Darja Kocbek

  • Darja Kocbek

    29. 10. 2018  |  Družba

    Ko so institucije slepe za stiske otrok

    Evropske države redno vračajo v Afganistan otroke, ki jim zavrnejo prošnjo za azil. Ne zanima jih, da ti otroci doma nimajo zagotovljene nobene varnosti in podpore, opozarja organizacija Save the Children. V lanskem letu je v evropskih državah zaprosilo za azil 44 tisoč otrok iz Afganistana. Uradnih podatkov, koliko jih je bilo vrnjenih nazaj v Afganistan, ni. Več

  • Darja Kocbek

    25. 10. 2018  |  Družba

    Revež brez službe je len, bogataš brez službe pa ne

    Najbolj bogati in najbolj revni imajo veliko več skupnega, kot je mogoče pričakovati na podlagi stereotipov, po približno desetih letih pogovorov z upravljavci premoženja za en odstotek najbogatejših ugotavlja izredna profesorica sociologije na poslovni šoli Kopenhagen Brooke Harrington. Kot piše v Guardianu, ni pričakovala, da bo v pogovorih z upravljavci premoženja o utaji davkov slišala: »Svojim kolegom sem rekel: 'Ustrelite me, če bom kdaj postal takšen, kot so moje stranke', ker so to res nemoralni ljudje. Preveč časa in ves denar, ki ga imajo, jim omogoča, da nimajo meja. Ena od strank mi je povedala, naj na potovanje v Monako ne vzamem s seboj žene, razen, če hočem videti, kako jo osvaja deset tipov. Dejal je, da je osvajanje žena od drugih moških lokalni šport.« Več

  • Darja Kocbek

    24. 10. 2018  |  Družba

    Nekatere stvari, ki jih je napovedal Marx, so se uresničile

    Ameriški politolog Francis Fukuyama je leta 1992 v knjigi Konec zgodovine in zadnji človek napisal, da smo morda priča koncu ideološkega razvoja človeštva in uveljavitvi zahodne liberalne demokracije kot končne oblike človeške vlade. Danes, 26 let kasneje, se od ZDA do Rusije, od Turčije do Poljske, od Madžarske do Italije širi neliberalna internacionala. Fukuyama se s temi silami skuša spopasti v novi knjigi Identity: The Demand for Dignity and the Politics of Resentment, v New Statesmanu piše George Eaton. Več

  • Darja Kocbek

    23. 10. 2018  |  Politika

    Italija postaja fašistična država

    Bogovi tiste, ki jih hočejo uničiti, najprej naredijo nore. Če ta stari pregovor drži, so obeti za Italijo črni. Italija ima namreč vlado, katere politike na prvi pogled niso videti neofašistične in krute, čeprav to dejansko so. Eden zadnjih čudaških ukrepov, ki jih je predlagal minister za notranje zadeve in namestnik predsednika vlade Matteo Salvini, je zahteva za zaprtje »etničnih« trgovin ob 21. uri, v Independentu piše Sean O'Grady. To predlaga zato, ker so nekatere, »večino vodijo tuji državljani«, zvečer postale »shajališče pijancev in razpečevalcev drog«. Več

  • Darja Kocbek

    22. 10. 2018  |  Politika

    Zakaj fašisti na volitvah dosegajo boljše rezultate

    Jair Bolsonaro, ki mu javnomnenjske ankete napovedujejo zmago v drugem krogu volitev za brazilskega predsednika, ki bodo 28. oktobra, je v zadnjih tridesetih letih marginalni ekstremist v brazilski politiki. Znan je bil predvsem po čudaških, hujskaških izjavah, s katerimi je častil najhujše mučitelje vojaškega režima obdobju 1964-1985, državni udar leta 1964 je bil po njegovih besedah »obramba demokracije«, poslanki socialistov v parlamentu je zabrusil, da je preveč grda, da bi si lahko »zaslužila« njegovo posilstvo, govoril je, da bi raje izvedel, da je njegov sin umrl v prometni nesreči kot da je istospolno usmerjen. Potem, ko se mu je po štirih sinovih rodila hčerka, je dejal, da jo je zaplodil »v trenutku šibkosti«. Več

  • Darja Kocbek

    17. 10. 2018  |  Družba

    Interesi elit niso teorija zarote

    Vsake toliko časa kak politični komentator samozavestno izjavi, da tisti, ki so kritični, jezni na uveljavljen red, niso samo napačno informirani, ampak tudi paranoični in so enaki kot teoretiki zarot. ZDA so velike skupine liberalne inteligence postale obsedene s tem, da Rusi skušajo spodnesti ameriško demokracijo, v Veliki Britaniji najdemo enako paranoično obsedenost s skritimi političnimi silami, ki naj bi stale za izstopom iz EU oziroma brexitom. Več

  • Darja Kocbek

    16. 10. 2018  |  Politika

    Skrajna desnica v državo vrača ovaduštvo

    Nemška skrajno desna politična stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) na spletni strani, ki jo je vzpostavila konec septembra, poziva študente in njihove starše, naj prijavijo učitelje, ki v šoli širijo svoja politična prepričanja in tako kršijo zakon, ki jim prepoveduje v učilnici širiti svoja politična prepričanja, poroča New York Times. Kot primere kršitev navajajo vse od »žaljivih kritik AfD, napačnih in pristranskih učnih gradiv« do nedvoumnih pozivov k sodelovanju na protestih proti AfD. Več

  • Darja Kocbek

    15. 10. 2018  |  Politika

    Ko so politiki zvezde, žrtve ostanejo v senci

    Pričakovali bi, da bi novinarji prosili za pogovor večinoma ljudi, ki imajo največ za povedati ali morda tiste, ki imajo najbogatejše in najbolj čudne izkušnje. To so filozofi, detektivi, zdravniki, ki delajo na vojnih območjih, znanstveniki, otroci z ulice, gasilci, aktivisti, pisatelji ali potapljači. Ne, najpogostejši sogovorniki novinarjev so igralci, v Guardianu piše George Monbiot. Z empirično študijo sicer ni preverjal, kdo so sogovorniki novinarjev, a po njegovi oceni je med tretjino in polovico sogovornikov igralcev. To so ljudje, ki živijo od tega, da prevzamejo osebnost nekoga drugega in govorijo besede nekoga drugega. Več

  • Darja Kocbek

    11. 10. 2018  |  Družba

    Ko je za 200 ljudi na voljo zgolj eno stranišče

    Hamid Mousavi med olivami ob begunskem taborišču Moria sedi na plastičnem stolu. Za hrbtom 23-letnega Iranca, ki svojega imena iz varnostnih razlogov ne želi povedati, na veji visi karton. Okrog vratu ima polnilec za telefon. Z denarnico sta to edina predmeta, ki sta mu ostala po devetih mesecih, ko je prišel na grški otok Lezbos. Ali se bo karton, ki ga uporablja kot podlogo za spanje, do večera posušil, ne ve. Prav tako ne ve, kako bo na blatnih tleh preživel zimo s snegom, je v die Zeit Franziska Grillmeier začela svojo reportažo z Lezbosa. Več

  • Darja Kocbek

    9. 10. 2018  |  Družba

    V Evropi lahko bankir v enem letu zasluži tudi 33 milijonov evrov

    Bankirji v finančnem središču Wall Street v New Yorku, pa tudi v Evropi si deset let po izbruhu največje finančne in gospodarske krize po drugi svetovni vojni, ko državljani še vedno občutijo posledice varčevalnih ukrepov in so države zaradi reševanja bank večinoma še vedno prezadolžene, spet zelo debelo postiljajo. Analiza kontrolorja v New Yorku Thomasa P. DiNapolija je po poročanju Bloomberga pokazala, da se je v letu 2017 povprečna letna plača bankirja na borzi v New Yorku povečala za 13 odstotkov in tako dosegla najvišjo raven po letu 2008. Povprečna plača, ki vključuje osnovno plačo in nagrade,  je lani na letni ravni dosegla 422.500 dolarjev, kar je okoli 364 tisoč evrov. Več