Darja Kocbek

  • Darja Kocbek

    2. 9. 2019  |  Svet

    Superjunaki so bili ustvarjeni v času vzpona fašizma

    S Supermanom se je leta 1938 začela zlata doba stripov. Njegova avtorja Jerry Siegel in Joe Shuster sta z njim oblikovala nov arhetip oziroma točneje stereotip, v eseju, ki ga je objavil v Guardianu, ker ga založniška družba Marvel Comics ni hotela objaviti, piše Art Spiegelman, stripovski risar in urednik. Otročja naivnost Supermana je bila, kot kaže, eden od razlogov, da so mladi sprejeli nove, otrokom prijazne zgodbe s fantazijami, ki so bile še bolj nelogične od večine del šund literature. Martin Goodman, ustanovitelj založbe Marvel Comics in izdajatelj nekaterih del šokantne šund literature, je bil eden prvih, ki so zajahali val superjunakov. Več

  • Darja Kocbek

    29. 8. 2019  |  Politika

    Zakaj konservativci sovražijo demokracijo

    Desnica v ZDA si desetletja prizadeva izničiti napredek, ki so ga družbena gibanja dosegla v prejšnjem stoletju. Več krat je že dokazala, da je pripravljena uničiti tudi demokracijo, da bi oligarhom omogočila ohranitev moči in bogastva. Pri tem v ne majhni meri izkorišča institucije, ki so del ameriškega političnega sistema. Demokracija je seveda več kot reprezantivna vlada, vladavina večine, volilna pravica, na spletni strani revije Jacobin piše Miles Culpepper, doktorski študent zgodovine na kalifornijski univerzi Berkeley. Bistvo prave demokracije je enakopravna distribucija moči v gospodarstvu in družbi, pa tudi močna zaščita manjšin in posameznika. Več

  • Darja Kocbek

    28. 8. 2019  |  Svet

    Suženjstvo je še vedno poslovni model

    Avgusta leta 1619 je angleška ladja v kraj Point Comfort (na obali današnje ameriške zvezne države Virginija) pripeljala 20 Afričanov z območja današnje Angole. Potem, ko so stopili na ozemlje takrat še angleške kolonije, so jih prodali kot sužnje za delo na plantaži tobaka. O grozotah, storjenih nad sužnji iz Afrike, številni Američani danes nočejo govoriti, na spletni strani švicarske nacionalne RTV SRF piše Thomas von Grünigen. ZDA se vse do danes soočajo s suženjstvom kot temnim obdobjem svoje zgodovine. Številni temnopolti Američani se še vedno soočajo s strukturno in gospodarsko diskriminacijo. Zgodovinarji menijo, da bi morali obeležitev spomina na 400-letnico uvedbe suženjstva izkoristiti za okrepitev nacionalnega dialoga suženjstvu. Toda Američani raje kot o suženjstvu razpravljajo o svojih »junakih« s krovov vojaških ladij. Več

  • Darja Kocbek

    27. 8. 2019  |  Svet

    Miti o borzah

    Borze so danes mitološka mesta. Pričakovani dobički so merilo uspešnosti gospodarstva. Mediji vsak dan poročajo o gibanju indeksov in tečajev na borzah, pri čemer rast velja za dobro novico, padec pa za slabo. Dejansko je borza nekaj povsem drugega kot merilo uspešnosti gospodarstva. Je kazalec pričakovanj za prihodnje dobičke podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi, na blogu Centra za ekonomske in politične raziskave v Washingtonu piše ekonomist Dean Baker. To po njegovih ni radikalna levičarska analiza borznih tečajev, ampak uradna definicija. Več

  • Darja Kocbek

    21. 8. 2019  |  Svet

    100 najbolje plačanih predsednikov uprav zasluži 254-kratnik povprečne plače v podjetju, ki ga vodijo

    Okrog 200 članov Business Roundtable, krovnega združenja vodilnih podjetij v ZDA, med katerimi so Apple, Pepsi, Walmart in JPMorgan Chase, so se po poročanju New York Timesa po več kot 20 letih distancirali od načela, da morajo doseči čim večji donos za delničarje. Več

  • Darja Kocbek

    20. 8. 2019  |  Družba

    Kakšna bi bila socialistična družba prihodnosti

    V članku Socializem za realiste profesor na univerzi York v Torontu Sam Gindin skuša podati verodostojne odgovore na vprašanja, kakšna bi bila socialistična družba prihodnosti. To ne bi bila družba nekdanje Sovjetske zveze, brez načrtovanja pa kljub temu ne bi šlo. Ljudje hočejo načrtovanje, ker se je treba ukvarjati z okoljem, se odločiti, kaj bomo naredili. Takoj, ko začnemo govoriti o načrtovanju, je treba razmišljati o kontroli načrtovalcev, je povedal v pogovoru za Jacobin. Ko govorimo o delavcih, ki nadzirajo tovarno, je vprašanje, kako se to vključuje v širši načrt. Zakaj se ljudje preprosto ne združijo, ugotovijo, kaj potrebujejo in to naredijo. Več

  • Darja Kocbek

    19. 8. 2019  |  Družba

    Ali lažni videoposnetki ogrožajo demokracijo?

    Ob širjenju posnetkov deepfake, v katerih gre za nameščanje obrazov znanih ljudi na tuja telesa, na spletu, je vse več opozoril, da gre za tehnologijo, ki ogroža demokracijo. Novinarka Guardiana Elle Hunt se je o tem pogovarjaloa z avtorjem posnetka deepfake v katerem se komik Bill Hader v pogovoru z znanim ameriškim televizijskim voditeljem Davidom Lettermanom leta 2008 počasi spremeni v igralca Toma Cruisa. V tednu dni od objave na kanalu YouTube si ga je ogledalo 3 milijone uporabnikov. Več

  • Darja Kocbek

    14. 8. 2019  |  Svet

    Mehičani umirajo zaradi ameriškega terorizma

    Patrick Crusius, ki je v strelskem napadu v trgovini Walmart v ameriškem El Pasu ubil 22 ljudi, je po svoji aretaciji povedal policiji, da je želel streljati na Mehičane, piše v policijskem poročilu, ki so ga objavili nekateri ameriški mediji. El Paso je po poročanju STA oddaljen okoli devet ur vožnje od Allena, kjer je živel Crusius. To mesto je očitno izbral zaradi velikega števila latinskoameriškega prebivalstva. Leži ob reki Rio Grande, ki predstavlja mejo med ZDA in Mehiko. V njem živi okoli 680.000 ljudi, 83 odstotkov pa jih ima latinskoameriške korenine. Več

  • Darja Kocbek

    8. 8. 2019  |  Svet

    Če razkrivanje zločinov obravnavamo kot zločin, nam vladajo zločinci

    Časopisa New York Times in Washington Post sta leta 1971 objavila tajne dokumente ameriške vlade o vojni v Vietnamu. Objava teh dokumentov je pripomogla h končanju vojne, novinarji so pobirali Pulitzerjeve nagrade, na splošno je bila ta objava zmaga resnice nad uradno propagando, v Neue Zürcher Zeitung piše Milosz Matuschek. Tovrstni zvezdni trenutki so danes postali redki. Več

  • Darja Kocbek

    7. 8. 2019  |  Družba

    Skrbništvo za otroke bogatašev tik pred študijem prenesejo na revnejše strice in tete

    Dobra izobrazba je v ZDA še posebej pomembna za to, da posamezniku ni treba opravljati slabo plačanih del. Boljše delovno mesto, kot ga nekdo hoče imeti, bolj pomembno je imeti univerzitetno izobrazbo. Študij na univerzah pa ni brezplačen, saj povprečno kakovostne univerze na leto zaračunavajo šolnino v višini več deset tisoč dolarjev. Da bi za svoje otroke plačali čim manjšo šolnino ali se ji izognili, so nekateri premožni starši pripravljeni uporabiti prav vse luknje v sistemu. Več