Uredništvo

  • Uredništvo

    25. 8. 2022  |  Politika

    »Robert Golob bo moral poskrbeti za to, da bo slovenska javnost potešena«

    "Razplet aprilskih volitev je edino mogoče interpretirati na način, da si velika večina državljanov in državljank želi normalizacijo družbe in življenja. V opozicijski SDS z napovedmi o seriji referendumov seveda vidijo zadeve drugače in bodo naredili vse, da se toksičnost ozračja dvigne do skrajne ravni, s čimer bi morda uspeli s tečajev vreči koalicijo. To je sicer imanentni cilj vsake opozicije, a dejstvo, da nenapisanega pravila o stotih dneh miru ne spoštujejo, je zgovorno. Nova stranka (oziroma prej gibanje kot stranka) Gibanje Svoboda je pravšnja tarča, ker gradijo na predpostavki, da se bo ponovila zgodba SMC. Notranje razklani in polni dvomov Socialni demokrati bodo morali hitro poskrbeti za umno vodenje in notranjo trdnost, v Levici pa za to, da jih kompromisi ne bi iztirili. Krizna obdobja in izredne razmere so čas preizkušnje in akcije. Največje breme pa leži na predsedniku vlade Robertu Golobu, ki bo moral poskrbeti za to, da bodo poslanci koalicije zadovoljni, koalicijski partnerji zadovoljeni, slovenska javnost pa potešena." Več

  • Uredništvo

    25. 8. 2022  |  Svet

    »Putinov cilj, po katerem se bo Zahod odrekel Ukrajini, se ni obnesel«

    "Prihajajoči jesenski in zimski meseci bodo težki. V šestih mesecih vojne je EU pri sprejemanju najpomembnejših odločitev glede Rusije – kljub soliranju in izsiljevanju madžarskega premiera Viktorja Orbána – uspelo ohranjati enotnost. Podpora Ukrajini v javnem mnenju je še vedno trdna. Izjema je pravzaprav le levičarsko in desničarsko obrobje. Putinov cilj, po katerem se bo Zahod odrekel Ukrajini, ko bo postala očitna cena vojne in sankcij, se ni obnesel." Več

  • Uredništvo

    23. 8. 2022  |  Politika

    Golob: »Novinarji bodo tudi naprej prehajali v politiko. To ni problem.«

    "Nobene težave nimam s tem, da nadzirate oblast. Bom pa povedal dve stvari. Meni je res težko, da je javna pohvala kogar koli nekaj, kar se obsoja. Meni je to nezaslišano. Jaz bom še naprej hvalil ljudi, za katere bom ocenjeval, da si pohvalo zaslužijo. Ker če bi malo več hvalili tiste, ki so to zaslužijo, bi bili boljša družba. Pa tudi, če je to novinar, ki ga pohvalimo. To je prvo. Drugo: novinarji ves čas prehajajo iz novinarstva v politiko, odkar imamo parlament. Tudi mi imamo dve poslanki, ki sta bili novinarki. Sta odlični poslanki. Verjamem, da bodo novinarji tudi naprej prehajali v politiko. To ni problem. Veste, kaj je huje? Ko politika prehaja v novinarstvo. Ko politika zlorabi – na primer – institucijo, v kateri smo danes, in tja nastavlja politike, ki sploh niso novinarji. To pa je točka, ki ji je treba narediti konec. In ji bomo." Več

  • Uredništvo

    23. 8. 2022  |  Politika

    »Urbanija ni kos položaju direktorja televizije, svoje mesto dojema kot kraljevi prestol«

    "Dejan Koban, montažer na RTV Slovenija, pri polni zavesti, zavedujoč se posledic besed, ki sledijo, z jezo in odločenostjo stati za vsemi svojimi kolegicami in kolegi, žrtvami napadov s strani vodstva RTV Slovenija, izjavljam: Uroš Urbanija ni kos položaju direktorja TV Slovenija. Svoje mesto dojema kot prestol francoskih kraljev, nacionalno medijsko hišo pa kot mali Versaj. Zaposlenim ukazuje, kako morajo govoriti in misliti. Od vseh zahteva lakajstvo. Če po občutju njegove gnade nekdo zavije na napačno pot, ga odstavi. Urbanija, RTV Slovenija ni in ne bo šahovsko polje in mi ne bomo nikoli vaši kmetje. Na tanki črti plešete pogubni ples in tudi iz najtišjih mišk gradite pogumneže, ki jih bo vedno več stalo nasproti vam. Šah mat ste si prizadejali sami. Nas se tako zlahka, kot si sami predstavljate, ne boste mogli nikakor znebiti. Proti vam, medijskemu eksekutorju! Pozivam vas, nemudoma, k odstopu." Več

  • Uredništvo

    23. 8. 2022  |  Politika

    VIDEO: Ivo Vajgl bi rad postal predsednik republike

    Novinarska konferenca Iva Vajgla, na kateri je naznanil kandidaturo za predsednika republike. Ob naznanitvi so ga podprli nekdanji poslanec in publicist Franci Kek, sociologinja Spomenka Hribar, politolog Rudi Rizman in diplomat Iztok Simoniti. Pred uradnim začetkom kampanje odhaja na teren po 5000 podpisov državljanov.  Več

  • Uredništvo

    22. 8. 2022  |  Politika

    Urbanija želi premestiti urednico in voditelja 

    Po tem, ko je televizijski voditelj Saša Krajnc pred objavo odziva TV Slovenija na uvodnik Mladini dejal, da prispevek objavljajo po izrecnem navodilu odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik, je direktor TV Slovenija Uroš Urbanija zahteval premestitev Krajnca in urednice Vesne Pfeiffer. Več

  • Uredništvo

    23. 8. 2022  |  Družba

    »RTV Slovenija že ima Borisa Tomašiča«

    "Nacionalka v bistvu ne potrebuje Borisa Tomašiča. Ga že ima. Tam ga simbolizira in materializira Igor Pirkovič. Pozabite, da piše stihe za največjo stranko, pozabite, da mu največja stranka izdaja pesniške zbirke, in pozabite, da za največjo stranko piše scenarije prireditev. To je pač njegov hobi. Njegova obdejavnost. Ljubiteljski konjiček ob praznih nedeljskih popoldnevih. Težko pa boste pozabili njegovo genialno vodenje predvolilnega soočenja, ko mu je polovica gostov zapustila studio. Še težje boste pozabili njegov izjemen doprinos k razumevanju časa, ki ga živimo. On nam to nazorno pokaže vsake toliko časa v oddaji Utrip. Pred tednom dni je bil spet v formi. Na ironičen in posmehljiv način nam je pokazal, kdo je naš sovražnik. Kot to počne Boris v Kdo vam laže, Igor to udejanja v Utripu." Več

  • Uredništvo

    23. 8. 2022  |  Politika

    »Z Aleksandrom Čeferinom se nekajkrat na leto srečava na prijateljskem pogovoru«

    "Prelomnica, ko sem se dokončno odločil, pa je bil Aleksander Čeferin. Z Aleksandrom se nekajkrat na leto srečava na prijateljskem pogovoru. Ko sem spremljal informativne oddaje, sem začutil, da je glede na dogajanje v državi napočil trenutek, ko nisem bil več miren. Rekel sem si, star sem 46 let, čez dvajset let, če bo vse po sreči, bi rad šel v pokoj in poskušal mirno živeti naprej. Potem pa sem pri sebi ugotovil, da se stvari ne odvijajo v smer, kot si želim. Želim pa si živeti v odprti družbi, ki spoštuje pravila, in da so pravila za vse vsaj približno enaka. Sam lahko naredim to, da nisem eden od kavčarjev, da ne sedim doma in se razburjam, kaj vse ni v redu. Vprašal sem se, kaj lahko dam politiki." Več

  • Uredništvo

    23. 8. 2022  |  Kultura

    Umetnik želi obiskovalcu omogočiti nekaj, česar še ni videl, slišal in doživel

    Sodobni multidisciplinarni umetnik JAŠA se je s številnimi projekti uspešno predstavil po svetu – med drugim je Slovenijo zastopal na 56. beneškem bienalu – in se s svojim neprestanim delom vzpostavil kot eden najpomembnejših sodobnih umetnikov svoje generacije. Trenutno v Berlinu kot rezidenčni umetnik institucije Kühlhaus Berlin predstavlja kar dve leti trajajoč projekt The Monuments.  Več

  • Uredništvo

    21. 8. 2022  |  Politika

    »RTV ne bo nikoli več taka, kot je nekoč bila«

    "Velika abnormalizacija je to, da nas ta desni prepričujejo z navidez veljavnim argumentom, da so zdaj pač oni na vrsti, da delajo na RTV oz. TVS, isto sranje, kot so ga tako rekoč od pamtiveka delali ta levi. Velika abnormalizacija je to, da je bila desnica ves ta čas najglasnejši in skoraj edini - četudi najbolj nekompetentni in nekredibilni, subinteligentni, vulgarno obremenjeni kritik RTV - zdaj pa delajo natanko to, kar so sami očitali onim drugim. In da je zdaj zato vse v redu. Prej vi, zdaj mi." Več

  • Uredništvo

    21. 8. 2022  |  Družba

    Zakaj moramo poskrbeti, da bomo imeli tudi v prihodnosti televizijo v slovenščini

    "Razmere na področju medijev, zlasti pretočnih storitev, se močno spreminjajo. Čez 10, 20 let, bo to skoraj gotovo eden najpogostejših načinov spremljanja televizije, zato moramo poskrbeti, da bomo tudi v prihodnosti imeli televizijo v slovenščini. Če bomo želeli preklopiti na katerikoli tuji jezik, pa bo ta možnost seveda še vedno obstajala." Več

  • Uredništvo

    21. 8. 2022  |  Politika

    »Janša je svoje privržence nagradil z RTV Slovenija. To je njegova največja zmaga.«

    "Kar je bil v Ameriki splav, je bila pri nas nacionalka. Splav je bil desetletja bojišče kulturnega boja med levico in desnico, med demokrati in republikanci. Pri nas pa je bila to nacionalka (RTV Slovenija). Trump je desno volilno telo nagradil s prepovedjo splava. Janša pa je svoje privržence nagradil z nacionalko. To je njegova največja zmaga. To je njegova prepoved splava." Več

  • Uredništvo

    21. 8. 2022  |  Politika

    Gre za prevzem oblasti in delovanje za Janšo na vseh frontah

    "Razumevanje delovanja družbe, ki temelji na takšnem puritanstvu, je še težje in zapleteno, ko gre za nedvomno napredno, državljansko ozaveščeno in družbeno aktivno skupino, ki se je posebno izkazala v dveletnem boju proti omejevanju človekovih pravic in poniževanju človeškega dostojanstva. Govorim o hladnosti, ležernosti in fatalizmu, ki spremljajo zdaj že povsem neverjetne akrobacije, ki jih izvaja desnica, da bi svoje like vtaknila na RTV in jih tam zakopala v rove, iz katerih bi potem lahko streljali na vse. Gre torej za prevzem oblasti - ta cilj je v glavnem že dosežen - in delovanje za Janšo na vseh frontah. Takšen odnos zagotovo izhaja iz prezira do Janševih medijev in vihanja nosu nad smradom, ki se iz njih širi – a tudi prezira do tistih, ki že leta opozarjajo, da je to realna nevarnost za družbo." Več

  • Uredništvo

    20. 8. 2022  |  Družba

    Kolapsologija – verjetnost družbenega razpada

    "V svetu se razvija posebna veja študij o prihodnosti, imenovana kolapsologija, ki se ukvarja z verjetnostjo družbenega razpada zaradi podnebnih sprememb, pandemij in podobnih katastrof. Med najbolj znanimi avtorji s tega področja sta francoski agronom Pablo Servigne in biolog Raphaël Stevens. Njuna teza je, da obstaja razlika med rea­listi, ki dojemajo, da so nujne takojšnje spremembe socialno-ekoloških sistemov, da jih naredimo odpornejše in preprečimo katastrofalne posledice, in utopisti, ki menijo, da lahko delamo naprej tako, kot smo doslej." Več

  • Uredništvo

    20. 8. 2022  |  Politika

    »Država potrebam kulture vse od osamosvojitve ni namenila praktično nobene resnejše novogradnje«

    "Odločenost sedanje vlade, da zgradbo, ki je zadnje izrazitejše obnovitvene posege doživela pred več kot pol stoletja, v najkrajšem mogočem času vendarle prenovi, je v tem smislu gotovo dobrodošla, pa četudi njeno stanje kake druge možnosti pravzaprav ne ponuja. Pa se bo zgodba naposled res premaknila proti zaključku? Nekaj upanja, da bo morda drugače kot v preteklosti, vzbuja vsaj dejstvo, da je vlada tokrat jasno povedala, od kod naj bi prišel denar. Povsem druga tema pa je seveda, da država potrebam kulture vse od osamosvojitve ni namenila praktično nobene resnejše, kaj šele reprezentativne novogradnje, zaradi česar se lahko že prizidek k stavbi iz obdobja pred prvo svetovno vojno zazdi kot pomemben infrastrukturni dosežek – in resnične ambicije se bodo pokazale šele ob premiku s te točke." Več

  • Uredništvo

    18. 8. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: BOJ ZA SVETI ZAKON

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Novi Kolektivizem, slika pa je delo Marija Pomagaj slikarja Leopolda Layerja iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah (okoli leta 1800). Več o tem, da je ustavno sodišče je odločilo, da je prepoved poroke in posvojitve otrok istospolnim partnerjem diskriminatorna, katoliška cerkev pa napoveduje kulturni boj, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 19. avgusta, dalje. #Mladina33 Več

  • Uredništvo

    18. 8. 2022  |  Politika

    »Svobodne volitve ne pomenijo, da morajo biti vsi kandidati izenačeni glede medijske pozornosti«

    "Dejstvo, da imamo svobodne volitve, ki omogočajo tako aktivno kot pasivno participacijo kandidatov, še ne pomeni, da morajo biti vsi kandidati izenačeni glede medijske pozornosti. Tudi zreli mediji morajo opraviti selekcijsko vlogo in oceniti, kaj je odgovorno. Mediji ne morejo dati enakih možnosti resnim kandidatom in tistim, ki se predstavljajo s popolnoma bizarnimi idejami. Z lekarniško tehtnico nikakor ne gre meriti časa in števila besed vseh kandidatov v medijih. Javnomnenjske ankete, ki so se skozi politično realnost izkazale za verodostojne, ponujajo filter tudi za orientacijo medijev pri odločitvah, kako bodo obravnavali različne kandidate. Če imajo mediji opravka z marginalijami, lahko kandidata tako tudi obravnavajo – torej marginalno." Več

  • Uredništvo

    18. 8. 2022  |  Družba

    »Več tehnologije ne pomeni avtomatično boljše družbe«

    "Odrekli bi jim pravico do izobraževanja. Tehnologija, ki jo vpenjamo v družbo, dostikrat diskriminira in povzroča še večje neenakosti. Nekdo, ki si lahko privošči računalnik, lahko sodeluje pri pouku. Kdor ga nima, ne more, ker je njegova družina socialno deprivilegirana. Več tehnologije ne pomeni avtomatično boljše družbe, to je treba vedeti. Tudi digitalizacija šolstva ne bo avtomatično vodila v boljšo družbo, če se ne bo v procesu gledalo tudi na socialno-ekonomski status otrok, pa na kulturne dejavnike, spol, od kod prihajajo, ali imajo dostop do spleta … Hitrejše povezave in večje število računalnikov ne bodo koristili nikomur, če ne bomo zares strukturno, sociološko opazovali problemov, ki jih želimo rešiti. Čaka nas še veliko dela. A če tehnologijo sprejmemo kot medij in ji pripišemo ustrezno družbeno vlogo, imamo možnost za boljšo digitalno prihodnost." Več

  • Uredništvo

    17. 8. 2022  |  Politika

    »Novinarstvo je močno načel Janša, ki je napovedal vojno medijem in jo tudi odločno vodil«

    "Ravno ogorčenje volivcev nad mesarjenjem bivšega premiera Janeza Janše v medijih je bilo med pomembnimi razlogi, da so se volivci odločili množično podpreti Goloba v upanju, da bo njegov odnos do medijev popolnoma v duhu njegovih zahodnih liberalnih kolegov, daleč stran od aliberalnega Višegrada. Novinarstvo je močno načel Golobov predhodnik Janša, ki je napovedal vojno medijem in jo tudi odločno vodil. Del medijske krajine je instrumentaliziral in vpel v brezobzirno strankarsko propagando. Hrbtenicama novinarstva, STA in RTV Slovenija, je zadal težke udarce, katerih posledice se prenašajo na celoten ceh, ki ima seveda tudi številne druge strukturne težave, od prekarizacije do nepreglednega, hobotničarskega lastništva medijev. Slovenija je v zadnjih letih posledično zgrmela na lestvici svobode medijev." Več

  • Uredništvo

    17. 8. 2022  |  Kultura

    Kulturo radi komentirajo tisti, ki imajo z njo malo opravka

    "Kulturo in njeno proračunsko požrešnost radi komentirajo tisti, ki imajo z njo malo opravka. Ne obiskujejo kulturnih prireditev, morda še nikoli niso bili na koncertu klasične glasbe, kaj šele v operi, niso videli baleta, kaj šele predstave sodobnega plesa, niso bili v Narodni galeriji, kaj šele v Moderni. Ne berejo knjig, sploh pa ne sodobne poezije, ker se ne rima in je tako ali tako živ krst ne razume. Razumljivo. Gre za tipičen strah pred neznanim. Strah pred tem, da boš moral razmišljati. Da bo tudi naporno. Ali še huje, da si boš morda moral priznati, da ne razumeš." Več

  • Uredništvo

    17. 8. 2022  |  Kultura

    Ali izhod sploh še obstaja?

    V Projektni sobi SCCA (Metelkova 6)  Ljubljana je do 20. avgusta (med 19. in 22. uro) na ogled razstava Sare Bezovšek z naslovom Narava se celi. Gre za drugo razstavno sodelovanje med SCCA-Ljubljana in Festivalom kratkega filma FeKK, ki je prostor Projektne sobe SCCA spremenilo v definitivni covidni meme Narava se celi. Kuraor razstave: Peter Cerovšek Več

  • Uredništvo

    17. 8. 2022  |  Kultura

    V Kranj prihajajo številni zvezdniki jazza 

    Od 18. do 28. avgusta bo v Kranju potekal 19. Jazz Kamp Kranj, na katerem bodo nastopili številni slovenski in tuji glasbeniki. Prvi večer bo na Glavnem trgu v Kranju nastopil duet klavirjev, ki ga sestavljata Emil Spanyi iz Madžarske in David Gazarov iz Nemčije ob spremljavi hrvaškega basista Maria Mavrina in francoskega bobnarja Christopha Brasa. Več

  • Uredništvo

    16. 8. 2022  |  Politika

    »Cerkev kot institucija mi ni blizu in želela bi si, da bi bila politično bolj nevtralna«

    "Verska svoboda je ena izmed temeljnih človekovih pravic in tudi ustavno zagotovljena pravica. Vsakdo ima pravico do svobodne izbire ali neizbire vere ter njenega izražanja. Kot zagovornica in branilka človekovih pravic bom tako vedno zagovarjala tudi versko svoboščino in spoštovanje ljudi vseh veroizpovedi. Mnogi najdejo pri svetih mašah in molitvah svoj duševni mir in prav je tako, kot je tudi prav, da cerkev in duhovniki ljudem pomagajo. Pri tem imam izjemno lepo izkušnjo iz časa, ko sem bila predsednica Rdečega križa. Takrat sem zelo dobro sodelovala s Slovensko Karitas. Obe humanitarni organizaciji opravljata pomembno in še kako potrebno poslanstvo. Mi pa Cerkev kot institucija ni blizu in želela bi si, da bi bila politično bolj nevtralna. Cerkev mora tudi zato ostati ločena od države." Več

  • Uredništvo

    16. 8. 2022  |  Politika

    Marta Kos: »Cerkev je nepogrešljiv del civilne družbe«

    "Vsi trije otroci v naši družini smo krščeni in birmani in smo dolgo hodili v cerkev, posebej veliko so v naši družini pomenili božič, velika noč in zlasti z maminim zavedanjem tudi Marijino vnebovzetje. Do Cerkve na slovenskem imam zato spoštljiv odnos, a seveda poznam tudi njene napake in težave. Cerkev se pod papežem Frančiškom trudi oprati svojih grehov preteklosti in se postaviti na zdrave temelje, kar je dobro. Kljub vsemu je Cerkev na slovenskem nepogrešljiv del civilne družbe, ki ljudem pomaga v različnih stiskah, posebej tudi na socialnem področju ali pa kadar zgolj potrebujejo tolažbo. Tolažbe pa je v teh težkih časih za vse ljudi odločno premalo, ljudje smo si premalo blizu in premalo smo solidarni med seboj. Epidemija covid-19 nas je oddaljila, upam, da nas sedanje razmere zbližajo. Vzemimo si čas za premislek o tem, da lahko naše spore in vojne preprečimo samo s stalnimi pogovori, sodelovanjem in razumevanjem in zelo pomembno – tudi z zaupanjem. Ločitev Cerkve in države je pomembna dediščina evropskega razsvetljenstva, katerega dediči smo. Koncept določa politično ločitev v odnosih med verskimi organizacijami in državo. Stopnja strogosti ločitve je v različnih državah različna, pač glede na zgodovino in družbene okoliščine. Francija, ki se strogo drži sekularnega načela laičnosti, je zame eden od zgledov te ločitve – saj se enakovredno nanaša na vse religije. Ta princip mi je blizu, ker državo in Cerkev ločuje kot instituciji, obenem pa predpostavlja spoštovanje vseh verskih prepričanj. Del takšnega spoštovanja je tudi skrb za vse kulturne spomenike, ki so vezani na zgodovino posameznih cerkva, saj gre praviloma za pomembna zgodovinska poglavja posameznih narodov." Več

  • Uredništvo

    14. 8. 2022  |  Politika

    »Partizanstvo ni le narodnoosvobodilni boj, sestavni del so bili tudi delavski in ženski boji«

    "Vse več ljudi iz umetniških, teoretskih in angažiranih krogov razume Jugoslavijo kot nedokončan projekt in kot nekaj, kar je imelo ogromne emancipatorne potenciale. Dediščina NOB od nas zahteva, da še vedno zastopamo partizansko stališče, kar seveda ne pomeni, da bomo vzeli v roke orožje in se odšli bojevat v gozdove, ampak da se bomo postavili na pozicijo potlačenih in izkoriščanih. Partizanstvo ni le narodnoosvobodilni boj, sestavni del so bili tudi delavski in ženski boji." Več

  • Uredništvo

    14. 8. 2022  |  Politika

    Zakaj Golobova vlada ne ukine dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

    "Že z uresničitvijo najhitreje izvedljive obljube, ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja, bi si stranka Gibanje Svoboda povečala uspeh na jesenskih volitvah in med volilci dobila tolikšen kredit, da bi ves preostali mandat lažje sprejemala tudi neprijetne odločitve. Da tega ne stori, ko bi ji to najbolj koristilo, pomeni, da tega sploh ne namerava storiti. Morda računa, da volilci jeseni še ne bodo opazili, da so bili spet enkrat prevarani. Do državnozborskih volitev bodo prav gotovo." Več

  • Uredništvo

    14. 8. 2022  |  Politika

    Verjamete Možini, Pirkoviču, Urbaniji, Jadranki Rebernik in Rosviti Pesek, da le profesionalno opravljajo svoj posel?

    "Vsi novinarji, ki smo v preteklosti prestopali, in vsi ti, ki zdaj prestopajo, smo govorili o izzivih, novih poteh in profesionalnosti. Profesionalnost pa lahko hitro trči ob narcisizem, vsevednost in vsemogočnost naročnikov. Lahko verjamete Jožetu Možini, Igorju Pirkoviču, Jadranki Rebernik, Rosviti Pesek in Urošu Urbaniji, da le profesionalno opravljajo svoj posel. Ampak en dva tri je naročnik neizprosen. Zahteva popolno predanost. Popolno vdanost. In v trenutku vsi postanejo le navadni propagandisti. Upam, da je nova oblast z Robertom Golobom toliko pametna, da se v te vode ne bo spuščala. Da bo pustila tako novinarjem kot piarovcem, da delajo po svoje. Tudi če bo malo bolelo in skelelo ..." Več

  • Uredništvo

    13. 8. 2022  |  Družba

    Končno nekaj, kar je s ceno razkurilo vse mačo konservativce in jezne starce z desnice

    "Končno nekaj, kar je s ceno razkurilo vse mačo konservativce, pretenciozne frajerje in jezne starce z desnice in ustvarilo pravo bojno fronto, kjer z neokusnimi šalami obmetavajo ženske - gre za državno plačevanje menstrualnih pripomočkov. Kakšen pisunski luzer bi celo plačal kavo "gospem in gospodičnam", "onega" pa pač ne ... Skratka, tako močne plime prostaštva, nizkotnosti, ignorance, neumnosti, ki smo ji sicer posamično priče že dlje časa, še nismo videli. Na angleških in ameriških univerzah so že desetletja na javnih straniščih avtomati z ustreznimi sredstvi, večina jih je - recimo na državnih univerzah - brezplačnih. Zagotovo je tako v številnih evropskih šolah in univerzah ter marsikje po svetu. To je socialni problem, ki pravkar postaja z galopirajočo revščino vse izrazitejši: zadnja raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da veliko deklet ob določenih dnevih ne pride v srednje šole; razlog je v tem, da v najbolj razvitem delu sveta celi sloji družbe nimajo več denarja za tovrstne potrebe - deklice pa so običajno prve žrtve pomanjkanja. Glavna težava, ki je enako prisotna povsod, je moški občutek sramu in posledično zapoved, naj ženske svojo neznosno intimnost obdržijo zase, ponosnega in hkrati sramežljivega patriarha pa ne obremenjujejo ali spravljajo v neprijetno situacijo. Ko ženska v sebi nosi novo človeško življenje, pa nenadoma postane javna last konservativne oblasti, Cerkve in vseh moških, ki v njenem imenu odločajo, in posledično nima več nobene oblasti nad svojo intimo, v katero je bila porinjena pred nosečnostjo." Več

  • Uredništvo

    13. 8. 2022  |  Politika

    Moralno vsiljevanje »pravilnega« pogleda na vojno v Ukrajini

    "Moralizem oziroma moralno vsiljevanje »pravilnega« pogleda na vojno v Ukrajini ni problem posameznih glasov, ki imajo mandat za moralne sodbe o trku dveh nacionalizmov, ki se je pripravljal desetletja. V veliko večji meri je problem ponotranjene medijske samocenzure, ki sploh več ne opazi, da je v medijih prostor izključno za poglede, ki so že na prvi pogled deklarativno poravnani z dihotomijo: Ukrajina dobra – Rusija slaba. Novinarski fokus v pogledu na vojno je omejen na pripovedovanje zgodbe o ukrajinskem trpljenju in ruskih zločinih, četudi se za vojno skriva mnoštvo zgodb, tudi take, ki so za Zahod neprijetne in potencialno nevarne. Take torej, da bi se iz njih dalo učiti, poravnati smer, take, ki bi, raziskane in povedane, položaj Zahoda lahko kvalitetno informirale ter pomagale k »redakciji« drže v konfliktu. Eno teh vprašanj je gotovo, komu vse se vojna bolj izplača kot mir. Ter – katere so robne evropske in globalne regije, ki bodo po polnem razmahu posledic gospodarske vojne med Rusijo in Zahodom najverjetneje potegnile ta kratko." Več

  • Uredništvo

    11. 8. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: KO REKE PRESAHNEJO

    Jutri izide nova Mladina! Fotografijo na naslovnici je ustvaril Uroš Abram (na fotografiji bajer Šinkov Turn). Več o tem, kaj bomo jutri pili, ko reke presahnejo, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 12. avgusta, dalje. #Mladina32 Več