Zlati škof

Gregorij Rožman (1883–1959) je bil ljubljanski škof. Znan je po svoji vlogi med drugo svetovno vojno. Partizanska stran ga upravičeno obtožuje kolaboracije z italijanskim in nemškim okupatorjem, njegovi privrženci pa pravijo, da se je vseskozi boril za slovenski narod in ga skušal rešiti pred brezbožnim komunizmom. Zaradi medvojne vloge je po letu 1991 postal tema političnih obračunov, ena stran ga v imenu revizije zgodovine povzdiguje v žrtev revolucionarnih procesov, druga na vojni čas gleda le skozi prizmo zločinov okupatorjev in njihovih sodelavcev. Oba pogleda sta napačna, oba pozabljata na pieteto.

Urška Klakočar Zupančič je zoper Romana Vodeba in TV3 podala prijavi

Seksizem v slovenskem političnem prostoru nastopa na odprtem odru. Leta 2005 je tedanji poslanec SDS Pavel Rupar za dve poslanki recimo hotel odrediti »obvezni zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta«. Štiri leta kasneje je Vasko Simoniti, ko je odslužil prvi mandat kulturnega ministra, naslednico Majdo Širca označil za »žensko, ki je močno prikrajšana«. Ko je prva predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek leta 2014 odstopila, je predsednik SDS Janez Janša navrgel, da je bila dolžina njenega mandata »sorazmerna dolžini njenega krila in pameti«.

Zdravniška stavka

Zdravniki družinske medicine so v Sloveniji leta 2020, preberemo v zadnjem poročilu OECD o pregledu zdravstva v Evropi, v povprečju zaslužili 2,1 povprečne plače v državi. V primerjavi s kolegi v drugih državah slovenski družinski zdravniki v tej statistiki ne izstopajo. Na Finskem ali v Estoniji družinski zdravnik, zaposlen v javnem sektorju, zasluži 1,7 in 1,8 povprečne plače, v Latviji in Litvi 1,3. V bogatejših državah, kjer so družinski zdravniki vključeni v javno zdravstvo, so sicer zdravniške plače višje, a ne občutno. Na Nizozemskem družinski zdravnik zasluži 2,2 povprečne plače, v Španiji 2,6. Glede na to, da se bodo v skladu z zadnjim sporazumom med vlado in sindikati večini zdravnikov – 60 odstotkom – plače zvišale za 20 odstotkov, se zdi, da bi s tem moralo biti vprašanje rešeno. A ni.

Bojana Bajželj / »Planet z desetimi milijardami ljudi, ki jedo kot vrhunski plenilci, ne more zdržati«

Dr. Bojana Bajželj (1983) je po študiju krajinske arhitekture krajši čas delala v Ljubljanskem urbanističnem zavodu, nato pa odšla v tujino. V Veliki Britaniji je magistrirala iz okoljskih znanosti in kasneje v okviru doktorata na Cambridgeu izvedla odmevno raziskavo, v kateri je proučevala scenarije oskrbe s hrano, če bi na Zemlji živelo deset milijard ljudi. Ena ključnih ugotovitev raziskave je bila, da je vpliv proizvodnje hrane na podnebne spremembe močno podcenjen in neukrepanje ogroža podnebne cilje ter da je eden od neizogibnih ukrepov (tudi) sprememba prehranskih navad.

Policijsko nasilje / »Dej nej mečejo plinska sredstva«

Dobro leto je minilo, odkar je policija na protivladnih protestih posredovala tako, da je glavno mesto spremenila v območje spopadov. Pa tudi njeno ravnanje zoper protivladne protestnike nasploh je bilo že na prvi pogled preveč represivno. Prav zato je zdaj že nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar odredila najobsežnejši strokovni nadzor nad delom policije v njeni zgodovini. Predstavljamo poglavitne ugotovitve iz 161 strani dolgega poročila o »izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov«.

Kaj dogaja? / Prvi predsedničin nastop

Najprej je treba povedati, da je bila oddaja Kaj dogaja? edini res dober del silvestrskega večernega programa na TV Slovenija. Še huje: bila je edini res ne grozljiv del silvestrskega večera. A v isti sapi moramo dodati tudi: je bila pa to tudi najslabša oddaja Kaj dogaja? v lanskem letu, pa čeprav je imela vmes kar nekaj biserov.

Vlado Miheljak

6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Dva leva

Komentar / Veš, Golob, svoj dolg?

Potem ko smo na začetku junija odpremili Janševo vlado z vsemi njenimi akulturnimi prostaki (s kulturnim ministrom Simonitijem vred) na smetišče zgodovine, sem na stoti dan vladanja sedanje koalicije zapisal, da Slovenija vstopa v leto nič. Pač z asociacijo na film italijanskega neorealista Rossellinija o novem nemškem začetku na materialnih in moralnih ruševinah starega režima. Leto nič simbolno pomeni, da se po zaprtju mračnega poglavja Janševe vlade, ob nesebičnem sekundiranju bivšega predsednika republike Pahorja, za novo oblast izničijo vsi alibiji na račun nespodobnosti, surovosti in ekscesnosti prejšnje; da ne gre več računati, da bomo na kontrastu med staro in novo oblastjo gojili toleranco do nove. Dobro, jeseni, na stoti dan nove vlade, sta bili asociacija in krilatica še zgolj načelni. Zdaj se že konkretno kažejo rezultati novega štetja. Prav na silvestrovo se je to pokazalo v vsem razkošju. Na zadnji dan lanskega leta je nova slovenska politika, Golobova koalicija in nova predsednica republike, skupaj sporočila: Opustite upanje. Vse je drugače, pa vendar enako.

Sekta, ki je cerkvi eksplodirala v obraz

Če hoče moški priti do seksa, se mora držati le tehle preprostih pravil:

»10. januarja bodo ljudje, ki plačujejo za zdravstvo, zahtevali izboljšanje razmer«

"Na trenutke se zdi, da Danijel Bešič Loredan pri vodenju zdravstvenega resorja nima natančnega fokusa. Nenavadno veliko časa zna porabiti za detajle. Pri diagnostiki je včasih črnogled, drugič črnogledost očita interesnim skupinam. Interesnih skupin, ki naj bi ustvarjale privid izrednega stanja, ni identificiral. Rentgenski posnetek družbe, ki bi razkril interesne skupine, povezane z zdravstvom, pa bi bil nedvomno zanimiv. Brez rentgena je ena interesna skupina javno vidna: to so bolnice in bolniki, potencialni pacienti in pacientke. Ta interesna skupina redno plačuje za zdravstvene storitve, vendar več kot 130.000 oseb iz te interesne skupine niti osebnega zdravnika nima. Ta interesna skupina je napovedala stavko bolnic in bolnikov. Desetega januarja bodo ljudje, ki plačujejo za zdravstvo, a se ob bolezni soočajo z vedno višjimi ovirami, ko hočejo priti do zdravstvene storitve, na Trgu republike zahtevali izboljšanje razmer."

Zvišanje cen študentske prehrane

Študenti so se na začetku leta razveselili novice, da se je v skladu z lani sprejetim zakonom zvišala subvencija za študentsko prehrano, in sicer z 2,82 evra na 3,50. To bi v praksi pomenilo, da bi morali študenti z novim letom za doplačilo k študentskemu bonu odšteti 68 centov manj. Vendar je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki je bila pobudnica zvišanja, hkrati privolila v zvišanje najvišje vrednosti obroka s sedmih evrov na devet. Tako so študenti ponekod po novem primorani za obrok doplačati 5,5 evra, več, kot ta čas znaša najnižja urna postavka za študentsko delo – 5,21 evra neto.

Jože Vogrinc

6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Javna pamet

Komentar / Pohujšanje in mrcvarjenje Prešernove nagrade

Ko se je izvedelo, da je cerkev zaradi spolnega nasilja in izkoriščanja redovnic sprožila postopek proti Prešernovemu nagrajencu iz leta 2000, jezuitu Marku Ivanu Rupniku, sta se iz reakcij v javnosti spočeli dve izjemno slabi zamisli. Prva je, naj pater Rupnik Prešernovo nagrado vrne. To je vzela za svojo tudi slovenska država v trenutni verziji zmerne vlade in njene leve ministrice za kulturo. Druga slaba zamisel je razvita oblika prve: ker upravni odbor Prešernovega sklada po veljavnih zakonih in pravilih svojega delovanja podeljene nagrade nagrajencu ne more vzeti, je treba spremeniti oboje tako, da bo v prihodnje UOPS nagrado lahko odvzel za nazaj.

N'toko

6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Žive meje

Komentar / Najemniški trg ne obstaja

Če ste v zadnjih letih morali iskati stanovanje za najem, ste zagotovo naleteli na marsikaj nenavadnega. Morda ste najprej iskali garsonjero in že pri preletu oglasov ugotovili, da bi morali za 30 kvadratov v prestolnici odšteti bolj ali manj celotno plačo. A tudi ko ste drastično spustili pričakovanja, ste se prebijali skozi množico oglasov, ki ponujajo 10 m2 velike sobe s skupno kuhinjo in kopalnico za dobro polovico vaših mesečnih prihodkov. Med njimi ste videli tudi bizarne pripise v slogu »predplačilo v višini treh najemnin« ali »stanovanje je potrebno poleti izprazniti«. Še večje bizarnosti pa so vas čakale ob dejanskem ogledu prostorov, kjer ste srečevali postelje, postavljene ob kuhinjske pulte, vrata, ki se odpirajo le do polovice, preden trčijo ob pralni stroj, ali omare, polne lastnikovih cunj, ki jih bo občasno hodil iskat. Izogibali ste se dotika s plesnivimi stenami in zaman spraševali, kje je kak radiator. Lastnikom ste odgovarjali na žaljiva vprašanja in jim zaupali intimne podrobnosti o svojem življenju. Iskanje cenovno dostopnega stanovanja je potovanje v čudaško podzemlje Slovenije, kjer vse družbene norme izpuhtijo v zrak.

Menedžerji po novem izsiljujejo pod znamko »civilna družba«

Tri dni pred novim letom je »trinajst gospodarskih in kmetijskih organizacij« – med njimi AmCham Slovenija, Združenje Manager, Slovenski klub podjetnikov, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) – poslanskim skupinam v državnem zboru poslalo javni poziv, naj zahtevajo ustavno presojo in zadržanje izvajanja nedavno sprejete novele zakona o dohodnini.

Polovica izbrisanih je še vedno izbrisana

Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut sta pripravila peticijo in poziv vladi in njenemu predsedniku Robertu Golobu, naj »čim prej pripravita zakonske ukrepe, ki bodo omogočili povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim«. Izbris več deset tisoč večinoma državljanov nekdanjih bratskih republik, ki je največja sistematična kršitev človekovih pravic po osamosvojitvi, se je zgodil leta 1992, poprava krivic pa kakih 20 let kasneje. O čem govorijo nevladniki?

Pahor ni več predsednik, ostaja kralj Instagrama

Bivši predsednik države Borut Pahor je bil ob prenehanju mandata deležen hvalospevov. Za izjemne dosežke »na področju delovanja države, njenega pravnega in ustavnega reda, demokratičnosti in mednarodne skupnosti« mu je Nova univerza, zasebni projekt Petra Jambreka, podelila častni doktorat. Poklonili so se mu tudi podjetniki. V Klubu slovenskih podjetnikov so mu simbolno izročili zlati ključ za dostop do prostorov in storitev kluba. Ob izročitvi ključa je predsednik kluba Joc Pečečnik poudaril, da je bil Pahor predsednik, ki je bil sposoben premikati meje. Zlati ključ bodo v prihodnje izročili tudi nekdanjima predsednikoma Milanu Kučanu in Danilu Türku.

Umazano zeleni skladi

Podjetji NLB Skladi in Triglav Skladi ponujata zelene delniške sklade, prek katerih denar strank vlagata »v delnice izdajateljev, ki so nadpovprečno okolijsko ozaveščeni«. Okoljevarstveniki podjetji kritizirajo, saj med drugim vlagata v družbe, ki so po njihovem mnenju okoljsko oporečne.

dr. Bogomir Kovač

6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Ekonomija

Komentar / Zlovešče leto

Slovenija stopa v leto 2023 z novo politično preobleko in starimi ekonomskimi problemi. V supervolilnem letu so se premešale karte na vseh političnih ravneh. Pisan venček levosredinskih strank je do tal porazil Janševo falango, droben politični obliž so desnici prinesle zgolj lokalne volitve. Ljudje so si z glasovanjem sami izborili izhod iz politične krize države in ideološke razklanosti družbe. Golobov meteorski politični vzpon leta 2022 je zgolj potrditev tega. Ekonomske razmere sta lani krojili energetska kriza in inflacija. Visoka rast in zaposlenost sta bili del postpandemijskega ekonomskega odboja, pa tudi globalnega preloma. Leto 2023 bo zato čas trdega ekonomskega pristanka, konec sejanja volilnih političnih iluzij. Stagflaciji se bo v Sloveniji težko ogniti, naraščajoče politično nezadovoljstvo bo krojilo predvsem zdravstvo. Politični kapital Golobovih hitro kopni. Ne bo ga spodjedla parlamentarna demokracija, temveč politična legitimnost. Ulica je Goloba ustvarila v nekaj mesecih, v letu ali dveh ga lahko tudi pokoplje.

Janko Lorenci

6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Kolumna

Komentar / Pred izbiro

Prva petina stoletja je minila v znamenju kriz. To velja tudi za prehod v leto 2023. Vse poglavitne lanske krize se vlečejo naprej. Poglejmo na kratko epidemijo, ukrajinsko vojno in podnebno krizo.

Nerazumljeni kosmatinci

Če boste na kak naključen dan, ki ni ravno pustni torek ali noč čarovnic, srečali druščino prijateljev, ki so od glave do peta oblečeni v plišaste ali krznene kostume, glavo pa jim krasi skrbno izdelana maska prikupne živali z risankasto velikimi očmi in človeškimi lastnostmi, ste verjetno naleteli na furryje. Gre za izjemno robno, a v svetu precej množično fenovsko subkulturo, ki ima nekaj pripadnikov tudi pri nas.