprave javnega zavoda, v intervjuju za Mladino opisoval Zvezdan Martič.

Kdo je nova ministrica za zdravje? / Ne prihaja s figo v žepu 

V skrajnem roku dveh mesecev si je po odstopu ministra za zdravje predsednik vlade izbral novo zdravstveno ministrico. To bo postala sedanja državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel (1971).

Verske skupnosti proti vladni koaliciji, ker jim je zmanjšala finančno pomoč

Ko je parlament spremenil zakon o verski svobodi, ko je verskim uslužbencem zmanjšal financiranje v obliki pomoči za socialne prispevke, so verske skupnosti planile v zrak. Logično, država jim je vzela del denarja, ki jim ga je namenila prejšnja vlada. Različne verske skupnosti so potem v skupni, ekumenski izjavi poudarile, »da nikakor ne gre za denar, državno pomoč ali subvencije«, pač pa jih je bolj zmotila zakonska sprememba, s katero so jim odvzeli status »splošne koristne organizacije«. Verske skupnosti v izjavi še opozarjajo, da je v zakonu nekaj nedoslednosti, predvsem glede vprašanja financiranja verskih delavcev, ki niso državljani Slovenije, in da bi se lahko vse te stvari rešile bolje, »če bi bilo več dialoga in iskanja skupnih rešitev«.

Vlado Miheljak

6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Dva leva

Komentar / Pripravljeni!

Pred več kot petnajstimi leti sem poskušal utemeljiti smisel vztrajanja pri pisanju tedenskih kolumn. Pač, ne pišem jih zaradi neskromnega prepričanja, da razkrivajo nekaj, kar bi sicer ostalo očem slehernika skrito, ampak predvsem zato, da pomagam v spopadu s kronično pozabo, za katero trpijo politiki, ali vsaj nanjo računajo, ko nagovarjajo javnost. Vsekakor vidim velik problem v obsojenosti polja političnega na amnezijo; se pravi, na selektivno izgubo spomina za neko časovno obdobje ali za neke dogodke. »Ko je bolezen enkrat v hiši, ji nihče ne uide,« je s svojo vero v neizogibno usodo rekla Márquezova Indijanka. Zato so vaščani iz zgodbe sredi trga za vsak primer in za dan potem izobesili velik napis: BOG JE! Da se vsaj to ne bi pozabilo. Namreč, v kultnem Márquezovem romanu Sto let samote vas Macondo napade nenavadna kužna bolezen kronične nespečnosti. Samo dejstvo, da prebivalci ne morejo spati, niti ne bi bil tak problem, če ta nespečnost ne bi povzročila degenerativnega procesa pozabe. No, to kronično in akutno pozabo je vaščanom lajšala vedeževalka Pilar Ternera. Pilar je namreč vedeževanje obrnila na glavo in začela ljudem vedeževati za nazaj: prerokovala jim je preteklost. Vaščanom z izpraznjenimi glavami je razlagala oziroma jih spomnila, kdo so dejansko bili, kaj so resnično hoteli, govorili, k čemu so težili, ko še niso bili okuženi s hudo boleznijo. In v podobnih razlogih spopadanja s splošno politično amnezijo vidim smisel pisanja kolumn. Teden za tednom; od dogodka do dogodka. Pa tudi za nazaj, za dogodke, ki so že zdavnaj poniknili ali bili potlačeni. Teme se nenehno vsiljujejo kar same.

Zoper znanost in nacijo

Jože Dežman v Demokraciji Inštitut za novejšo zgodovino obtožuje, da se je odločil opustiti raziskovanje druge svetovne vojne in da namerava zbirko podatkov o smrtnih žrtvah v obdobju povojnih pobojev zapreti za uporabo. Gre pri vsem skupaj res za zločin »zoper znanost in nacijo«, kot namiguje Dežman?

Strokovno nasprotovanje dodatni skrbi za dobrobit živali 

Vse odkar se je spomladi začelo govoriti o noveli zakona o zaščiti živali, novosti spremljajo očitki in kritike stroke. Ker zakon nedvomno prinaša varovanje dobrobiti živali na več področjih, nasprotovanje pričakovano prihaja iz interesnih krogov, odgovornih za ohranjanje stanja precejšnje brezpravnosti živali. Med kritiki povečevanja skrbi za dobrobit živali so v prvi vrsti kmetje in veterinarji. Slednji so zakonu že napovedali ustavno presojo. O čem naj bi torej odločali ustavni sodnice in sodniki?

Vožnja pod vplivom alkohola in odstop

Generalnega državnega tožilca Draga Šketo, ki je bil v ponovni šestletni mandat imenovan letos spomladi, so v soboto ponoči v domačem Mariboru ustavili policisti in ugotovili, da vozi pod vplivom alkohola. Šketa je potem v ponedeljek prišel v Ljubljano v službo le še zato, da je javnost obvestil, da je odstopil s položaja, in za svojo odločitev požel precejšnje odobravanje.

Kolesa na prvem mestu

»Ljubljana je kolesarsko mesto, ki postaja do kolesarjev vedno bolj prijazno, vprašanje pa je, zakaj tudi kolesarji niso do mesta vedno bolj prijazni. Z vožnjo s kolesi vsevprek po pločnikih premagujejo občutek ogroženosti, z vožnjo skozi rdečo luč izkazujejo prezir do avtomobilov, vožnjo mimo prepovedi opravičujejo z občutkom zapostavljenosti. Izkušnje kažejo, da je mogoče od kolesarjev v mestu pričakovati več spoštovanja tako do pešcev kot voznikov šele takrat, ko bo kolesarska infrastruktura zagotavljala večinoma varno, udobno in tekočo vsakodnevno vožnjo po vsem mestu.« Te besede je zapisal nekdanji »kolesarski« podžupan dr. Janez Koželj leta 2021 v mestnem Kolesarskem letopisu.

Nemški ekonom lonec

Prejšnji teden je pet inštitutov – štirje nemški in en avstrijski – predstavilo jesensko napoved gibanja nemškega BDP. Ti inštituti so še spomladi menili, da bo Nemčija letos imela skromno, 0,3-odstotno rast, zdaj napovedujejo, da se bo nemški BDP skrčil za 0,6 odstotka. »Najpomembnejši razlog je, da industrija in zasebna poraba okrevata počasneje, kot smo pričakovali spomladi,« je ob tem dejal Oliver Holtemöller z Inštituta za ekonomske raziskave v Halleju (IWH). Razlog za to naj bi bile rastoče obrestne mere, ki so prizadele predvsem gradbeništvo, pa seveda visoka inflacija, zlasti rast cen energije, zaradi katere se je znižala kupna moč prebivalstva. Tudi dolgoročne napovedi so za Nemčijo po novem zmernejše. V prihodnosti ekonomisti ne pričakujejo, da bi lahko dosegala visoko gospodarsko rast, predvsem zaradi demografskih sprememb oziroma krčenja delovne sile.

Janko Lorenci

6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Kolumna

Komentar / Joj, ne upam si več v gozd

Kjer je en migrant, vidi Janša tri, kjer so trije, jih vidi devet, devet je že povodenj, povodenj pomeni izredne razmere. Ha, pa smo tam, kjer se počutimo kot riba v vodi.

dr. Bogomir Kovač

6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Ekonomija

Komentar / Izhod v sili

Mogoča rekonstrukcija vlade po dobrem letu in pol, nekje na slabi operativni polovici mandata, pove dvoje. Na eni strani je očiten znak oživljanja stare politične krize v državi, na drugi logičen korak iskanja novih poti. Poteza predsednika vlade je v teh razmerah zato pričakovana, toda bolj izsiljena kot strateška. Golobova vlada je že nekaj časa v težavah. Izgublja politično legitimnost v javnosti, težave ima z obvladovanjem obljubljenih sistemskih reform in povsem operativnim vodenjem države. Zdravstvena reforma stoji, plačne spremembe tudi, krizni menedžment na poplavnih področjih se resno zatika. Ekonomske razmere pa se hitro zaostrujejo, od inflacije in stagnacije do proračunskih zagat in virov financiranja. Razmere postajajo politično-ekonomsko vedno bolj kaotične, zaupanje v sposobnost Golobove administracije pa je vse manjše. S politično gostobesednostjo in ekonomskimi obljubami ne morete reševati problemov države. Rekonstrukcija vlade je zato prvi mogoči izhod v sili. Očitno se začenja boj za politično preživetje Golobove vlade.

Opazovanje Slovenije

Huligani ponoči sredi Ljubljane brutalno pretepejo Kristjana Gričarja, masaker, ta snuff, ki ga prenašajo prek Facebooka, pa v živo gleda 20 tisoč ljudi – in nihče ne pokliče policije. Kristjan – Jezus dobe socialnih omrežij – obleži v mučeniški komi. V Kliničnem centru se bori za življenje, toda Lara (Diana Kolenc), članica reševalske ekipe, ki ga je rešila, nenadoma od njega dobi smileyja.

Heni Erceg

6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Hrvaška

Komentar / Nesmiselnosti navkljub

Sosedje naju pogosto sprašujejo, zakaj na vrtu pred hišo na otoku nimava bazena, čeprav je hiša od morja oddaljena samo 20 metrov. Spogledava se, nekaj zamomljava, kot da se opravičujeva, ni nama do šmentanega bazena, najtehtnejši razlog pa je – mesto, kamor naj bi umestili nesojeno mlako, zaseda pomemben družinski član, ljubljena Issa, labradorka, pokopana tam, kjer je najraje ležala. Na njen grobek sedeva in se je spominjava … Soprog prezgodaj umrle znane igralke se je odločil svojo Miro upepeliti in pepel raztresti na krajih, ki jih je imela najraje. Tako sem dobila malo prahu, v katerega se je povrnila, in ga raztrosila po zalivu na otoku, kjer sva skupaj plavali. Zdaj bo Mira za vedno z mano in z njo se lahko »pogovarjam« vsakič, ko plavam po zalivu.

Varuhinja gob 

Zbudili smo se v turoben dan, a ko smo se na tisti septembrski četrtek srečali v Bistrici pri Tržiču in se odpeljali v bližnji gozd, se je nebo nad nami nepričakovano razjasnilo. Parkirali smo, se preobuli, Katarina Grabnar Apostolides, amaterska mikologinja in determinatorka, torej samoukinja, a vseeno vrhunska poznavalka in raziskovalka gob, je vzela še košaro in mačeto, kupljeno pri mojstru te obrti v San Marinu, in odpravili smo se med bukve, hraste, smreke in bore. Pod njimi se je razprostirala mehka živozelena preproga iz maha, ki se je ob prvih sončnih žarkih zalesketala, kot da bi vstopili v vzporeden, skorajda pravljičen svet. In še niti minuto menda nismo bili tam, ko se je vodja naše tričlanske odprave nasmehnila in dejala: »O, glej, ga!«