Darja Kocbek

  • Darja Kocbek

    28. 8. 2019  |  Svet

    Suženjstvo je še vedno poslovni model

    Avgusta leta 1619 je angleška ladja v kraj Point Comfort (na obali današnje ameriške zvezne države Virginija) pripeljala 20 Afričanov z območja današnje Angole. Potem, ko so stopili na ozemlje takrat še angleške kolonije, so jih prodali kot sužnje za delo na plantaži tobaka. O grozotah, storjenih nad sužnji iz Afrike, številni Američani danes nočejo govoriti, na spletni strani švicarske nacionalne RTV SRF piše Thomas von Grünigen. ZDA se vse do danes soočajo s suženjstvom kot temnim obdobjem svoje zgodovine. Številni temnopolti Američani se še vedno soočajo s strukturno in gospodarsko diskriminacijo. Zgodovinarji menijo, da bi morali obeležitev spomina na 400-letnico uvedbe suženjstva izkoristiti za okrepitev nacionalnega dialoga suženjstvu. Toda Američani raje kot o suženjstvu razpravljajo o svojih »junakih« s krovov vojaških ladij. Več

  • Darja Kocbek

    27. 8. 2019  |  Svet

    Miti o borzah

    Borze so danes mitološka mesta. Pričakovani dobički so merilo uspešnosti gospodarstva. Mediji vsak dan poročajo o gibanju indeksov in tečajev na borzah, pri čemer rast velja za dobro novico, padec pa za slabo. Dejansko je borza nekaj povsem drugega kot merilo uspešnosti gospodarstva. Je kazalec pričakovanj za prihodnje dobičke podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi, na blogu Centra za ekonomske in politične raziskave v Washingtonu piše ekonomist Dean Baker. To po njegovih ni radikalna levičarska analiza borznih tečajev, ampak uradna definicija. Več

  • Darja Kocbek

    21. 8. 2019  |  Svet

    100 najbolje plačanih predsednikov uprav zasluži 254-kratnik povprečne plače v podjetju, ki ga vodijo

    Okrog 200 članov Business Roundtable, krovnega združenja vodilnih podjetij v ZDA, med katerimi so Apple, Pepsi, Walmart in JPMorgan Chase, so se po poročanju New York Timesa po več kot 20 letih distancirali od načela, da morajo doseči čim večji donos za delničarje. Več

  • Darja Kocbek

    20. 8. 2019  |  Družba

    Kakšna bi bila socialistična družba prihodnosti

    V članku Socializem za realiste profesor na univerzi York v Torontu Sam Gindin skuša podati verodostojne odgovore na vprašanja, kakšna bi bila socialistična družba prihodnosti. To ne bi bila družba nekdanje Sovjetske zveze, brez načrtovanja pa kljub temu ne bi šlo. Ljudje hočejo načrtovanje, ker se je treba ukvarjati z okoljem, se odločiti, kaj bomo naredili. Takoj, ko začnemo govoriti o načrtovanju, je treba razmišljati o kontroli načrtovalcev, je povedal v pogovoru za Jacobin. Ko govorimo o delavcih, ki nadzirajo tovarno, je vprašanje, kako se to vključuje v širši načrt. Zakaj se ljudje preprosto ne združijo, ugotovijo, kaj potrebujejo in to naredijo. Več

  • Darja Kocbek

    19. 8. 2019  |  Družba

    Ali lažni videoposnetki ogrožajo demokracijo?

    Ob širjenju posnetkov deepfake, v katerih gre za nameščanje obrazov znanih ljudi na tuja telesa, na spletu, je vse več opozoril, da gre za tehnologijo, ki ogroža demokracijo. Novinarka Guardiana Elle Hunt se je o tem pogovarjaloa z avtorjem posnetka deepfake v katerem se komik Bill Hader v pogovoru z znanim ameriškim televizijskim voditeljem Davidom Lettermanom leta 2008 počasi spremeni v igralca Toma Cruisa. V tednu dni od objave na kanalu YouTube si ga je ogledalo 3 milijone uporabnikov. Več

  • Darja Kocbek

    14. 8. 2019  |  Svet

    Mehičani umirajo zaradi ameriškega terorizma

    Patrick Crusius, ki je v strelskem napadu v trgovini Walmart v ameriškem El Pasu ubil 22 ljudi, je po svoji aretaciji povedal policiji, da je želel streljati na Mehičane, piše v policijskem poročilu, ki so ga objavili nekateri ameriški mediji. El Paso je po poročanju STA oddaljen okoli devet ur vožnje od Allena, kjer je živel Crusius. To mesto je očitno izbral zaradi velikega števila latinskoameriškega prebivalstva. Leži ob reki Rio Grande, ki predstavlja mejo med ZDA in Mehiko. V njem živi okoli 680.000 ljudi, 83 odstotkov pa jih ima latinskoameriške korenine. Več

  • Darja Kocbek

    8. 8. 2019  |  Svet

    Če razkrivanje zločinov obravnavamo kot zločin, nam vladajo zločinci

    Časopisa New York Times in Washington Post sta leta 1971 objavila tajne dokumente ameriške vlade o vojni v Vietnamu. Objava teh dokumentov je pripomogla h končanju vojne, novinarji so pobirali Pulitzerjeve nagrade, na splošno je bila ta objava zmaga resnice nad uradno propagando, v Neue Zürcher Zeitung piše Milosz Matuschek. Tovrstni zvezdni trenutki so danes postali redki. Več

  • Darja Kocbek

    7. 8. 2019  |  Družba

    Skrbništvo za otroke bogatašev tik pred študijem prenesejo na revnejše strice in tete

    Dobra izobrazba je v ZDA še posebej pomembna za to, da posamezniku ni treba opravljati slabo plačanih del. Boljše delovno mesto, kot ga nekdo hoče imeti, bolj pomembno je imeti univerzitetno izobrazbo. Študij na univerzah pa ni brezplačen, saj povprečno kakovostne univerze na leto zaračunavajo šolnino v višini več deset tisoč dolarjev. Da bi za svoje otroke plačali čim manjšo šolnino ali se ji izognili, so nekateri premožni starši pripravljeni uporabiti prav vse luknje v sistemu. Več

  • Darja Kocbek

    6. 8. 2019  |  Svet

    Trije ameriški skladi obvladujejo tako rekoč vsa svetovna podjetja

    Tri ameriške investicijske družbe Blackrock, State Street in Vanguard vse bolj obvladujejo trgovanje na svetovnih borzah. Ker si s tem krepijo vpliv na koncerne in države, saj so tako ali drugače udeleženi že v tako rekoč vseh svetovnih podjetjih in svoje deleže še povečujejo, so ekonomisti in finančni analitiki vse bolj zaskrbljeni. Več

  • Darja Kocbek

    5. 8. 2019  |  Družba

    Prepad med bogatimi in revnimi družinami raste

    Nova študija kaže, da se je prepad med bogatimi in revnimi družinami v Nemčiji med letoma 2003 in 2013 povečal. Deset odstotkov najrevnejših družin ima za otroka na voljo 364 evrov na mesec, deset odstotkov najbogatejših pa 1200 evrov. V povprečju ima nemška družina za otroka na mesec na voljo 600 evrov.  Več