Varovanje slovenskega neba

Slovenska vojska je jeseni 2001 priredila pravi šov. Skozi karavanški predor je zapeljal konvoj vojaških vozil, tovornjaki in druga spremljevalna vozila so v te kraje pripeljala nov ponos slovenskega neba, raketno baterijo Roland, ki naj bi branila naš zračni prostor pred vsiljivci. Vse skupaj je stalo okoli 13 milijonov evrov, seveda brez stroškov vzdrževanja, nakupa novih lansirnih cevi in dodatnih raket. Slovenija je leta 2001 v resnici kupila rabljeno nemško opremo, namenjeno branjenju strateških objektov. »Naložba v prihodnost«, kot so trdili v tistem času, ni dolgo trajala, saj je bil ves sistem najprej umaknjen, leta 2015 pa dokončno »odvzet iz operativne uporabe«. Tiste rakete, ki jih niso porabili za vadbeno streljanje, so bile razgrajene. In Slovenija je ostala brez »točkovne obrambe« neba.

Omejitev županskih mandatov

Piratska stranka Slovenije je z zbranimi 5000 podpisi volivk in volivcev v zakonodajni postopek vložila predlog zakona, s katerim bi omejili županske mandate na dva zaporedna, kar v praksi pomeni na osem let županovanja. S tem začenjajo tudi pogovore s parlamentarnimi strankami za podporo zakonu, pri čemer imajo zagotovljenih le pet glasov Levice, ki jim je tudi pomagala pri zbiranju podpisov. A za Pirate ni vse tako črno, omejitev županskih mandatov namreč uživa določeno podporo med ljudmi, temu pa so naklonjene tudi mednarodne organizacije na čelu s svetom Evrope.

Slabše cenjeni

Slovensko društvo pedagogov je močno razburila novica, da naj bi vlada pri oblikovanju novih izhodiščnih plačnih razredov svetovalne delavce v šolah in vrtcih umestila kar tri razrede nižje kot učitelje in vzgojitelje. Predlog je toliko bolj nenavaden prav zdaj, ko praktično vse institucije, ki strokovno delujejo v šolstvu in izobraževanju, opozarjajo, da bi morali svetovalne službe po šolah okrepiti – ne pa jih dodatno degradirati.

Vlado Miheljak

23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Dva leva

Komentar / Nadležni mir

Pravijo, da se vojaški spopadi prelevijo v vojno takrat, ko žrtev več ne objavljaš, objokuješ ali častiš poimensko. V tem smislu »vojna za Slovenijo« seveda ni bila vojna, kvečjemu manjši vojaški spopad. Kar pa sploh ni slabo. Če v konfliktu dosežeš taktične, diplomatske in politične cilje brez ali z malo žrtvami, je to velik uspeh. Če se torej vojni tako ali drugače izogneš, imajo izgubo zgolj vojni dobičkarji in mešetarji. Zato razumemo, da se za poimenovanje teh spopadov vojna za Slovenijo borijo tisti, ki so iz kleti Cankarjevega doma in kasneje kovali politične in morda tudi materialne dobičke. V spopadih za vsak zaselek ali nekaj metrov frontne črte je ta čas v Ukrajini več žrtev, kot jih je bilo v celotni slovenski veliki domovinski vojni. In razen svojcev, ko dobijo, če sploh dobijo, sporočilo o smrti, nihče ne ve, kdo je padel.

Janko Lorenci

23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Kolumna

Komentar / Barva vlade

Traktorjev in glasnih kmetov v Ljubljani ta čas ni, napetost okoli Nature 2000, ki bi kmetom naložila nekaj ekoloških omejitev, pa še traja. Kmečko nezadovoljstvo sicer ni samo naša posebnost – marsikje po Evropi se odpor proti restriktivni ekološki politiki krepi. V Ljubljano pa traktorjev najbrž ne bo več. To ni nujno dobro.

N'toko

23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Žive meje

Komentar / Globalizacija Ljubljane

V poletnih mesecih so prebivalci Ljubljane soočeni z velikimi spremembami, ki marsikoga napolnjujejo z nelagodjem. Na ulicah so sami tuji obrazi, v zraku je vrvež najrazličnejših jezikov, med sabo za prostor tekmujejo različni ponudniki storitev in hrane, ki jo razvažajo dostavljavci z vsega sveta, ob petkih pa iz lokalov doni vse od berlinskega tehna do nigerijskega afrobeata. V prestolnico je prišla globalizacija. Vsem, ki se še spominjajo nekoč zaspane poletne Ljubljane, ki je po odhodu študentov in med kolektivnimi dopusti vedno postala mesto duhov, bi morale biti spremembe sicer všeč – mestne oblasti nam jih prikazujejo kot veliko zmago urbanističnega planiranja. Mar si nismo vedno želeli živeti v metropolitanskem okolju? Se nismo vedno pritoževali nad zaplankanostjo in zaspanostjo prestolnice? Toda med novo globalizirano Ljubljano in njenimi starimi lokalci obstaja velika napetost, ki še zdaleč ni razrešena.

Pravica do odklopa

V javno obravnavo te dni roma osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je med pogajanji z delodajalci in delojemalci na Ekonomsko-socialnem svetu pripravilo ministrstvo za delo. Vlada ga bo imela na mizi predvidoma 7. julija. V njem ni nekaterih predlogov, za katere se je – na veliko ogorčenje gospodarstvenikov – v javnosti zavzemal minister za delo Luka Mesec, na primer obvezne božičnice in dodatka za sobotno delo. Za delodajalce sta bila nesprejemljiva. Po drugi strani bo v zakon implementirana evropska direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki delavcem med drugim omogoča večjo predvidljivost glede nalog in delovnega časa, in pa pravica do odklopa.

»Vemo, kdo smo«

Osemnajst nevladnih organizacij je sprožilo spletno peticijo za pravice transspolnih oseb do samoopredelitve. Z njo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozivajo, naj spremeni člen pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru tako, da bo transspolnim osebam v postopku pravnega priznanja spola omogočena samoopredelitev.

dr. Bogomir Kovač

23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Ekonomija

Komentar / Igre s športom

Prodaja Športne loterije (ŠL) sredi leta 2023 upravičeno buri duhove. Šport je redek in dragocen identitetni kapital te države, pravo socialno lepilo onkraj večnih političnih delitev. In športna arena je v nekaj dneh ponudila izvrstno sliko naših razmer. Proslavljanje legendarne zmage Rogliča na Giro d’Italia, organizacijski polom košarkarskega prvenstva za ženske in kakopak sporno prodajo ŠL. V trikotniku sijajnih športnikov, problematičnega športnega menedžmenta in večnih finančnih mahinacij ni srečnega konca. Igre na srečo so stara slepa pega slovenskega biznisa in državne regulacije. Dileme in težave ostajajo vsa desetletja odprte, tako glede organizacije in lastništva, pa tudi regulacije in namenske porabe sredstev. Slovenska politika, državna ter tudi športna in poslovna, nikoli ni dobro doumela labirintov javno-zasebnega partnerstva in trajnostnega razvoja. Prvo določa pridobivanje sredstev, drugo njegovo namensko javno porabo. Prodaja monopolnih dejavnosti države velja za poraz njenih podjetniških sposobnosti in dokaz politične poniglavosti akterjev. ŠL in njeni deležniki so v tem precepu očitno klonili.

Veliko odkritje

Morda je nekoliko manj znano, da muzej, ki se od nedavnega imenuje Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter pokriva obdobje od prve svetovne vojne do danes, med svojimi številnimi zbirkami že od samih začetkov hrani tudi bogato in obsežno likovno zbirko. Sprva je bil njen namen dokumentaren – s pomočjo likovnih del, kot so na primer partizanska grafika in dela iz taborišč, so beležili zgodovinske dogodke, ki so se zvrstili zlasti med drugo svetovno vojno. Kasneje pa je veliko pomembnejši postal tudi sam likovni vidik umetnin in tako so začeli sistematično beležiti domačo likovno produkcijo. Danes hranijo že kar približno 16 tisoč likovnih del, med njimi so večinoma risbe, grafike in druga dela na papirju, pa tudi slike in kipi.

Festivalski plonklistek

Mladinine poletne plonklistke so ob slovenskih glasbenih festivalih navadno polnili tudi dogodki iz bližnjih tujih krajev, denimo s hrvaške obale, saj je tam ponudba res bogata. Tako je bilo predvsem zadnje dobro desetletje, odkar so jo ugrabili britanski organizatorji in žurerji, ki so se naveličali domačega blata ter idilične jadranske zalive transformirali v obljubljeno deželo za neutrudne rejverje. Ker pa je domača festivalska ponudba po pandemiji postala še pestrejša kot prej, nam letos za kakovosten glasbeni program niti ni treba kukati onkraj naših meja, saj se pri nas resnično najde za vsakogar nekaj.