Plačljivi splav

Slovenija je ena izmed vedno bolj osamljenih držav, kjer je pravica do splava že desetletja nekaj samoumevnega. Svetovni trend oteževanja in onemogočanja te osnovne ženske pravice je vedno močnejši. V Inštitutu 8. marec pa so opozorili, da je ta pravica tudi v Sloveniji protiustavno omejevana, saj je le 80-odstotno financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostalih 20 odstotkov pa iz dopolnilnega, ki ga nimajo vse ženske, poleg tega pa so zavarovalnice zdaj napovedale občutne podražitve. S pozivom k spremembam na tem področju se je inštitut najprej obrnil na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer je bil deležen razumevanja. Kot je pojasnila predsednica upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, se je s pobudo najprej seznanil upravni odbor ZZZS, nato pa še skupščina. »Oba organa sta dala zeleno luč za začetek postopka spremembe vrednosti odstotkov zdravstvenih storitev umetne prekinitve nosečnosti, oploditve z biomedicinsko pomočjo in sterilizacije.« In sicer tako, da bi se te pravice v celoti financirale iz obveznega zavarovanja.

Pahor ne skriva želje, da bi monetiziral svojo priljubljenost

Bivši predsednik države Borut Pahor je sprva dajal jasne signale, da bi se po izteku predsedniškega mandata rad znašel v diplomaciji. Vendar se mu želja očitno za zdaj ni izpolnila. Zato se je v maniri pravega vplivneža in kralja Instagrama odločil, da kapital, ki mu ga je uspelo pridobiti med dolgoletno politično kariero, unovči drugače. Tako je nastal Mastercardov podkast navdiha – podkast, ki ga, res je, sponzorira Mastercard in vodi Borut Pahor.

Nedopustna »rešitev«

»Drugi tir Divača-Koper bo sodobna, hitra, varna in okolju prijazna proga,« uvodoma piše na spletni strani projekta drugi tir. Vendar vsaj dve omenjeni promocijski oznaki – »sodobna« in »okolju prijazna« – nista utemeljeni. Po veljavnem načrtu bo namreč nova proga Divača–Koper elektrificirana s sistemom, s katerim se je v 30. letih prejšnjega stoletja začela elektrifikacija slovenskih železniških prog v Sloveniji, to je z enosmerno napetostjo tri kilovolte. Da je taka rešitev za elektrifikacijo nove železniške proge, ki bo del sodobnega vseevropskega omrežja za transport (TEN-T), neutemeljena – še zlasti, ker ne temelji na nobeni študiji alternativ –, v zadnjem poročilu predsednika vlade opozarja projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir.

Vlado Miheljak

14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Dva leva

Komentar / Sesanje jezika

Pred prvo obletnico veličastne zmage na volitvah ni več vprašanje, kaj (vse) je z Golobovo koalicijo narobe, ampak kaj je prav. Če sploh kaj. Če odmislimo »metarazlog« – to je, da ta koalicija (za zdaj še) pomeni sanitarni zid pred vrnitvijo janšizma, bi težko našli kakšno pozitivno stvar. Po eni strani smo priča lahkotnim obljubam, po drugi strani zatekanju v poteze in ukrepe, ki se jih kleni janšizem ne bi sramoval. Tako je na primer vztrajanje pri »Janševi« noveli zakona o tujcih ... Kajpak noveli, ki iracionalno vztraja pri jezikovnem licenciranju pravice do združevanja družin. Iracionalne zahteve prejšnje koalicije niso odpravili, ampak le prolongirali začetek izvajanja in povečali kapacitete izpitnih točk. Očitno Golobova vlada ni dojela, da priseljenih delovnih migrantov in njihovih sorodnikov ne moreš na silo asimilirati, lahko jih le nekoliko integriraš.

Prehranska drama

Nedavni zaplet s strateškim svetom za prehrano – nanj se je zaradi recenzije prehranjevalnih smernic v vzgojno-izobraževalnih ustanovah usul plaz javnih kritik pediatrov – razkriva zlasti slabo komunikacijo in nepripravljenost na dialog.

Kako brati Picassa

V soboto, 8. aprila, je minilo 50 let, odkar je umrl slikar Pablo Picasso, eden največjih umetnikov 20. stoletja, za marsikoga največji. Obletnico je pospremilo in jo še bo približno 50 razstav v Evropi in ZDA, vendar se te dni ne vrstijo zgolj hvalospevi Picassovi neverjetni slogovni raznovrstnosti, kompleksnosti in inovativnosti, s katerimi je premikal meje umetnosti in ki še danes navdihujejo umetnike po vsem svetu. Slišati je tudi pozive k premisleku, ali si še tako vrhunski umetnik, če je bil kot človek zelo krut in mizogin, sploh še zasluži kultni status ali pa bi ga morala, vsaj deloma, doleteti kultura črtanja.

Pogrom nad pogovornim robotom ChatGPT

ChatGPT, zloglasni pogovorni robot, že od zagona konec lanskega leta zbuja veliko strahov. Ti so bili doslej povezani predvsem z vprašanjem, ali lahko umetna inteligenca na nekaterih poklicnih področjih izpodrine človeka, prisotne pa so bile tudi upravičene skrbi zaradi širjenja dezinformacij, saj se je napredni pogovorni robot izkazal za pretirano samozavestnega nakladača, ki med drugim vztrajno streže tudi z lažmi in nesmisli. Pravzaprav pa se je pogrom nad programom začel iz drugih razlogov: zaradi domnevnih kršitev zasebnosti uporabnikov, ki je v Evropi varovana z izjemno strogo ureditvijo, so dostop do programa ChatGPT te dni začasno prepovedali v sosednji Italiji.

Janko Lorenci

14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kolumna

Komentar / Se bo prebudila?

Umetna inteligenca (UI) je v silovitem zagonu. Tehnološke korporacije tekmujejo, katera bo ustvarila močnejši sistem, Chat GPT je že dva meseca po nastanku uporabljalo 100 milijonov ljudi in ta reč zna pisati odlične spise, spravi skupaj za silo rime, v hipu prevede dolga besedila, se razumno pogovarja z živim človekom. Marca letos se mu je pridružil GPT-4, še osupljivo zmogljivejši. Spodbudil je alarmantno javno pismo.

dr. Bogomir Kovač

14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Ekonomija

Komentar / Strel v prazno

Vlada je v začetku marca 2023 sprejela strategijo o razvoju trga kapitala v Sloveniji do leta 2030. Dobili smo enega redkih dokončanih strateških dokumentov te vlade, toda nastajal je dlje časa in ima trdno zaledje želene kapitalske unije EU. Finančno poslovno okolje in trg kapitala sta slepa pega slovenske postsocialistične tranzicije. Zato so vlaganja na kapitalskem trgu redka in omejena, Slovenija ni privlačno in omembe vredno naložbeno okolje. Ideja o revitalizaciji trga kapitala v Sloveniji zato ni nova. Vlada se je loteva premalo ambiciozno in tudi na nepravi način. Strategija želi Slovenijo postaviti na evropski finančni zemljevid. Njen končni cilj je med naložbeniki pridobiti status »razvijajočega se trga«. Toda trojček izvedbenih stebrov zgolj potrjuje slovensko mentaliteto finančnega »tretjega sveta« v EU.

Bi lahko vladni predlog posegel v avtonomijo javnih zavodov?

Novela zakona o zavodih, za katero si je vlada prizadevala, da bi bila obravnavana po skrajšanem postopku, bo zakonodajni postopek nadaljevala po redni poti. Tako so odločili vodje poslanskih skupin na kolegiju predsednice državnega zbora, saj so se proti predlogu skrajšanega postopka izrekli v prav vseh parlamentarnih strankah, razen v Gibanju Svoboda. Predlog sprememb zakona pa še vedno sproža burne odzive, v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) napovedujejo celo možnost zakonodajnega referenduma, če bo novela sprejeta.

»To je gotovo naredil Medo«

Prve naročnike je imel že v vrtcu. Sošolci Matije Medveda so opazili, da je izjemno spreten pri risanju poligonov, podobnih tistim iz starodavnih arkadnih videoiger, in so ga nagovorili, da je kakšnega ustvaril še zanje. Zdaj, slabega četrt stoletja pozneje, med njegovimi naročniki najdemo ameriške medijske eminence, kot so The New York Times, Time Magazine, Forbes in Bloomberg Businessweek. Čeprav živi in ustvarja v Ljubljani, kjer se je rodil leta 1990, zadnje čase dela predvsem za tuji trg, vendar to še zdaleč ne pomeni, da domačo sceno zapostavlja. Ravno prejšnji mesec je na primer v ljubljanskem galerijskem prostoru DobraVaga pripravil majhno razstavo šestih naslovnic žepnic, ki jih je oblikoval za letošnji festival Literature sveta – Fabula.

Greben s perjanico

V gradu Zaprice bo še vse do prihodnjega januarja na ogled vznemirljiva razstava o treh prazgodovinskih čeladah, najdenih na območju Slovenije. Idejo, da obiskovalcem ponudijo napeto pripoved o usodah in zanimivih poteh teh treh čelad, muzejskih eksponatov z večplastno zgodovino, so skupaj uresničili trije slovenski muzeji – Medobčinski muzej Kamnik, Narodni muzej Slovenije in Dolenjski muzej Novo mesto. Zgodba sega v nedavno zgodovino, ko so muzejske zbirke šele nastajale, a se je že približno vedelo, kaj arheološka izkopavanja pomenijo, seveda pa tudi v obdobje prazgodovine, v čas, ko so te čelade nastale.

Onkraj zahodne domišljije

Vas zanima, kako v živo zveni tehnoidna interpretacija plemenske glasbe, kakršna navadno spremlja obred obrezovanja pri vzhodnougandskih ljudstvih? Ste se kdaj spraševali, kakšna je bližnjevzhodna plesna elektronika, ki nastaja na presečišču tradicionalne vzhodnjaške glasbe in vzorcev naspidiranih klubskih žanrov, kot sta jungle in footwork? Ste morda radovedni, kaj ponuja miamijska interpretacija latinskoameriške rejverske kulture, ki združuje elemente kolumbijske guarache, venezuelskega raptorhousa in afriško-nizozemskih klubskih tradicij? Odgovore na ta izjemno svojevrstna vprašanja, ki si jih zelo verjetno niste nikoli postavili, a vam zdaj ne bodo dala miru, lahko prihodnji konec tedna poiščete v več ljubljanskih klubih – te bo že 15. leto zapored zasedel festival Sonica.