• Monika Weiss  |  foto: Borut Krajnc

    20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Družba

    »Cilj trgovcev z elektriko so izključno lastni dobički, ne pa javni interes«

    Aljoša Petek je magister prava in okoljski aktivist, eden ključnih članov ekipe PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ki ima priznan status delovanja v javnem interesu na področjih okolja, migracij in kulture. Že v magistrski nalogi se je ukvarjal s pravno odgovornostjo podjetij za odpadke, ki nastajajo iz njihovih proizvodov, zdaj pa se na doktorskem študiju osredotoča na preprečevanje nastajanja odpadne embalaže. Poklicno ostaja v nevladnem sektorju, kar je med pravniki redkost. Prek PIC deluje večplastno, tudi z vključevanjem v določene (u)pravne postopke ter s sprožanjem tožb in ustavnih presoj, pogosto z drugimi nevladnimi organizacijami.

  • Patricia Friedek

    20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Družba

    »Deklice se vdajo čustvom«

    Švedska psihiatrinja Lotta Borg Skoglund raziskuje simptome motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otrocih in ženskah. Dobro ve, da so zaradi hormonov lahko izrazitejši.

  • Slovenija ne sledi dejanskemu razvoju prometa, posledice pa so krvave

    Podatki Agencije za varnost prometa o nesrečah, v katerih so udeleženi e-skiroji, zbujajo skrb – število nesreč vztrajno raste. Lani so jih zabeležili 12 odstotkov več kot predlani, število huje poškodovanih pa se je v dveh letih povečalo za 29 odstotkov. Do maja letos je bilo 50 nesreč, v katerih je bilo devet voznikov huje in 35 lažje poškodovanih. Leta 2022 sta dve osebi umrli. Za številkami se skriva ranljivost otrok in mladostnikov, ki e-skiroje dojemajo preveč nedolžno. Pri tem pa v oči bodejo podatki o poškodbah.

  • Bo Ljubljana z novim potniškim centrom končno stopila v korak s časom?

    Dobra avtobusna postaja, četudi gre za arhitekturni presežek, je dobra le toliko, kolikor je učinkovito vpeta v širši sistem javnega prometa. Zato ne more obstajati v izolaciji: omogočati mora gladke, hitre in jasne povezave z drugimi prometnimi sistemi, od vlakov prek mestnih avtobusov do tramvajev, koles in pešpoti. Najboljši primeri sodobnih avtobusnih postaj so zato vselej sestavni del tako imenovanih večmodalnih vozlišč, torej prometnih sistemov, ki omogočajo enostavno in hitro prestopanje med različnimi načini javnega prevoza. Le tako lahko javni promet za potnika postane optimalnejša izbira kot avtomobil.

  • Vanja Pirc

    20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Družba

    Vrtec kot domačija

    V zadnjih letih je kar nekaj slovenskih javnih vrtcev, ki so po dolgoletnem delovanju v pretesnih in dotrajanih objektih dobili nove ali prenovljene, vsekakor pa večje, sodobnejše prostore, pritegnilo pozornost arhitekturne stroke, pa tudi širše javnosti. Pred dobrim desetletjem je precej zanimanja, na primer, požela nova enota ljubljanskega vrtca Pedenjped v Kašlju, na obrobju prestolnice, ki je – predvsem zaradi kaotične okoliške zazidave, prometne ceste in industrijskega tira – zasnovana krožno, v svojem jedru pa ima tudi krožni atrij za druženje in igro. Druga enota istega vrtca v Dobrunjah je očarala s temeljito prenovo, sploh z novim prizidkom, ki je premišljeno nadgradil prvotno arhitekturo Jožeta Dobrina, enega od pionirjev povojne gradnje vrtcev. »Projekt je umirjen, razumen in lep. To je dobra arhitektura,« so leta 2022 zapisali v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije ter projektu namenili priznanje zlati svinčnik. Obilo zanimanja je požela tudi novogradnja vrtca Kočevje oziroma njegove enote Čebelica, ki je oživila nekoč degradirano zemljišče sredi mesta na jugu države. Prejela je več nagrad, leta 2023 celo Plečnikovo medaljo, najvišje nacionalno priznanje v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila. Povsem enako nagrado, Plečnikovo medaljo, pa je maja letos prejel še en vrtec. To je vrtec Bohinj, prav tako močno izstopajoča vrtčevska novogradnja – hkrati pa v okolju, v katerega je umeščena, namerno neizstopajoča, saj je njen čar prav v tem, da so snovalci navdih zanjo črpali v bohinjskem prostoru in njegovi arhitekturi.

  • Matic Gorenc

    20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Družba

    Iz pisarn v stanovanja

    Pred letom dni je evropska komisija podpisala dogovor z Belgijo, da bo država od komisije odkupila 23 poslovnih stavb v evropski četrti v Bruslju, kjer so vse najpomembnejše evropske institucije. Približno 25 odstotkov pisarniških površin bodo preuredili v stanovanja in s tem zagotovili okoli 75 tisoč kvadratnih metrov novih stanovanjskih površin. Leta 2024 je bila povprečna velikost najetega stanovanja v Belgiji 97 kvadratnih metrov, to pomeni, da bo ta projekt ustvaril 773 povprečnih belgijskih stanovanj, in če bo šlo vse po načrtih, se bodo prvi stanovalci vanje vselili leta 2028. Belgijska država bo v to vložila dve milijardi evrov, s tem zneskom bo poravnala stroške nakupa in prenove stavb ter spremembe njihove namembnosti. Vodje projekta v Bruslju si želijo, da bi tako hkrati oživili evropsko četrt, ki zdaj ob koncih tedna in med prazniki deluje kot mesto duhov, saj so tam samo pisarne, redkokdo pa v njej živi. Belgija ima sicer že dolgo zgodovino preurejanja starih, nezaželenih pisarniških prostorov v stanovanja, rešitev pa se je izkazala za kar uspešno.

  • 18. 6. 2025  |  Družba

    Kdo je najpogostejša tarča sovražnega govora?

    Danes zaznamujemo mednarodni dan boja proti sovražnemu govoru. Najpogostejša tarča sovražnega govora so najbolj marginalizirane družbene skupine, predvsem etnične, verske in spolne manjšine. Zakonodaja na tem področju je pomanjkljiva, opozarjajo strokovnjaki, zato pozivajo k preventivnim ukrepom, kot je ozaveščanje.

  • Uredništvo

    18. 6. 2025  |  Družba

    Proglas / Stanovanja

    Maja smo na Proglas strani obravnavali perečo problematiko na področju stanovanj v Sloveniji.

  • Uredništvo

    17. 6. 2025  |  Družba

    Mineva 33 let od smrti Mladininega novinarja Iva Štandekerja

    V ponedeljek, 16. junija, je minilo 33 let, odkar je med vojno v BiH umrl Mladinin novinar Ivo Štandeker. Vojnega dopisnika Mladine so v sarajevskem naselju Dobrinja zadeli drobci granate, izstreljene s srbskih položajev. Umrl je med prevozom v vojaško bolnišnico pri Sarajevu. Poleg Štandekerja je bila v napadu ranjena tudi ameriška fotoreporterka Jana Schneider, s katero sta pred tem več mesecev preživela v Sarajevu in drugih delih Bosne in Hercegovine.

  • STA

    17. 6. 2025  |  Družba

    »Smo protiutež potrošništvu in turbo kapitalizmu«

    Mariborski Kulturni center (KC) Pekarna ta teden obeležuje 31 let obstoja. Vsi dejavni v njem tudi ob letošnji obletnici pripravljajo vrsto dogodkov, s katerimi predstavljajo svoje dejavnosti širši javnosti in ob tem opozarjajo na pomen tega samoniklega prizorišča za lokalno skupnost. "Smo protiutež potrošništvu in turbo kapitalizmu," pravijo.

  • Uredništvo

    15. 6. 2025  |  Družba

    Večina Slovencev ima različen pogled na to, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni 

    V članku z naslovom Patriotizem, kulturni boj in profit, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, zgodovinar dr. Božo Repe piše o tem, da je druga svetovna vojna eno izmed najbolj kritičnih obdobij v slovenski zgodovini.

  • STA

    14. 6. 2025  |  Družba

    Na ljubljanski paradi ponosa tudi palestinske zastave

    Festival Parada ponosa se zaključuje s paradno povorko, ki so jo označili kot protest proti sistemski tišini, odpor proti normalizaciji sovraštva in zavezo k vztrajanju. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v nagovoru na Kongresnem trgu dejala, da je Parada ponosa opomin, da svoboda, čeprav je ustavno zagotovljena, še vedno ni samoumevna.

  • Jure Trampuš

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Družba

    Društvo za tradicionalne vrednote se je zavarovalo s samoukinitvijo 

    Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, ki je promoviralo identitarne ideje, koketiralo z etno-nacionalističnimi belskimi gibanji in pod bivšo Janševo vlado celo dobilo status delovanja v javnem interesu kulture, je bilo 30. maja letos ukinjeno. Obraz društva je bil Urban Purgar, član Rumenih jopičev, ki je bil zaradi nasilništva zaprt, avgusta 2021 pa je objavil tvit »Hitler je heroj«.

  • Luka Volk

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Družba

    Maribor šampion?

    Minulo soboto se je v Mariboru paradne povorke po navedbah organizatorjev udeležilo okoli 350 ljudi, med njimi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, udeležence povorke pa je v drugem največjem slovenskem mestu pričakala skupina v veliki večini mladoletnih fantov, domnevno članov »domoljubnega« in »rodoljubnega« gibanja Slovenski red, ki so se po Mariboru sprehodili s transparentom z napisom »Bodite ponosni na narod, ne na greh«.

  • Borut Mekina

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Družba

    Porno Cerkev

    Da se avantura mariborske nadškofije v svet kapitalizma, tveganega kapitala in financ – z gradnjo finančnih holdingov, nato ustanovitvijo Krekove banke, njeno prodajo ter vlaganjem kapitala v telekomunikacijska podjetja in kemično industrijo – ne bo dobro končala, je postalo očitno že pred finančno krizo in papežem Frančiškom.

  • Luka Volk

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Družba

    Natečaj za spomenik slovenski osamosvojitvi

    Na rob Trga republike v Ljubljani smo 26. junija tistega usodnega leta posadili »osamosvojitveno lipo«, ki je – malce ironično, to je treba priznati – zaradi prostorske stiske naslednjih 20 let precej trpela, hirala in venela, dokler ni bila prestavljena na drugo stran ceste, ob stavbo parlamenta. Na njeno mesto je bil postavljen visok drog s slovensko zastavo, zdaj pa vlada upa, da bi tam v prihodnosti stal spomenik osamosvojitvi.

  • Matic Gorenc

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Družba

    Kako izkoristiti, da imamo v javnih vrtcih po državi končno dovolj mest?

    Spraviti otroka v vrtec pred desetimi leti ni bila lahka naloga. Otrók je bilo preveč, mest v vrtcu premalo.

  • Borut Mekina

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Družba

    Se stanovanjski stroj zaganja?

    Gradnja javnih neprofitnih najemnih stanovanj je ena najpomembnejših obljub koalicije pod vodstvom Roberta Goloba in cilji so bili v skladu s tem na začetku mandata visoki: dobili bomo 30 tisoč javnih najemnih stanovanj v desetih letih ali 20 tisoč novih najemnih stanovanj do leta 2030, smo slišali pred volitvami. Ali kot je februarja leta 2023 dejal minister za delo Luka Mesec: v koaliciji želimo »do leta 2026 ustvariti stroj, ki bo sposoben zgraditi po dva tisoč stanovanj letno«, predsednik vlade Golob pa ga je na tisti znani tiskovni konferenci popravil na »tri tisoč«. Tri tisoč javnih neprofitnih stanovanj letno? Saj to je vsako leto toliko, kolikor smo jih v preteklosti zgradili v desetih letih!

  • Monika Weiss

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Družba

    Kje išče v aferi Spirit evropsko tožilstvo?

    Prejšnji torek je Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma zlorabe evropskih sredstev izvedel več hišnih preiskav na območju Ljubljane, Celja in Maribora. Novica o preiskavi, povezani z dvema izigranima razpisoma javne agencije Spirit, je poniknila med drugimi, čeprav si zasluži več pozornosti. Predkazenski postopek namreč usmerja Evropsko javno tožilstvo, v fokusu preiskave pa je poslovnež Tadej Von Horvath, ki je ključne poteze v svojem spornem načrtu naredil le nekaj dni po sestanku na gospodarskem ministrstvu, kjer je sedel s pripravljavci razpisa ter člani stranke SD.

  • Matic Gorenc

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Družba

    Kaj bomo s Trgom republike?

    Dela na takratnem Trgu revolucije so se začela v šestdesetih letih, ko se je pod vodstvom arhitekta Edvarda Ravnikarja začela graditi podzemna garažna hiša, leta 1965 je zrasel še prizidek h Gimnaziji Jožeta Plečnika (Šubičevi gimnaziji), ki stoji ob trgu. Leta 1971 je Ljubljana dobila Maximarket in stolpnico TR2, v katero se je preselila Ljubljanska banka, današnja NLB, nekaj let kasneje je bila dokončana še druga stolpnica, TR3, v kateri je dobila prostore takratna industrijska velikanka Iskra. Obširna dela so se končala leta 1982 s koncem graditve Cankarjevega doma. Nasproti trga republike od leta 1959 stoji stavba slovenskega parlamenta, še prej skupščine socialistične republike Slovenije, ki jo je zasnoval Vinko Glanz. Do leta 2014 je bilo na trgu urejeno parkirišče, danes pa je tam odprta ploščad.

  • Monika Weiss

    12. 6. 2025  |  Družba

    Nevarnost / Pokrovi avtomobilskih motorjev so vsako leto za pol centimetra višji

    Po ugotovitvah nove raziskave višina sprednjih pokrovov novih avtomobilov v Evropi povprečno narašča za pol centimetra na leto, kar je posledica vse večje prodaje športnih terencev, t. i. SUV-jev. Pri preizkusih, ki jih opravila evropska organizacija T&E, se je pokazalo, da vozniki v vozilih z najvišjimi pokrovi motorjev pred seboj niso mogli videti otrok, starih celo do devet let, podatki za Slovenijo pa kažejo, da je povprečna višina pokrova motorja pri novih avtomobilih celo nekoliko višja od povprečja držav EU.

  • Uredništvo

    12. 6. 2025  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / PODPIŠI PETICIJO, USTAVIMO GENOCID!

    V petek, 13. junija, izide nova Mladina! V 24. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, opozarjamo, da je potrebno suspendirati trgovinski sporazum med EU in Izraelom. Podpišite peticijo in ustavite genocid! 

  • Uredništvo

    12. 6. 2025  |  Družba

    Zadnjih 35 let je v Sloveniji minilo v znamenju spopada za pravo resnico o drugi svetovni vojni

    V članku z naslovom Spopad za pravo resnico, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, zgodovinar dr. Bojan Godeša piše o tem, da se optimistična pričakovanja, da bo z nastopom demokracije na Slovenskem tudi konec politično motivirane obravnave preteklosti, po petintridesetih letih niso v celoti uresničila.

  • STA

    11. 6. 2025  |  Družba

    Na trgu vse več ponarejenih živil in pijač

    Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) opozarja na vse več ponarejenih živil in pijač na trgu. Pristojni državni organi so jih v eni sami operaciji po vsej uniji zasegli v skupni vrednosti 91 milijonov evrov. V ponarejenih živilih so našli tudi nevarne snovi, med drugim metanol, živo srebro in strupene pesticide, so strnili v uradu.

  • STA

    9. 6. 2025  |  Družba

    »Mladinski centri po Sloveniji so varni prostori, kjer mladi najdejo podporo«

    Ob 20-letnici delovanja Mreže MaMa, ki združuje 58 mladinskih centrov v Sloveniji, so pretekli teden na srednjih šolah po vsej Sloveniji izvedli več delavnic z naslovom Naš mladinski center, naš glas. Mladi so na delavnicah soustvarjali vizije prihodnosti mladinskega dela in mladinskih centrov, so ob koncu delavnic zapisali pri Mreži MaMa.

  • Uredništvo

    6. 6. 2025  |  Družba

    »Če hočemo, da nas jemljejo resno, moramo razviti lastne sposobnosti odvračanja«

    "Žal so mednarodni odnosi postali podobni Divjemu zahodu. Ni več supersile, hegemona, mednarodne organizacije, ki bi jamčila, da ne bi prišlo do uporabe sile oziroma da bo tisti, ki jo uporabi, kaznovan, izločen. Danes v mednarodnih odnosih države odkrito grozijo z uporabo sile, na drugi strani pa ni nobenih jamstev o protiukrepih in sankcijah. To pomeni, da če hočemo, da nas jemljejo resno, moramo razviti lastne sposobnosti odvračanja. To izhaja iz analiz ranljivosti. Lahko gre za krepitev varnostno-strateške kritične infrastrukture za informacijske sisteme pa vse do institucij za delovanje demokracije, preprečevanja širjenja lažnih novic. Varnost je danes kompleksno, večdimenzionalno vprašanje. Klasična, vojaška varnost je zgolj ena dimenzija. "

  • Luka Volk

    6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Družba

    Kaj tiči v ozadju odpovedi delovnega razmerja Frideriku Klampferju?

    Filozofu Frideriku Klampferju, donedavnega predavatelju na mariborski Filozofski fakulteti, je bila marca vročena odpoved delovnega razmerja. Formalno naj bi bil za to kriv birokratski zaplet – potekla mu je habilitacija v naziv izrednega profesorja, vlogo zanjo pa je, ob zagotovilih, da s tem ne bo težav, oddal precej pozneje, kot narekujejo pravila. Dober delodajalec bi v tem primeru najbrž poskrbel, da zagato reši ... Vendar kafkovski proces, ki je sledil in še poteka, Klampferju, tudi glasnemu kritiku dekana Darka Friša, daje misliti, da vodstvu fakultete ni bilo nikoli do tega.

  • Jure Trampuš

    6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Družba

    Če zakonodaja ne omogoča omejitve poslovanja z izraelskimi družbami, spremenimo zakonodajo

    Po sušnih letih koronske prizemljenosti se Letališču Jožeta Pučnika obetajo boljši časi, število potnikov se povečuje, trendi kažejo, da naj bi do konca leta tam našteli okoli 1,5 milijona potnikov. Zdaj letališče ponuja malo več kot 170 poletov na teden na 26 destinacij.

  • Monika Weiss

    6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Družba

    Je desni populizem premagal podnebni boj?

    Prejšnji teden so bili predstavljeni izsledki raziskave Slovensko javno mnenje (SJM) 2024, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim so skrb zbujajoči odgovori anketirancev o odnosu do podnebnih sprememb. V standardizirani raziskavi, opravljeni od oktobra lani do februarja letos, je odgovarjalo 992 ljudi, raziskava SJM pa v Sloveniji poteka že desetletja.

  • Vanja Pirc

    6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Družba

    Učenje s Cankarjem

    Ljubljanski študentje in dijaki že leta občutijo neznosno pomanjkanje prostorov za učenje. Za približno 40 tisoč študentov naj bi bilo po oceni Študentske organizacije Univerze v Ljubljani po vsem mestu na voljo le okoli 4000 čitalniških mest. Še zlasti huda težava so nedelje – spomnimo se samo, kako nezamisljivo dolga vrsta študentov se je med letošnjim zimskim izpitnim obdobjem ob nedeljah vila pred edino na tisti dan odprto knjižnico, Centralno tehniško knjižnico. A gneča je pravzaprav vedno, tudi pred tokratnim izpitnim obdobjem.