Lara Paukovič
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Družba
Družabna omrežja so zadnje tedne preplavili domiselni kratki humorni posnetki, ki pa imajo globlje sporočilo: izražajo kritiko sedanje vlade in ukrepov, ki naj bi bili uvedeni zaradi preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni. Za njimi stoji Jaša Jenull, gledališki režiser, eden od soustanoviteljev kolektiva KUD Ljud, ki ga posebej zanimajo umetniška dela v javnem prostoru.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Družba
Dijaki ljubljanske Gimnazije Poljane so prejšnji teden napisali pismo, v katerem prosijo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Državni izpitni center (RIC), naj prisluhneta njihovim pobudam za konkretne spremembe pri izvedbi mature. Dijaki sicer ne oporekajo mnenju MIZŠ in RIC, da opustitev mature ne bi bila optimalna rešitev, saj bi to otežilo vpisovanje na fakultete, ne zdi pa se jim prav, da odgovorni kljub izrednim razmeram vztrajajo pri skoraj nespremenjeni izvedbi. »Učni pogoji pouka na daljavo so neprimerljivi s pogoji, ki so jih imeli naši predhodniki; prav tako je prepričanje, da nam kopica dostopnega e-gradiva vprašljive kredibilnosti in verodostojnosti omogoča lažjo in bolj konstruktivno pripravo, zmotno. Iluzorno je pričakovati, da lahko za dijake povsem nov in nepreizkušen učni način nadomesti ustaljenega in že poznanega,« med drugim piše v pismu.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Politika
Pred nekaj tedni, ko je bila usoda letošnje mature še nejasna, je bilo večkrat poudarjeno, da bo pri izpeljavi zaključnih preverjanj znanja v času epidemije koronavirusne bolezni ključna logistika, hkrati pa je bilo tudi nemalo opozoril, da bodo maturitetni rezultati v okoliščinah, v kakršnih smo se znašli, posledica različnega socialnega in ekonomskega statusa ter kulturnega okolja učencev. Možnost, da se matura odpove, je zdaj izključena. Ravnateljica Gimnazije Novo mesto, predsednica skupnosti splošnih gimnazij in članica državne komisije za splošno maturo, Mojca Lukšič, je ta teden v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija, kjer so govorili o ocenjevanju na daljavo in maturi, dejala, da se po njenem mnenju matura lahko izvede, če bo država sprejela res dobre protokole glede razporejanja v učilnice. »Število dijakov v učilnicah bo treba znižati, razmisliti pa tudi, da bi se lahko ponekod zgodilo, da ne bi imeli dovolj nadzornih učiteljev.«
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Kultura
Formula je preprosta: izberi petnajst žensk in petnajst moških, postavi vsakega v izolirano sobo, v kateri ga od drugih ločuje kompaktna modra stena, priskrbi mu malo alkohola in ga pusti, da se pogovarja – da človeku na drugi strani stene, ki ga tako ali tako ne vidi, brez filtra zaupa svoje (domnevno) najgloblje misli, želje in strahove. Sčasoma se bodo nekateri udeleženci zaljubili v eno izmed oseb, s katero se pogovarjajo, izkoristili bodo možnost, da jo zaprosijo za roko, čeprav je še vedno ne vidijo, in po ganljivem srečanju v živo se bodo začele priprave na poroko.
-
4. 4. 2020 | Kultura
Domače knjižnice v času karantene
Tistega, ki že v osnovi ni ljubitelj knjig, karantena bržkone ne bo pripravila do tega, da se začne kar naenkrat ozirati naokoli za zanimivim čtivom, navdušenci nad pisano besedo pa si preživljanje časa za štirimi stenami brez literature težko predstavljamo – posebej pa tisti, ki živijo sami. Knjige so uteha sredi trenutne informacijske prenasičenosti, ki sproža paniko, nelagodje, tesnobo; v trenutkih zdravstvene, politične, ekonomske krize marsikdo ne ve več, kam naj se obrne po informacije in nasvete. V svetu fikcije smo vsega tega osvobojeni – toda knjižnice in knjigarne so zaprte (spletne knjigarne zaenkrat še obratujejo), kar pomeni, da smo pri tem, kaj bomo brali, odvisni pretežno od lastnih knjižnih polic ali polic prijateljev in znancev, če so te bolj polne kot naše. V prednosti so tako tisti z založenimi domačimi knjižnicami.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Družba
Zaradi epidemije koronavirusa je večina nenujnih pregledov v zdravstvu odložena. V konservativnejših zveznih državah ZDA, kot so Teksas, Ohio in Alabama, so želeli izredne razmere izkoristiti za to, da bi za »nenujni« poseg označili tudi splav, a so jim zvezni sodniki to preprečili.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Družba
Pri izpeljavi mature bo ključna logistika
Na Nizozemskem in v Veliki Britaniji so zaključni šolski izpiti, potrebni za vpis na fakultete, zaradi pandemije koronavirusa za zdaj ukinjeni, pri nas pa je stališče ministrstva za izobraževanje ta hip še vedno takšno, da se matura kljub vsemu izvede, način izvedbe pa naj bi še sporočili. Odpovedana je le mednarodna matura, ki jo imajo v svojih učnih načrtih tri gimnazije, Gimnazija Bežigrad, II. gimnazija Maribor ter Gimnazija Kranj.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Družba
Šolo je nesmiselno podaljševati v čas počitnic
Eno od področij, ki se je moralo prilagoditi novim razmeram zaradi koronavirusa, je šolstvo. Šolanje po novem poteka od doma, s pomočjo spletnih učilnic, spletnih strani, elektronske pošte, Skypa in drugih kanalov za izobraževanje na daljavo. Na ministrstvu za izobraževanje so z rezultati prvega tedna šolanja na domu zadovoljni – dobrih praks poučevanja na daljavo naj bi bilo veliko, šole poročajo o dejavnem delu učiteljev in kar največji angažiranosti, učenci in dijaki pa kljub temu, da ne morejo biti fizično v šolskih klopeh, čas doma namenjajo učenju in pripravam na zaključek izobraževanja.
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Svet
Amazon prepovedal prodajo večine izdaj Hitlerjevega Mojega boja
Kot poroča britanski Guardian, je Amazon te dni v svoji spletni trgovini prepovedal prodajo večine izdaj zloglasnega Hitlerjevega dela Moj boj in nekaterih drugih knjig, ki širijo nacistično propagando. Vodilne judovske organizacije in dobrodelne ustanove za izobraževanje o holokavstu so to poskušale doseči že od konca devetdesetih let, a so se odgovorni pri Amazonu sklicevali na pravico do svobode govora in potrebo po dostopnosti Hitlerjevega pisanja za študente, ki naj bi na podlagi prebrane knjige lahko najbolje razumeli njegovo razmišljanje. Izdajanje Mojega boja je poleg tega zakonito, večina nacističnih knjig in publikacij pa je tako ali tako prosto dostopna na številnih spletnih straneh.
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura
»Ali si želim otrok, je skrivnost, ki je ne izdam niti sebi - je največja skrivnost, ki je ne izdam niti sebi. Če si v dvomih, je prav, da počakaš. Ampak kako dolgo? Naslednji teden jih bom imela sedemintrideset. Za nekatere odločitve zmanjkuje časa. Kako naj vemo, me sedemintridesetletnice v dvomih, kako bo z nami? Po eni strani radost, ki jo prinesejo otroci. Po drugi strani muka. Po eni strani svoboda, ker nimaš otrok. Po drugi izguba, ker jih nisi imela – ampak kaj pa lahko izgubiš? Ljubezen, otroka in vsa tista materinska čustva, o katerih mame govorijo tako mamljivo, kakor da je otrok imetje, ne početje. Početi je tisto, kar se zdi težko. Imeti se zdi nekaj krasnega. Ampak otroka nimaš, temveč ga počneš.«
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Kultura
»Ne bi smeli toliko piti, saj je jasno, kam to vodi«
»Pazi, da te ne posilijo. Ne pij preveč. Ne hodi naokoli sama. Ne hodi ven prepozno. Ne oblači se tako. Ne bodi pijana. Ne smej se neznancem. Sploh ne hodi ven ponoči. Ne zaupaj nikomur. Ne reci ja. Ne reci ne. Samo – bodi dama,« so navodila, izrečena v nedavni viralni kampanji za britansko modno revijo Girls Girls Girls, v kateri igralka Cynthia Nixon recitira klišejska in med seboj nasprotujoča si gesla, ki jih družba vsiljuje zahodnim ženskam. Kljub vprašljivim vrednotam modne industrije je pomembno, da tudi popkultura prepoznava nevarnost in hinavščino kulture posilstva (angl. rape culture), znotraj katere je mogoče posilstvo upravičiti na primer z oblačili, ki jih je žrtev nosila, količino popitega alkohola ali spogledljivim vedenjem.
-
9. 3. 2020 | Kultura
Kako močna je sestrska ljubezen?
Sestri, a tako različni. Sarah je umirjena in preudarna, Jess ves čas »on the go«. Sarah dela v pisarni, Jess je opravljala kopico začasnih del in se nikjer preveč briljantno odrezala. Jess je pretirano zgovorna, tudi ko ni treba, Sarah iz sebe spravi komaj kaj. Jess je od nekdaj preveč pila, se zapletala v težave in pobegnila od doma, ko je njuna mama zbolela, Sarah je predano skrbela za mamo, ji kuhala in brala. Jess je nesramna in egoistična, Sarah uvidevna in požrtvovalna. Vseeno je sestrska ljubezen brezpogojna – Sarah do sestre goji nežna čustva navezanosti, ki so še vedno prisotna, ko se Jess po dvanajstih letih odsotnosti brez pojasnila prikaže pred njenimi vrati. V drami Simona Longmana Koščki svetlobe, ki bo 12. marca premierno uprizorjena na malem odru Mestnega gledališča ljubljanskega, se sestri, ki ju igrata Ajda Smrekar in Lena Hribar, v eni deževni noči spopadeta z duhovi preteklosti in poskušata vzpostaviti izgubljeno bližino.
-
Živimo v času burnega medijskega dogajanja: tiskani mediji so v krizi, vse več ljudi se zanaša na splet, ta pa je preplavljen z lažnimi novicami in generiranimi vsebinami. Novinarji z vzponom vplivnežev niso več edini »opinion makerji«. A hkrati je njihov vpliv očitno še vedno dovolj velik, da so v vse več državah tarča naraščajočih pritiskov. Splošnemu slabšanju delovnih razmer v medijih se pridružujejo besedne in telesne grožnje, tudi grožnje s smrtjo; po poročanju Sveta Evrope so se v zadnjem letu podvojile. Resne telesne poškodbe in celo smrt pogosto ostajajo neraziskane ali nekaznovane, tudi v Sloveniji. »Novinarji nas zadnje dni obveščajo o verbalnih napadih neznancev na ulici, veliki količini sporočil z neznanih številk z žaljivo vsebino, grožnjah v družabnih medijih,« pravijo v Društvu novinarjev Slovenije.
-
Na nedavni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku sta s priredbo ene izmed Prešernovih pesmi nastopila tudi Robert Pešut Magnifico in Aleksander Pešut Shatzi. Njun nastop bi šel verjetno mimo neopažen, če ne bi za priredbo izbrala verzov iz tako imenovanega Prešernovega apokrifnega slovstva. Kot navaja literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik v svoji študiji Apokrifni Prešeren, so to besedila, ki jih prešernoslovje ni sprejelo v »uradni« Prešernov opus. Te pesmi je sicer mogoče najti v raznih študijah in po skritih kotičkih spleta, vendar jih ne ponatiskujejo v zbranih delih in ne obravnavajo v šolah, bodisi zato, ker literarni zgodovinarji niso prepričani, da je avtorstvo res Prešernovo, bodisi ker je njihova vsebina preveč nespodobna.
-
Njihove zgodbe so (lahko) tudi naše. Maggie se je kot najstnica zaljubila v svojega učitelja in imela z njim razmerje, zaradi česar je v odrasli dobi nezmožna intimnih odnosov. Ko se slednjič opogumi in proti njemu vloži prijavo – v času razmerja je bila namreč mladoletna –, postane črna ovca svojega kraja, lažnivka, ki bi rada spodkopala ugled cenjenega profesorja. Lina trpi v zakonu, v katerem ne le da skoraj ni spolnosti, ampak se njenemu možu upira celo to, da bi jo poljubil na usta. Strast ponovno najde s poročenim moškim, ki je bil v srednji šoli njena prva ljubezen, a jo je zapustil zaradi govoric, da je »dala trem fantom v eni noči« (v resnici je šlo za posilstvo). O Sloane, elegantni, premožni, priljubljeni lastnici restavracije se v mestu, kjer živi, govori, da naj bi, čeprav poročena, ljubimkala s številnimi drugimi moškimi in ženskami. Toda Sloane to počne zato, ker vključevanje tretjih oseb v razmerje vzburja njenega – sicer tako zelo skrbnega in ljubečega – moža.
-
Študent preveč, študent premalo
V študijskem letu 2019/20 se je na 17.396 razpisanih mest na 67 slovenskih fakultetah in visokih šolah v prvem roku vpisalo 14.604 študentov. »Pri vpisu prevladuje zanimanje predvsem za zdravstvo, medicino in farmacijo, zanimanje za tehnične fakultete pa je še vedno nižje od potreb na trgu,« pove Darja Lisjak z Univerze v Ljubljani. Presežek vpisa je bil v letošnjem študijskem letu velik tako na Medicinski fakulteti v Ljubljani (313 vpisanih na 150 mest za medicino, 128 na 50 mest za dentalno medicino) kot v Mariboru (182 vpisanih na 86 mest za splošno medicino). Na smeri Fakultete za farmacijo – farmacijo, kozmetologijo in laboratorijsko medicino – so se skupaj vpisali 303 študentje (184 na farmacijo, ki sprejme 165 študentov, 57 na kozmetologijo, ki jih sprejme 40, in 62 na laboratorijsko biomedicino, ki jih sprejme 50).
-
28. 1. 2020 | Svet
Deset najvznemirljivejših naslovov leta 2020
Pri Observerju so že sedmo leto pripravili seznam desetih avtorjev in njihovih del, ki veljajo za najvznemirljivejša pisateljska imena leta 2020. Pred leti so se na njihovem seznamu med drugim znašle tudi Sally Rooney (Pogovori s prijatelji), Jessie Burton (Miniaturistka) in Gail Honeyman (Eleanor Oliphant je povsem v redu), ki so danes literarne zvezde. Čigave knjige pa pričakujemo letos?
-
Ivica Buljan: »BDP raste, ampak – ali mi vidimo, da raste? Ne.«
Ivica Buljan (1965) je eden izmed najvidnejših režiserjev, ki ustvarjajo v našem prostoru. Samo v zadnjem času se je denimo podpisal pod odmevne predstave V imenu matere po dramskem besedilu Iva Svetine, Zgodovina nasilja po motivih francoskega čudežnega dečka Eduarda Louisa in Cigan, ampak najlepši po nagrajenem romanu Kristiana Novaka, zdaj pa režira 2020, koprodukcijo Drame, MGL in Cankarjevega doma, ki motivno črpa iz del priljubljenega izraelskega pop zgodovinarja Yuvala Noaha Hararija. Ta je v delih Homo Sapiens: kratka zgodovina človeštva, Homo Deus: kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21. stoletje izrisal zgodovino človeštva, se spraševal, kako bo videti naša – robotizirana, z okoljsko krizo in grožnjami jedrske vojne zaznamovana – prihodnost ter nazadnje sestavil zbirko nasvetov o tem, na kaj bi morali biti v prihodnosti pozorni. Tudi predstava 2020 je tridelna: prvi del se naslanja na Sapiens, drugi na fragmente iz Homo Deus, v tretjem, najbolj avtorskem, pa je mogoče prepoznati nekatere ideje iz 21 nasvetov. Z Ivico Buljanom smo se pogovarjali o nekaterih Hararijevih idejah in svetu v letu 2020 in po njem.
-
»Na splošno se mi zdi, da je v šolah premalo uvajanja kulture branja - ne privzgajajo nam ljubezni do knjig, ampak nas samo ’filajo’ s podatki,« je dejala dijakinja četrtega letnika gimnazije Bežigrad na pogovoru v okviru akcije 50knjig v knjigarni Konzorcij – dijaki gimnazij Bežigrad in Poljane so skupaj s profesorjem slovenščine na Poljanah, Markom Trobevškom, razpravljali o tem, kakšen je njihov pogled na predpisane knjige za domače branje in maturitetne naslove. Šolsko okolje je glede na rezultate raziskave Knjiga in bralci (KiB) VI – ta trenutno odmeva v javnem prostoru, ker je pokazala, da postajamo družba, ki bere vse manj – na drugem mestu med dejavniki, ki pomembno vplivajo na branje: za najpomembnejšega ga je označilo 36 odstotkov anketirancev, celo odstotek več kot leta 2014, ko je bila narejena zadnja raziskava KiB.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura
Tadej Golob: »Čas je, da bi Vodebu rekli: glej, tule imaš evro petdeset, pojdi na kavo in daj mir«
Za dobro jutro gleda košarkarske akrobacije Luke Dončića, ob dopoldanski kavi načrtuje popoldanski plezalni podvig, na Šmarno goro se z družino odpravi tudi v snegu in v malo več kot pol leta kakor za šalo »naštanca« 600 tisoč znakov. Tadej Golob (1967) je trenutno najbrž naš najproduktivnejši pisec – s trilogijo Jezero, ki je pravkar postala TV-serija, je spet populariziral slovensko kriminalko, vmes pa mimogrede napisal kar nekaj biografij znanih osebnosti (mdr. Milena Zupančič, Peter Čeferin in Alenka Bratušek). Še preden je skočil v žanrske vode, je izkusil tudi, kako je biti cenjen pisec resne literature, saj je za prvi roman Svinjske nogice leta 2010 dobil kresnika. Ob tem je bil dolga leta novinar in kolumnist, najbolj znan po Playboyevih intervjujih.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Družba
Samskih je v Sloveniji že skoraj toliko kot tistih, ki so v zvezi ...
Jano, Ano, Klaro in Marjana druži to, da so uspešni in družabni posamezniki prijetnega videza. Tako kot večina ljudi radi potujejo, se družijo, živijo pač življenje slehernika. Skupno pa jim je še nekaj: vsi so že več let samski. Jana celo pove, da (če ne štejemo bežnih razmerij) še nikoli v življenju ni imela resne zveze. »S tem sem pomirjena, saj samskost ni nekaj, kar te definira. A ko koga srečaš po dolgem času, je kljub vsemu glavno vprašanje, kaj je novega v ljubezni,« pravi. »Biti v zvezi je še vedno tisto, kar se pričakuje od vsakega človeka, sploh to velja za ženske, saj je koncept samosvojosti in neodvisnosti žensk še dokaj nov. Zakon in družina naj bi bila alfa in omega naše identitete. Biti žena in mati je nekaj, s čimer so nas od nekdaj vrednotili, to, da ti ni treba biti ne eno ne drugo, da si še vedno normalna ženska, pa družba zelo počasi sprejema.«
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Kultura
Čemu se odpoveš, če se odpoveš duši?
»Ko bi jaz postal bogat, bi si kupil ananas, lepo malo deklico in star grad nad jezerom, pa bi mi bilo lepo,« v moraliteti Žabe poje Lazar, dramski lik Gregorja Strniše, revež, ki za bogastvo, ki si ga tako srčno želi, sklene pakt s hudičem – podobno kot Faust. Da bi imel »usta zmeraj polna ruma, trebuh zmeraj sit klobas, v naročju zmeraj mlado punco«, hudič seveda zahteva njegovo dušo.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Družba
Mladinska knjiga je izdala koledar za leto 2020. Na fotografiji za mesec september je rdeče-bela ladja Jelke Reichman, na palubi katere plapola modro-belo-rdeča zastava. A ravno ta zastava, ki ni zastava nobene države, je zmotila blogerja Ronija Kordiša in ga napeljala k temu, da je poiskal slikanico Igrače korakajo iz leta 1983. Tam je ob pesmici o ladji iz neznanega kraja Kajetana Koviča objavljena enaka ilustracija, le zastava na ladji je drugačna – jugoslovanska, ki ima poleg modro-belo-rdeče na sredini še rdečo zvezdo.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Politika
Enakost spolov v Sloveniji pomembna le na papirju
Ko je Ursula Von der Leyen postala predsednica Evropske komisije, se je zavezala, da bo oblikovala prvo komisijo z enakim številom žensk in moških. Čeprav ji to ni povsem uspelo, je njena komisija vseeno najbolj spolno uravnotežena do zdaj: šteje dvanajst žensk in petnajst moških.
-
3. 12. 2019 | Kultura
Kdaj si v odnosih heroj, kdaj pa se pustiš izkoriščati drugemu?
Lansko leto sta mlada igralca Vito Weis in Uroš Kaurin za svojo predstavo Heroj 2.0 – Predstava vseh predstav prejela Borštnikovo nagrado za igro. A herojske sage še ni konec. Če sta se v projektu Heroj 1.0 ukvarjala s tem, kako biti heroj, superjunak v sodobnem času, v Heroju 2.0 pa s »herojem igralstva« (kaj naredi dobrega igralca? Kaj biti igralec sploh pomeni?), se zdaj obeta Heroj 3.0 – Več kot besede, v katerem bosta – tokrat brez besed, samo z gibi – prevpraševala svoj odnos drug do drugega. Ljubljanska premiera bo 5. decembra ob 20.00 v Plesnem teatru Ljubljana. »Predstava govori o prijateljstvu, bratski ljubezni, predanosti, obvezi, zavezi. Kako daleč si pripravljen iti v tem odnosu, koliko si se pripravljen podrediti, se predati, biti voden, ali pa biti tisti, ki vleče,« je za STA povedal Weis. Kdaj si v odnosih torej heroj, kdaj pa se pustiš izkoriščati drugemu?
-
26. 11. 2019 | Kultura
»Ko si nimamo več kaj povedati, je to znak, da ... «
Družina Price je na prvi pogled povsem običajna družina nižjega srednjega sloja iz avstralskega predmestja. Starša, Fran in Bob, medicinska sestra in nekdanji delavec v tovarni avtomobilov, sta se odrekla marsičemu, da bi svojim otrokom omogočila večje udobje od tistega, v katerem sta odraščala sama – na primer življenje v hiši z vrtom. »V zameno« naj bi se otroci izkazali, živeli naj bi po moralnih načelih delavskega razreda, ki na prvo mesto postavlja skrb za dom in družino: moški se znotraj družinske celice potrjuje s fizično močjo in delom, ženska pa z materinstvom.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Družba
Lani je na knjižnem sejmu nastopil pisatelj Zahar Prilepin, eden najbolj branih sodobnih ruskih avtorjev, toda sporen zaradi nacionalizma, članstva v stranki, ki ji očitajo neofašistična nagnjenja, in obtožb za vojne zločine. Odbor za mir mednarodnega Pena je njegov obisk označil za neprimeren, toda utemeljitev predsednika upravnega odbora Zdravka Kafola je bila, da knjižni sejem ni organ, ki bi ljudem prepovedoval prihod na sejem, in da »naloga sejmov ni imeti moralna, ideološka, vrednotna ali estetska merila. Edina meja za organizatorje je zakon. Če je neka knjiga ali avtor prepovedan v neki državi, takšna knjiga nima mesta na sejmu.« Ker se s Prilepinom ni zgodilo nič od tega, se je razprava o primernosti njegovega nastopa s tem končala.
-
11. 11. 2019 | Kultura
Od izdaje romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda, ki ga pogosto označujejo za enega velikih ameriških romanov, bo kmalu minilo sto let, a zanimanje zanj ni nič manjše. Knjiga je še vedno na vrhu lestvic najbolj priljubljenih knjig vseh časov in na seznamih obveznega branja šolarjev po svetu. Toda če se pri nekaterih starejših delih lahko upravičeno vprašamo o njihovi aktualnosti za današnji čas, sploh v primeru, da so uvrščena v šolski kurikulum, pri Gatsbyju te dileme ni, kajti njegova zgodba je univerzalna: v pripovedi o ameriškem povzpetniku Jayu Gatsbyju, ki se dokoplje do bajnega bogastva in zaslovi z organizacijo zabav, da bi osvojil mladostno ljubezen, plehko lepotico Daisy Buchanan, vendar neslavno propade, je sicer zajeta esenca zlatih dvajsetih let prejšnjega stoletja v ZDA, a Gatsby je literarni lik za vse čase: po poreklu mali človek, ki je bolestno hlepel po uresničenju ameriškega sna; po denarju, moči, ugledu – da bi mu vse to nazadnje prineslo ljubezen.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Izgorelost. Zakaj vse več ljudi ne zmore več?
Vsako leto v medije prikaplja več zgodb o ljudeh, ki so obvladovali vsa področja življenja: delo, družino, hobije, družabnosti – vsaj videti je bilo tako. Potem pa so se kar naenkrat zrušili, izgoreli. Izgubili so motivacijo za delo, voljo do življenja, v skrajnih primerih je prišlo tudi do popolne fizične izčrpanosti, adrenalnega zloma. Izgorelost je beseda, ki ves čas visi v zraku, tako kot na primer čuječnost, milenijci ali globalizacija. A ljudje so garali od nekdaj in nemalokrat v veliko slabših razmerah kot ljudje v razvitem svetu dandanes. Je mogoče, da se težava v resnici skriva nekje drugje, ne le v prekomernem delu? Je življenje samo tako zelo drugačno?
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Aljoša Harlamov, publicist in urednik na Cankarjevi založbi, ki je pred leti napisal iskren in odmeven esej o lastni izkušnji izgorelosti s povednim naslovom Delati, delati, umreti, je pred kratkim ponovno javno opozoril na to problematiko. Ob tem pa je izpostavil še en vidik: pri osredotočanju na zgodbe izgorelih deloholikov in perfekcionistov z vrha ali vsaj višjih sfer družbene lestvice pogosto pozabljamo na prekarce, samozaposlene, ki delajo po projektih in izgorijo, ker nimajo izbire, zaradi strahu pred izgubo zaslužka namreč sprejmejo praktično vsako delo. To je še toliko izraziteje, če prihajajo iz socialno šibkejših okolij oziroma nimajo stabilnega ekonomskega zaledja.
