Uredništvo

  • Uredništvo

    28. 11. 2023  |  Svet

    Kulturni žetoni kot nagrada za manjšo porabo ogljikovega dioksida 

    Na Dunaju poteka testna faza inovativnega digitalnega projekta, s katerim želijo ugotoviti, kako prebivalce spodbuditi k okolju prijaznejšemu ravnanju v vsakodnevnem življenju. Pri projektu kulturnega žetona stavijo na igrivo aplikacijo in okolju prijazno ravnanje nagrajujejo z brezplačnimi kulturnimi doživetji.

  • Uredništvo

    27. 11. 2023  |  Družba

    »Vse incidente mladostniškega nasilja smo doslej obravnavali na isti način«

    "Vse incidente mladostniškega nasilja smo doslej obravnavali na isti način. Namreč kot nekakšne individualne deviacije, ki jih je mogoče zreducirati na individualne zgodovine posameznikov. Na njihova konkretna individualna okolja. Na njihove individualne ekscese. In kar je še podobnega. In da je to mogoče na individualni ravni tudi rešiti. Z individualnimi ukrepi. Individualnimi postopki. Individualnimi sankcijami. Individualnimi terapijami. In podobno."

  • Uredništvo

    27. 11. 2023  |  Družba

    »Migrant je rasiziran in marginaliziran pojem, ki se uporablja slabšalno«

    "Govor o migrantih služi preusmerjanju pozornosti. Velika večina ljudi, prizadetih zaradi podnebne krize, ne more zapustiti svoje države, temveč se preselijo znotraj regije," je v intervjuju za MMC RTV Slovenija povedala Sarah Walker, podoktorska raziskovalka na Univerzi v Bologni, ki je svojo poklicno pot je začela v azilnem centru v Londonu, v Senegalu pa je v okviru evropskega projekta Climate of Change preučevala posledice podnebne krize in odziv tamkajšnjih prebivalcev. Na začetku novembra je bila gostja nacionalne konference globalnega učenja, ki jo organizira Društvo Humanitas.

  • Uredništvo

    26. 11. 2023  |  Politika

    »Levica nagovarja vse, ki si želijo bolj dostojnega življenja«

    "Levica nagovarja vse, ki si želijo bolj dostojnega življenja, izboljšanja in krepitve delavskih pravic - ter vse, ki verjamejo v močne javne institucije, v močno javno šolstvo, zdravstvo in ostale družbene podsisteme. Levica je tudi stranka, ki vedno poskusi misliti korak ali dva naprej. Pred nami so veliki premiki na področju dela in delavskih pravic, ki bodo povezani s tehnološkimi spremembami in umetno inteligenco, ena od ključnih točk našega programa pa so tudi podnebne spremembe. Teh stvari se zavedamo, razmišljamo in iščemo rešitve ne samo za danes, ampak tudi za jutri. Zaradi tega so ji ljudje v preteklosti zaupali in ji zaupajo še danes. Smo stranka, ki ima v javnosti še vedno zelo veliko nasprotnikov, predvsem s strani kapitala, velikih multinacionalk in tistih, ki se bojijo, da se jim bo odvzelo dobiček. Naš program in načela so na strani ljudi, zavzemamo se za pravično razdelitev družbenega bogastva in ohranitev narave, tukaj pa nam nasproti vedno stojijo določeni lobiji ali segmenti družbe, ki v iskanju največjega možnega dobička temu nasprotujejo. Velikokrat pa se Levici marsikaj tudi napačno pripiše, zato je naša naloga, da zelo jasno artikuliramo svoja stališča."

  • Uredništvo

    26. 11. 2023  |  Družba

    »Spremembe so neizogibne. Nekaj se bo moralo zgoditi.«

    "Spremembe so neizogibne. Nekaj se bo moralo zgoditi. Tako na RTV Slovenija kot v medijih nasploh. Tako ne bo šlo več dolgo naprej. Lastniki in ustanovitelji, v nemoč in krizo pahnjenih medijev, se ne bodo več mogli pretvarjati, da so zadovoljni s tem, da zadeve zasilno ali formalno funkcionirajo in da so svoje opravili z ustanovitvijo zavoda in sprejemom novele zakona ali pa z mešetarskim nakupom izdajateljskega podjetja in za dobro vago še s prodajo kakšne nepremičnine."

  • Uredništvo  |  foto: Željko Stevanić

    27. 11. 2023  |  Družba

    FOTO TEDNA / Slavje po uvrstitvi Slovenije na evropsko prvenstvo v nogometu

  • Uredništvo

    25. 11. 2023  |  Družba

    »Zdi se, da ni nobene logike več in da tudi kapitalizem sam ne ve več, kaj dela in zakaj«

    "Vsekakor ni od včeraj, začelo se ni z Ukrajino in Gazo. Jaz bi občuten premik umestila nekam okoli leta 2008, ko je finančna kriza zamajala ekonomijo, ki se odtlej ne neha majati in »prestrukturirati«, kot rečejo. Simbolni zaznamek spremembe horizonta vrednot pa bi umestila v prvo izvolitev Trumpa za predsednika ZDA. Trump ni zmagal v vakuumu, če uporabim aktualni izraz. Marsikaj se je moralo zgoditi, da je lahko zmagal. Torej ne govorim o tem, da je on povzročil tektonski premik, ampak da je simbolni zaznamek, ime tega premika. Krize si sledijo druga za drugo, ne da bi se katera zares končala. Krizo večinoma konča nova, druga kriza. A tudi če se stvari spreminjajo postopoma, potem kar naenkrat ugotovimo, da pravzaprav živimo v čisto novem svetu. Da so nesprejemljive stvari naenkrat postale sprejemljive. Kot rečeno, se to dogaja v spregi s kapitalom in njegovo ekonomsko logiko. Ta ob vsakem kriznem dogodku stroj premakne v višjo prestavo. V tej centrifugi vedno več ljudi z obrobja odleti v praznino. Tam pa ni več nobenih pravil in vrednostnih horizontov. Odpre se prostor za populizme, za katere ne moreš reči, da nimajo pojma o svetu, v katerem živijo. Ne moreš vseh Trumpovih volilcev in pol Argentincev razglasiti za idiote. Problem obstaja."

  • Uredništvo

    24. 11. 2023  |  Družba

    »Na koncu bo v vsakem primeru država tista, ki bo morala rešiti RTV«

    "Pred mesecem dni je predsednik uprave Zvezdan Martič obiskal tudi predsednika vlade Roberta Goloba. Informacije s tega sestanka so zelo skope, verjetno pa je premier slišal, da ima država možnost dodatno financirati nekatere dejavnosti, ki jih opredeljuje zakon o RTVS – denimo programe za manjšine – ne da bi dvignila višino RTV-prispevka. Slednje bi sicer dokaj elegantno rešilo finančne težave. Finančni primanjkljaj bi se dodobra razrešil že z zvišanjem prispevka za simboličen evro na gospodinjstvo ali, kar bi bilo bolj pravično, z odmero višine prispevka glede na dohodek gospodinjstva. Vendar si vladna koalicija tega ne upa storiti, saj bi naletela na politično zaznamovani revolt ljudstva. Janševi SDS je sicer RTV spolzela iz rok, a v zraku je ostalo temeljno populistično sporočilo, da je RTV-prispevek še eden od davkov, ki se jim je treba upreti. Paradoksno bi bilo za RTV trenutno celo bolje, če bi se res financirala iz davkov. Navsezadnje, tudi likvidnostna posojila prejema od države. Na koncu pa bo v vsakem primeru država tista, ki bo morala rešiti RTV. Sama od sebe se bo težko."

  • Uredništvo

    24. 11. 2023  |  Družba

    »Pritiski, ki izhajajo iz družbenih norm, lahko posameznika usmerijo v nakupovanje«

    "Pritiski, ki izhajajo iz družbenih norm, oglaševanja ali primerjav z drugimi na družbenih omrežjih, lahko posameznika usmerijo v nakupovanje kot način izpolnitve pričakovanj ali doseganja določenega družbenega statusa. Govorimo lahko v nagovarjanju znamk, ki s svojimi izdelki ustvarjajo skupnost, ali pa ustvarjajo nekakšen 'hype' ali 'pomp' določenega pričakovanega izdelka."

  • Uredništvo

    22. 11. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / KAMEN JE ZLATO

    V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 24. novembra, dalje, preverite, zakaj država dopušča izčrpavanje omejenih naravnih virov, ki hkrati izkoriščevalcem prinašajo velike dobičke. Naslovnico KAMEN JE ZLATO je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, za fotografijo pa je poskrbel Luka Dakskobler.

  • Uredništvo

    22. 11. 2023  |  Svet

    »Treba je dvomiti o vseh uradnih zgodbah«

    "Treba je dvomiti o vseh uradnih zgodbah, torej tudi o uradni zgodbi o atentatu na Kennedyja. Pa še nekaj je, kar se vidi v vseh teorijah zarote – enostavno ljudje niso pripravljeni kupiti poceni smrti velikih zgodb, velikih življenj. Če je življenje veliko, bohotno, in to življenje spremljajo največje osebnosti tistega časa, potem mora biti tudi smrt zelo vratolomna, bombastična in velika zgodba. To je jasno pri JFK-ju, to je jasno pri princesi Diani, se pravi, samo idiot kupi zgodbo, da je en totalni luzer Lee Harvey Oswald, ki mu v življenju absolutno nič ni uspelo, samo tista dva strela v Dallasu, res sam zadevo izpeljal."

  • Uredništvo

    22. 11. 2023  |  Kultura

    »Iz družbe dialogov vse bolj drsimo v monologe«

    "Vsak moj film se rodi iz opazovanja, ki se je tokrat zgostilo v dognanje, da iz družbe dialogov vse bolj drsimo v monologe. S tem pa izgubljamo enega najpomembnejših segmentov naše komunikacije. Polovico dialoga namreč predstavlja poslušanje. Zato sem želela raziskati dinamiko odnosa, kjer se zapiramo vsak v svojo interpretacijo in ne najdemo več skupnega jezika – niti ga ne iščemo. V sogovornika le še projiciramo svojo sumničavost in paranojo, v odnos pa tako stopamo z našo projekcijo, in ne dejanskim človekom. To pa se mi zdi še posebej prisotno v odnosih med starši in otroki. Vsak odnos je seveda zmeraj dinamičen v smislu, da se nenehno spreminja, a otroci se v njem spreminjajo najhitreje. Takrat hitro postane očitno, ko kot starši pozabimo pritisniti gumb za osvežitev in na neki točki ne vemo več, kdo je oseba, s katero se pogovarjamo."

  • Uredništvo

    22. 11. 2023  |  Svet

    Škodljivo za okolje / Prepoved oglasa za terenca, ki je bil posnet v Sloveniji

    Oglaševalski nadzornik Združenega kraljestva (Advertising Standards Authority – ASA) je prepovedal dva Toyotina oglasa zaradi neupoštevanja vpliva na okolje. V poročilu je nadzornik zapisal, da so bili oglasi za SUV (mestna terenska vozila) ustvarjeni "brez odgovornosti do družbe". To je prvič, da je ASA blokiral oglas SUV na podlagi kršitve družbene odgovornosti na področju okolja, poroča britanski časnik The Guardian. Omenjeni oglas pa je bil posnet v Sloveniji, in sicer na robu Triglavskega narodnega parka. V ozadju namreč lahko opazimo najvišji vrh Karavank Stol in Mežaklo, avtomobili znamke Toyote pa se med drugim peljejo po strugi Save Dolinke. Kasneje je videti tudi nekaj kadrov, posnetih v Ljubljani.

  • Uredništvo

    21. 11. 2023  |  Politika

    »Koalicija je očitno dojela, da je treba umiriti in obvladati Goloba«

    "Zadnji sestanek koalicijskih strank je bil očitno uspešen. To dokazujejo vsaj tri stvari. Najprej to, da je Golob odstopil od ideje o rekonstrukciji vlade. Drugi dokaz je, da je Golob v zadnjem tednu skoraj neviden. Tretji pa je dejstvo, da Golob že tako rekoč cel teden dni ni dal nobenega avtogola. Niti vladi. Niti Gibanju Svoboda. Niti sebi. Kar je glede na preteklo obsesijo nedvomno uspeh. Tako velik uspeh, da smo skorajda vsi pozabili, kako razburjeni smo bili zaradi vlade in Goloba še pred tednom dni. Ko je Janša že napovedal predčasne volitve. In ko so potekale zagrete razprave, ali ima Golobova vlada sploh še prihodnost."

  • Uredništvo

    21. 11. 2023  |  Politika

    »Politiki so nezmožni misliti inteligentno in strateško, reagirajo kot najstniki na videospot«

    "Še mesec in pol nazaj se je zahodna politična vrhuška po tihem strinjala, da je Netanjahu diktator, izražala svojo 'zaskrbljenost' nad erozijo pravne države (ki sicer za Palestince ni nikoli veljala), upala, da ga bo pregnala politična opozicija. Potem se je Netanjahuju prikazala Marija: Hamas. In zahodni svet je v trenutku pozabil, kdo je Netanjahu, kaj počne s Palestinci on in pred njim večina izraelskih politikov od leta 1948 naprej."

  • Uredništvo

    20. 11. 2023, 18:00  |  Politika

    Milan Kučan / »Slovenija ni želela vojne«

    Spodaj v celoti objavljamo govor nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, ki ga je imel ob 55. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe in 30. obletnice ustanovitve Zveze društev veteranov vojne za Slovenijo. Slovesnost je potekala v Kongresnem centru na Bledu, Kučan pa se je ob tej priložnosti dotaknil tudi aktualnega dogajanja v Gazi. Obenem pa je v bran vzel tudi filozofa Slavoja Žižka, ki je bil ob nastopu na knjižnem sejmu v Frankfurtu deležen besednega napada skrajnežev. "Napadli so ga, ker je o dogajanju v Gazi povedal, kar je v imenu človečnosti in miru treba povedati," je komentiral Kučan.

  • Uredništvo

    20. 11. 2023  |  Družba

    RTV / »Če vladne pomoči ne bo, nam grozi zelo resno zmanjšanje programa«

    "Zdaj iščemo kompromise, zmanjšujemo program, iščemo možnosti, kako bi se kje kaj dalo rešiti. V resnici pa ti naši programski načrti visijo v zraku. Ambiciozno smo se ga lotili ne glede na to, da vemo, da financ nimamo urejenih. Upamo, da se bo kaj rešilo. Rekla bi, da je moj pristop realistično ambiciozen. Nismo vrgli puške v koruzo, trudimo se, da bi iz tega malega, kar imamo, nekaj ustvarili. In upamo, da je to le prehodno obdobje, po katerem bo posijalo sonce, se prižgala neka luč."

  • Uredništvo

    20. 11. 2023  |  Družba

    »20. stoletje je bilo ameriško. Ta izkušnja je bila bolj ali manj bridka.«

    "Ali je danes mogoče ponovno najti in poznati ZDA? Ni, kot ni bilo takrat, ko je to počel Steinbeck, in ne pred več kot desetimi leti, ko je šel po isti poti njegov naslednik Nizozemec. A zdi se, da je treba biti tukaj in spremljati, kaj se bo dogajalo. Dvajseto stoletje je bilo namreč po vplivu na preostali del sveta ameriško. Ta izkušnja je bila bolj ali manj bridka. In klavstrofobična. Osladkana s pijačo, ki vsebuje ekstrakt koke, in polepšana s sanjami o lastništvu nad čim večjim številom nepremičnin. Živimo v času ekstremov, v katerem postaja očitno, da je vse manj srednjih rešitev. Torej – svoboda ali fašizem? Ob vsej previdnosti, ki jo prinaša s seboj uporaba obeh besed. Druga še posebej."

  • Uredništvo

    21. 11. 2023  |  Kultura

    CoFestival / Dva kuratorska sklopa

    Od 23. do 30. novembra bo v Ljubljani potekal CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa, ki je nastal v koprodukciji Kina Šiška in NDA Slovenija. Festival, ki se letos osredotoča na dva kuratorska interesa, bodo odprli 23. novembra ob 19.30 v Kinu Šiška z razstavo fotografij Urške Boljkovac, ob 20.00 pa bo sledila plesna predstava grškega koreografa Christosa Papadopoulosa Larsen C, ki predstavlja vrhunec njegovega dosedanjega koreografskega razmerja med dinamičnimi naravnimi strukturami in družbenimi kompozicijami.

  • Uredništvo

    19. 11. 2023  |  Družba

    »Obstaja visok standard človekovih pravic, vendar le na papirju«

    "Ločiti morava med razsvetljenskim konceptom Evrope in Evropsko unijo, kakršna dejansko je. Od razsvetljenskega koncepta v EU ni ostalo prav dosti. Obstaja visok standard človekovih pravic, vendar le na papirju. Prav na primeru migrantov se najbolje vidi, kako ti standardi padajo. Praviloma se jih obravnava kot nevarnost in ne kot potencialno pridobitev. Poglejmo, kako se dela v Sloveniji, humanitarno katastrofo v ljubljanskem azilnem domu, in vidimo lahko, da od človekovih pravic tu ni ostalo prav dosti."

  • Uredništvo

    19. 11. 2023  |  Družba

    »Tesla je sanjal o transnacionalni, brezrazredni konfederaciji človeštva«

    "Svetlobna leta oddaljena od socializma sovjetskega tipa ali od Titove poznejše 'mehkejše diktature'. Po Tesli bi morala mednarodna enakopravnost temeljiti na univerzalno zagotovljenem dostopu do neoporečnih virov energije, na podlagi česar bi se lahko razvila ustrezna globalna demokratična družba. Sanjal je o transnacionalni, brezrazredni konfederaciji človeštva, kjer bi bile vsiljene ekonomije pomanjkanja dokončno odpravljene in bi bil vsakomur (sistemsko in arhitekturno) zagotovljen enakopraven dostop do obnovljive energije, zdrave prehrane, čiste pitne vode in svobodne izobrazbe."

  • Uredništvo  |  foto: Luka Dakskobler

    19. 11. 2023  |  Družba

    FOTO TEDNA / Ivica Todorić in Joc Pečečnik

  • Uredništvo

    19. 11. 2023  |  Politika

    »Večina Golobovih kritikov se ne zaveda, da premier nima alternative«

    "Večina tvojih kritikov se ne zaveda — ti pa ja, verjetno —, da nimaš alternative. Pozabili so namreč, da so te ponesli na Gregorčičevo na krilih tvojega in svojega antijanšizma. Zdaj pa so tako vročekrvno proti tebi, da so totalno pozabili, zakaj so te hoteli, in bi se za to morda celo bili pripravljeni sprijazniti z zmagoslavno vrnitvijo tistega, ki ga prej niso prebavljali. Potem bi se pa tolažili s to modro mislijo, da ste politiki vsi isti."

  • Uredništvo

    19. 11. 2023  |  Družba

    »Svet informacij se je temeljito spremenil, posebej za tiskane medije«

    "Ljubezen do časopisov in revij mi je ostala vse do danes, čeprav se je svet informacij temeljito spremenil, posebej za tiskane medije. Kljub temu jih prebiram, posebej sobotne priloge, ki so tisto, kar bi morali v glavnem tiskani mediji biti: prinašajo komentarje, mnenja, ozadja, poglobljenost itd. Ponavljanje informacij, ki so dostopne prek interneta, pač nima smisla. Priloge se približajo zapisom v tujih medijih, pri čemer lahko sam to primerjam z Guardianom, ki sem ga donedavna lahko brezplačno prebiral. Žal pa je sedaj brezplačen dostop možen le do trideset člankov mesečno. Zato razmišljam, da bi Guardian poslej tudi sam plačeval."

  • Uredništvo

    18. 11. 2023  |  Svet

    Kako se otresti tesnega objema ZDA?

    "Resnični izziv zahodnega sveta je veliko bolj praktičnega in preživetvenega značaja, saj vključuje iskanje načina, kako bi se države v prihodnje lahko izognile eksistenčnemu pritisku, ki so ga ZDA na katerokoli državo »odpadnico« pripravljene izvesti v hipu, ko pokaže najmanjše znake umikanja podpore geopolitičnim interesom ZDA. Ključno geopolitično vprašanje današnje dobe je, kako se otresti tesnega objema ZDA, ki tako rekoč za katerokoli državo pomeni bodisi objem življenja bodisi objem smrti. Situacija v Gazi, kakorkoli grozovita, zahodnemu svetu ponuja priložnost, da s složnim, koordiniranim in solidariziranim nastopom odpora globalni hegemoniji ZDA raziskuje možnosti alternativnega svetovnega reda."

  • Uredništvo

    18. 11. 2023  |  Družba

    »Mladi imajo danes večje težave«

    "Naša generacija je imela še to srečo, da družba ni bila tako tekmovalna, kot je danes. To je bil tudi čas za neko čisto življenjsko iskanje in nabiranje izkušenj ter modrosti tudi zunaj akademskega sveta. Če si šel študirat neko drugo stvar in si potem presedlal, to ni bilo nekaj tako neverjetnega in si bil potem lahko uspešen tudi v drugem študiju. Zdi se mi, da imajo danes mladi večje težave. Recimo, če hočeš biti mladi raziskovalec, se gleda, kako hitro si študiral, dosti manj se upoštevajo "luknje" oziroma jih gledajo na slabši način, kot se je to včasih. Mislim, da je dobro, da poskusiš stvari, seveda pa je dobro, da potem te stvari tudi dokončaš, tudi za svoje lastno zadovoljstvo, in greš naprej. Mirno sem si zamišljala, da če me bo nekaj zanimalo, se bom tistega lotila, čeprav bi se potem lahko izkazalo, da ni rešitev za vedno. Vsekakor pa se mi je zdel pomemben ta optimizem oziroma radovednost."

  • Uredništvo

    17. 11. 2023  |  Družba

    Ali bi ta orodja lahko postala avtonomna in mogoče celo imela zavest?

    "Z umetno inteligenco se odpira zelo veliko vprašanj, malo sem se ukvarjala s tem na začetku, predvsem s filozofskimi vprašanji v smislu, kako so ti sistemi narejeni, kakšna je primerjava s tem, kako ljudje razmišljamo, ali bi taki sistemi lahko imeli zavest, ali lahko rečemo, da mislijo ... To so bila vprašanja, ki jih je odprl že Alan Turing, nato pa še test s kitajsko sobo. Ampak zdaj smo na drugi strani dobili ta orodja, imamo strojno učenje, ki temelji na indukciji in verjetnostnih sklepanjih. Vsaj za mojo generacijo se zdi, da je težava v tem, da mislimo, da so to objektivna orodja. A v javnost je prišlo zavedanje, da ta orodja niso objektivna, ampak so naučena na podatkih, ki so jim bili podani. Ti podatki so sami po sebi že lahko pristranski, morda kdo želi z njimi manipulirati, lahko pa so pristranski zato, ker smo bili ljudje pristranski v določenem obdobju, ko smo bili ti podatki zajeti. Tu imamo dvoje vprašanj, na eni strani neki pogovor o regulaciji (čisto pragmatično, kako bomo ta orodja uporabljali), na drugi pa ali bi ta orodja lahko postala avtonomna in mogoče celo imela zavest."

  • Uredništvo

    16. 11. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / PRAVA SMER

    V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 17. novembra, dalje, pišemo o pravi smeri. Golobova koalicija pomembne družbene težave namreč uspešno rešuje, javnomnenjsko podporo pa izgublja pri političnih spletkah. Avtor fotografije na naslovnici je Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović.

  • Uredništvo

    16. 11. 2023  |  Družba

    Kljukasti križ na vratih Judovskega centra v Ljubljani

    Na vratih Judovskega centra na Križevniški ulici v Ljubljani so neznanci narisali kljukasti križ oziroma svastiko in jo enačili z Davidovo zvezdo, ki sicer krasi tudi izraelsko zastavo. Inštitut 8. marec, ki je na družbenih omrežjih objavil fotografijo omenjenega incidenta, je ob tem zapisal, da je enačenje verskih skupnosti z ravnanji zločinskega režima "nedopustno in sporno". "Nesprejemljivi so tudi tovrstni zapisi na vratih Judovskega centra v Ljubljani," so še pridali v inštitutu. 

  • Uredništvo

    16. 11. 2023  |  Politika

    »Identiteta Slovenije se ni izvorno vzpostavila na integraciji, ampak na dezintegraciji« 

    "Vsakršno snovanje migracijskih politik je v Sloveniji težko, saj se identiteta države izvorno ni vzpostavila na integraciji, ampak na dezintegraciji – razlikovanju od Jugoslavije in Jugoslovanov. Prehod iz teme v svetlobo se išče že desetletja, vse od konca balkanskih vojn, prihoda prvih skupin beguncev z Bližnjega vzhoda in obdobja pred svetovno finančno krizo, ko je, tako kot danes, v Sloveniji močno primanjkovalo delavcev. Šele desetletje pozneje so politične okoliščine prvič privedle do poskusa celovitejšega oblikovanja migracijske politike. A prišlo je novo mračno obdobje epidemije, ko so se meje zapirale, migracijska strategija Janševe vlade pa se je osredotočala predvsem na deportacije tujcev."