Kdo bo novi minister za zdravje

Ministrstvo za zdravje vodi Janez Janša – resor je prevzel takoj po odstopu Tomaža Gantarja. Ker gre za enega najzahtevnejših ministrstev, Janša dolgo ne bo ministroval, kot vse kaže, bo novega kandidata predlagal po razpletu glasovanja o nezaupnici.

Napad na prosilca za azil?

O nasilju nad begunci, ki ga policija izvaja na balkanski poti, danes ni več nobenega dvoma. Podatki o vse večjem nasilju pa prihajajo tudi iz Slovenije. Kot trdi eden izmed azilantov, naj bi 2. januarja v postojnskem centru za tujce eden izmed policistov vstopil v njegovo samico in ga odpeljal v straniščne prostore, kjer ni kamer. Tam ga je pričakala skupina osmih policistov in ga brutalno pretepla. »Eden izmed njih me je zagrabil za vrat in potem so me kakih 15 minut tepli. Ko so končali, so mi zvezali noge in roke ter me peljali nazaj. Dobil sem udarce po celem telesu, krvavel sem iz ust in komaj videl z levim očesom,« napad opisuje domnevno pretepeni azilant, ki naj bi zaposlene v centru prosil, da ga fotografirajo, a tega niso hoteli storiti. Zahteval je tudi pregled pri zdravniku, a so mu rekli, da je dela prost dan in da zdravnik ni na voljo.

Grega Repovž

8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Uvodnik

Iz političnih razlogov

»Poslabšanje epidemiološke slike je posledica sprostitve nekaterih ukrepov med božično-novoletnimi prazniki. Na evropskem vrhu decembra je Evropa skupaj ocenila, da nekatera sproščanja zaradi psiholoških posledic naredijo manj škode, kot pa če tega ne bi naredili. In temu smo sledili, smo se pa zavedali, da bo račun prišel in bo prihajal v prihodnjih 10 dneh.« 
— Janez Janša na srečanju s pedagogi, STA, 6. januarja 2021

Navedena izjava predsednika vlade Janeza Janše je pomenljiva, ker razkriva zavedanje izjavljavca, da s svojo politično odločitvijo, da še pred božično-novoletnimi prazniki začasno odpravi nekatere protiepidemijske ukrepe, dejansko ni le onemogočil vrnitve otrok v šole za vsaj nekaj tednov, ampak je tudi ogrozil življenje in zdravje ljudi.

Katastrofalna nova normalnost

Decembra, ko je bilo že vidno, da je vladi spodletelo pri umirjanju epidemije, je gospodarski minister Zdravko Počivalšek skrušeno ugotovil, da ljudje vladi ne zaupajo in da represija očitno ni prava pot. »Priznati, da potrebujemo spremembo pristopa, je nujen prvi korak.«

»Teorije zarote so tako trdovratne zato, ker nimajo odgovora v znanosti«

Tomaž Grušovnik je filozof, izredni profesor filozofije na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Širši javnosti se je predstavil s sodelovanjem z leta 2009 obujeno Tribuno, nato pa doktoriral na temo filozofije pragmatizma in položaja filozofije v družbi. Doslej je izdal pet knjig, zadnjo, Hotena nevednost, lani jeseni. Za Mladino je spregovoril o fenomenu izogibanja znanstvenim spoznanjem na primeru teorij zarote.

Vojna za muzej

Vlada načrtuje ustanovitev Muzeja osamosvojitve Slovenije, v Logatcu pa že od leta 1997 stoji vojni muzej, ki je posvečen vsem pomembnim obdobjem vojne zgodovine na Slovenskem, ne zgolj enemu. Vojni muzej Logatec, ki je pridobil status premičnega spomenika lokalnega pomena (podelila mu ga je občina Logatec), je med številnimi državnimi in zasebnimi muzeji ter zbirkami na Slovenskem edini, ki predstavlja vojno in vojaško zgodovino od kamene dobe do Slovenske vojske. Njegov ustanovitelj in direktor Janez J. Švajncer pravi, da je bogatejši od drugih takšnih muzejev in zbirk.

Mirni intelektualec, ki je na TV Slovenija odkrito povedal, da ...

Mirnih, stabilnih in pokončnih intelektualcev je v vsaki državi malo – takih, ki bi se brez preračunljivosti in strahu vedno odzvali na družbene skvarjenosti, pa še manj.

IN MEMORIAM: Dušan Jovanović (1939 - 2020)

Kakšna bo slovenska družba odslej, ko je odšel pretanjeni, nadarjeni umetnik, ki je ustvarjal z zanosom, strastjo in veseljem? Odšel je velikan slovenskega gledališča, Dušan Jovanović. Pisatelj, dramatik, esejist, režiser, scenarist, predvsem pa človek, ki je neusmiljeno iskal resnico. Bil je analitičen, pogosto preveč natančen; pravijo, da je znal biti strog, pa tudi pozoren in nežen, zahteven do sebe in drugih, njegov um je bil oster kot britev, imel je širok smisel za humor; bil je naglega temperamenta, poredko potrpežljiv, pa vendar vztrajen garač; sodelavce je znal spodbujati, bil jim je naklonjen, jih navduševal, in če je kdo hotel spodkopati samozavest njegovih igralcev in igralk, jih je odločno branil, znal je biti prijatelj.

Smrtno nevarni dežniki

Na božič, 25. decembra, je v Ljubljani po malem deževalo. Po okrašenem mestu so se sprehajali ljudje z dežniki in hiteli sem in tja. Veliki dežniki, mali dežniki, rdeči, modri, takšni z napisi, pa tudi takšni, okrašeni z lučkami. Bil je petek in pet dežnikov je zavilo proti stavbi slovenskega parlamenta. Dežnike so od daleč zasledovali policisti in jih pred parlamentom ustavili. Dežnikom so pojasnili, da zbirajo obvestila, da preverjajo, ali gre morda za protestni shod, za izražanje mnenj, kar je v teh krajih že nekaj časa strogo prepovedano, in da bodo po opravljenem postopku vpletenim poslali obvestilo.

Obsodba spomina

Protestniki, privrženci gibanja Black Lives Matter, na različnih koncih Združenih držav Amerike in tudi ponekod v Evropi rušijo, obglavljajo, zažigajo, grafitirajo, prelivajo z barvo ter tako ali drugače uničujejo spomenike, postavljene spornim zgodovinskim osebnostim. To naj ne bi bil vandalizem, ampak dejanja napredne akcije z močnimi simbolnimi sporočili. Rušenje kipov naj bi simboliziralo premike v miselnosti družbe, kazalo naj bi na čedalje jasnejše zavedanje o mračni, rasistični preteklosti političnih osebnosti, ki so resda močno zaznamovale zgodovino krajev, kjer njihovi spomeniki stojijo, a so učbeniki pogosto zamolčali različna grozodejstva, ki so jih v svojem življenju povzročili zatiranim manjšinam. V vse bolj množičnih prizadevanjih za odstranitev spornih kipov prepoznavamo vzporednice s tem, kar so stari Rimljani imenovali damnatio memoriae, torej obsodba spomina: nekatere ljudi so odstranili iz zapisov, umetniških upodobitev in dokumentov ter s tem za vselej prikrili, da so kadarkoli sploh obstajali. Podobne prakse so bile značilne za stalinistično obdobje sovjetske zgodovine. Ob nedavnih protestnih akcijah rušenja spomenikov se postavlja širše vprašanje, ali odstranjevanje spornih spomenikov briše oziroma prireja zgodovino – ali pa nam omogoča, da jo vidimo jasneje.

Janko Lorenci

8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kolumna

Test

Leta 2020 je svet padel v epidemijo covida, leta 2021 naj bi se iz nje vsaj za silo skopal, in to predvsem s cepivom. Brez tega odrešilnega izdelka znanosti bi nas čakalo eno samo moreče ponavljanje zapor in sprostitev, izmenjavanje malodušja, nemočne jeze, občutka, da bo slabše in slabše. Moreča bi bila tudi realnost – pogrezali bi se v avtoritarnost, popolno ekonomsko in socialno krizo, v brezbrižnost do umiranja celih legij (starih) ljudi.

Policijska ura varuje življenja

Agencija za varnost prometa je v ponedeljek sporočila veselo novico. Lanski december naj bi bil prvi mesec v zgodovini Slovenije, ki je minil brez ene same žrtve prometne nesreče. Številni so sicer hitro izbrskali novico o usodnem trčenju avtomobila v drevo 24. decembra v bližini Mozirja, a so iz agencije za Siol.net pojasnili, da v tem primeru po kasnejših ugotovitvah policije ni šlo za cestno nesrečo.

»Narod smo kultura, ne sovraštvo«

Potem ko je decembra Sindikat vojakov Slovenije uprizoril javni linč Jadranke Juras, se je skupaj z glasbenim kolegom Darkom Nikolovskim na dogajanje odzvala – z glasbo. Nova skladba je odziv na pritiske, ki jih je Jurasova doživela, ko je v televizijski oddaji Zadnja beseda, namenjeni izmenjevanju mnenj, dejala: »Sama pa smatram, da je velika odgovornost to, da ti hodiš na misije in tam pobijaš lokalno prebivalstvo. Velika odgovornost je to, da naši vojaki sploh hodijo nekam, kjer v bistvu ne branijo Slovenije, vendar so vpleteni v globalno vojno proti terorizmu, ki traja že od 2001 in ji ni videti konca.« Zaradi te trditve jo je želel kaznovati omenjeni sindikat. Svoje člane in druge vojake je pozval, naj se odločijo za skupinsko tožbo.

Pirova zmaga za Juliana Assangea

V sagi Juliana Assangea, enega izmed ustanoviteljev WikiLeaksa, karizmatičnega, egotripskega borca proti zlorabam, za katere so odgovorne oblasti, človeka, ki je razkril, kako ZDA z letalniki morijo nedolžne civiliste, kako države trgujejo s podatki, orožjem, človeškimi usodami, hkrati pa vse to prikrivajo, manipulirajo in lažejo, se je v ponedeljek zgodil obrat. Prvostopenjsko sodišče v Londonu je zavrnilo zahtevo ZDA, ki so od Velike Britanije pričakovale, da jim bo izročila Juliana Assangea.

Vlado Miheljak

8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Dva leva

Tvitov rajski otok

»Mi smo rekorderji predvsem z vidika okužb, hospitaliziranih glede na sposobnosti sistema, ki ga imamo. To je en del zgodbe. Drug del zgodbe, ki je pozitiven, pa je tudi to, da smo rekorderji z vidika sposobnosti in usposobljenosti izobraževanja na daljavo.«
— Šolska ministrica Simona Kustec, pristojna tudi za področje športa, je potrdila, da smo vselej in v vsakem pogledu rekorderji in prvaki

Ignoranca

Novoizvoljeni Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je na zasedanju na predzadnji dan leta 2020 odločal o proračunu za leto 2021, v katerem postavke za sofinanciranje Radia Študent ni več. Sofinanciranje je za enega najboljših slovenskih radiev ključno, saj pomeni več kot 20 odstotkov njegovega letnega proračuna.

Rožnati davek

V Veliki Britaniji so odpravili davek za ženske higienske pripomočke, ki se uporabljajo pri menstruaciji, kot so vložki in tamponi. Zakonodaja EU namreč preprečuje uvedbo ničelnega davka za te izdelke, z izstopom Britancev z enotnega trga in iz carinske unije EU je to postalo mogoče. Zgodilo se je le mesec po tem, ko je Škotska prva na svetu uvedla dostop do brezplačnih higienskih izdelkov za ženske.

Maja Novak

8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Ihta

Obvezna prostovoljnost

Hvala bogu, praznično obdobje – za nas osamljene, ki praznikov ne moremo preživljati z ljubljenimi osebami, najmučnejše v vsem letu – je mimo. Do velike noči bomo imeli bolj ali manj mir pred zaukazano praznično radostjo. V osami tri dni brez trgovin še nekako preneseš, čeprav sicer rad klepetaš s prodajalkami. Trije dnevi brez radijskih novic ob urah, ki si jih vajen, pa so kratko malo nevzdržni.

Bitka za Državljana Kana

Če si se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sprehajal po Jugoslaviji, je obstajala velika možnost, da si naletel na Orsona Wellesa. Če ni v Beogradu igral v Čudoviti pustolovščini Marca Pola, je v Zagrebu režiral Proces. In če ni v Bosni igral v Bitki na Neretvi, je na Hvaru režiral Globino. Ja, srečal si ga lahko v živo. Jugoslovani so imeli itak občutek, da je ves čas v Jugoslaviji. Nič čudnega, da je dahnil: »V Jugoslaviji že izgubljam ugled, ker tam preživim preveč časa.« Pa se je preselil drugam. Kot vedno.

Srajce s sporočilom

Leta 2016 je igralka Katarina Stegnar, takratna prejemnica nagrade Prešernovega sklada, na oder Cankarjevega doma zakorakala v opazni opravi: nosila je sodobno različico avbe, tradicionalnega slovenskega pokrivala, in dolgo srajco, potiskano z motivom s slike Cchick flick Tine Dobrajc, danes ene najbolj prepoznavnih sodobnih slikark v našem prostoru. Za njen outfit je poskrbela modna oblikovalka in kostumografinja Sanja Grcić. Slike Dobrajčeve je odkrila leta 2014, ko ta še ni bila tako prepoznavna kot danes, in takoj pomislila, da jo nagovarjajo na intimni ravni in da bi jih želela vključiti v svoje kreacije. Kot nalašč so takrat pripravljali prvo edicijo projekta Made in Slovenija – ta združuje modne oblikovalce, ki ustvarjajo izdelke, zasnovane na tradiciji in slovenski sodobni umetnosti – in tako se ji je posvetilo, da bi bile srajce s podobami Tine Dobrajc lahko nosilni element te kolekcije.