-
29. 7. 2025 | Družba
V Sloveniji letos rekordno število belih štorkelj
V Sloveniji je letos gnezdilo 321 parov belih štorkelj, iz gnezd pa je poletelo 807 mladičev, kar je 134 mladičev več kot lani, kaže najnovejši popis, ki ga od leta 1999 izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Kot so izpostavili, gre za najvišje številke doslej. V minuli zimi jih je pri nas prezimovalo najmanj 20.
-
29. 7. 2025 | Družba
»Ovadili bomo avstrijsko policijo in poiskali odgovorno osebo, ki mora odstopiti«
"Koroški Slovenci so pretreseni in šokirani, da se kaj takega spet dogaja, in to ravno 80 let po zločinih pri Peršmanu," je racijo avstrijske policije na taboru slovenskih študentov v oddaji Odmevi na TV Slovenija komentiral borec za pravice slovenske manjšine in odvetnik udeležencev na taboru Rudi Vouk, ki je obenem razkril, da bo sledila kazenska ovadba proti policiji zaradi zlorabe uradnega položaja.
-
28. 7. 2025 | Družba
Brezplačno testiranje na hepatitis C
Ob svetovnem dnevu hepatitisa bo v ambulanti ljubljanske infekcijske klinike na Poljanskem nasipu danes in v torek med 12. in 18. uro anonimno in brezplačno testiranje na hepatitis C brez napotnice. Na voljo bo tudi specialist infektolog za virusne hepatitise, ki bo odgovarjal na morebitna vprašanja in po potrebi ustrezno svetoval.
-
28. 7. 2025 | Družba
»Zahtevam takojšnjo politično razjasnitev tega škandaloznega dogodka«
Avstrijska policija je v nedeljo izvedla obsežno racijo na antifašističnem taboru v organizaciji Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD), ki te dni poteka na območju muzeja Peršman na avstrijskem Koroškem. Organizatorji in podporniki tabora so zgroženi in poudarjajo, da gre za nedopustno akcijo na občutljivem spominskem kraju.
-
27. 7. 2025 | Družba
»Bolje bi bilo, če bi duhovnikom prepustili odločitev, ali bodo imeli družino ali ne«
"V vsaki cerkvi boste našli pozitivne in negativne stvari, saj jo vodimo ljudje, ki žal delamo tudi napake. Nobena cerkev na tej Zemlji ni idealna. Kar zadeva celibat, pa menim, da bi bilo vseeno bolje, če bi duhovnikom prepustili odločitev, ali bodo imeli družino ali ne. Domnevam, da pri vsakem od nas pride obdobje, ko zahrepeni po tem, da bi imel koga ob sebi in zaživel družinsko življenje. Konec koncev smo ljudje ustvarjeni za skupnost, tudi družinsko."
-
27. 7. 2025 | Družba
»Revščina je osnovna politika države, v kateri živimo«
"Revščina je osnovni instrument ohranjanja oblasti, ki enako 'uspešno' deluje navzdol, na prebivalce države in na status države v EU. Revščina je programirana, načrtovana, dosledno izvajana, sistematično podkrepljena s šepavo ideologijo, podprta z represivnim aparatom, ki ga – logično – tudi ohranjajo v stanju revščine. Revščina je osnovna politika države, v kateri živimo. Če se bolje znajdemo v revščini, taki oblasti pomagamo: do mile volje si lahko izmišlja nove omejitve, reveži se bodo izgubljali, fizično odmirali in se prilagajali, da bi državi namenili še malo vetra v hrbet."
-
26. 7. 2025 | Družba
»Mladi se vse bolj osredotočajo na lastne probleme in manj na družbene«
"Pri mladih je danes opazen trend individualizacije, pri čemer se mladi vse bolj umikajo v zasebni svet in se osredotočajo na lastne probleme in manj na družbene. To zmanjšuje kolektivno zavest in sposobnost mladine, da bi delovala kot enotna, povezana družbena skupina s skupnimi interesi in cilji. Namesto aktivnega angažiranja v javnem življenju se mladi pogosto zapirajo v mikrosvet družine in ožjih prijateljskih krogov. Medtem ko so se v preteklosti vrednote mladih pogosto povezovale z delom, zaposlitvijo in kariero, raziskave zaznavajo premik k bolj osebnim vrednotam, kot so medosebni odnosi, osebni razvoj, kreativnost, izobraževanje in kakovost vsakdanjega življenja."
-
25. 7. 2025 | Družba
»Nepremičnine so lahko zlata naložba samo v državi, ki ne pozna nepremičninskega davka«
"Nepremičnine so lahko zlata naložba samo v državi, ki ne pozna nepremičninskega davka, ki ne ureja in nadzoruje najemnih razmerij, ki pušča lastnikom povsem proste roke pri odločanju, za kakšne nestanovanjske namene bodo uporabljali svoja stanovanja, in ki razume gradnjo javnih najemnih stanovanj kot samo še en socialni transfer. To ni le opis Slovenije, ampak vseh tranzicijskih držav, ki so poskrbele, da je lastništvo postala samo absolutna pravica skoraj brez dolžnosti, ki jih v starih kapitalističnih državah pogojuje lastnina."
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Družba
Je Slovenija res ena izmed evropskih držav z najrepresivnejšo kaznovalno politiko?
Je Slovenija res ena izmed evropskih držav z najrepresivnejšo kaznovalno politiko in najspornejšim zaporskim sistemom? Podatki že kažejo tako. Svet Evrope, ki združuje 46 evropskih držav, je izdal sveže poročilo o tem področju za stanje na dan 31. januarja 2024.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Družba
Ustavno sodišče je na zahtevo poslank in poslancev tedanje opozicije, ki je smiselno podobna sedanji koaliciji, odločalo o (proti) ustavnosti sprememb zakona o mednarodni zaščiti, ki jih je marca 2021 sprejela vlada Janeza Janše. Gre za več ukrepov, namenjenih dodatnemu zmanjševanju pravic tujcev, ki zaprosijo za azil. Tokrat gre za zmanjševanje pravic v postopku odločanja o mednarodni zaščiti, za omejitev gibanja in spremembo vloge, ki jo imajo svetovalci za begunce. Ti so bili doslej zaupniki tujcev v postopku pred premočno državo in s tem po smislu podobni odvetnikom, poslej bodo prav nasprotno, ena izmed njihovih najhujših mor.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Družba
Državni zbor je prejšnji teden sprejel popravke stanovanjskega zakona. Kljub priporočilu zagovornika načela enakosti že aprila letos in pozivu širokega kroga organizacij, ki delujejo na področju nasilja in človekovih pravic, prejšnji teden ob sprejemanju zakona neposredno v državnem zboru predlagatelj, to je ministrstvo za solidarno prihodnost, priporočilu oziroma pozivu ni prisluhnil.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Družba
Številni starši imajo vsako poletje hude težave – ne vedo, kam dati otroke, ko so sami v službi. Delovno aktivni ljudje imajo na leto v povprečju od pet do šest tednov dopusta, šolskih počitnic pa je za kar 14 tednov. Veliko staršev se sicer lahko zanese na stare starše otrok, vendar tega privilegija nimajo vsi, še posebej ne priseljenci, katerih starši ne živijo v Sloveniji. Edina možnost, ki ostane, je počitniško varstvo, a to je drago in ni dostopno vsem staršem. Če vzamemo za primer zavod Mala ulica v Ljubljani: teden varstva tam stane 125 evrov za občane Mestne občine Ljubljana in 250 evrov za druge. To je malo več kot 500 oziroma 1000 evrov na mesec, kar je strošek, ki si ga socialno ogrožene družine ne morejo privoščiti.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Družba
Sestali smo se v Poslovno-storitveni coni Majer v Črnomlju, ki se po zunanjem videzu ne razlikuje od številnih drugih obrtnih con starejšega tipa. Čeprav na zunaj nič ne kaže na to, se med obrtnimi delavnicami, pravzaprav nad njimi, skrivajo prostori športnega društva Muay Thai Gym Gladiator. S klišejskim prizorom industrijskega stopnišča, skritega med take in drugačne obrtniške polizdelke, bi se pravzaprav lahko začel katerikoli izmed filmov naslovne ameriške akcijske franšize, ki se je verjetno spomnijo le še redki, z Jean-Claudom Van Dammom, ki se ga prav tako verjetno spomnijo le še redki, v glavni vlogi. Tudi v našem primeru bi lahko šlo za zgodbo o boju nepričakovanega junaka iz deprivilegiranega okolja, ki premaga nepremagljivo. In v marsičem to res je, čeprav ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.
-
24. 7. 2025 | Družba
»Haluciniranje je trenutno ena ključnih težav pri umetni inteligenci«
"Haluciniranje je trenutno ena ključnih težav pri delovanju klepetalnikov, kot je ChatGPT. Ti modeli so oblikovani tako, da želijo vedno dati uporabniku odgovor, tudi če za to nimajo dovolj jasnih podatkov. Vzrok za ta pojav leži v tem, da ti sistemi ne razumejo informacij v klasičnem smislu, ampak predvsem analizirajo statistične vzorce besedila, s katerimi so bili naučeni. Če določene informacije nimajo dovolj jasno zastopane ali pa če je vprašanje preveč specifično, lahko model zelo samozavestno ponudi napačno razlago."
-
23. 7. 2025 | Družba
»Ne znam si predstavljati sveta brez schengena«
"Prehajanje mej brez meja se mi zdi nujno za misleče bitje. To, da se schengen ponekod zapira, občutim kot veliko oviro. Zdi se mi narobe. Razumem varnostne pomisleke, ampak schengen bi morali varovati bolj od vsega drugega, ker nas je osvobodil. To, da greš brez ovir iz Ljubljane v Pariz in plačuješ z isto valuto kot v Ljubljani, je eden ključnih dosežkov 21. stoletja. To je dosežek v družbenem smislu, v smislu svobode. Osebno mislim, da je svoboda nad zdravjem in nad vsem drugim. Svoboda gibanja pa je temeljna svoboda. Človek, ki se počuti Evropejca, bi moral biti srečen, da živi v takšnem svetu."
-
22. 7. 2025 | Družba
Anketa / Državljani Slovenije menijo, da je največ ponaredkov pri oljčnem olju
Verjetnost ponarejenih živil je po mnenju Slovencev največja pri oljčnem olju, najmanj pa jih skrbi pristnost vina, je pokazala anketa Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Ponarejeno živilo je že kupila tretjina vprašanih, ob odkritju ponaredka pa je največ vprašanih izdelek vrglo v smeti.
-
22. 7. 2025 | Družba
Mariborski kriminalisti so preiskali kaznivo dejanje goljufije. Ugotovili so, da sta moški in ženska z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin med opravljanjem dejavnosti vedeževanja zapeljala oškodovanko, da jima je ta v celoti zaupala in jima izročila večjo vsoto denarja in nakita, so danes sporočili s PU Maribor.
-
22. 7. 2025 | Družba
»Odstrel je nujen ukrep tudi z vidika trajnega ohranjanja medveda«
"Odstrel se primarno izvaja zaradi zmanjševanja in preprečevanja eskalacije konfliktov ljudi z medvedom. Medved bi, biološko gledano, lahko živel v praktično celotni Evropi, vključno z mesti. Edini faktor, ki vpliva na njegovo preživetje in realno razširjenost, je poleg hrane, ki pa je lahko v celotni Evropi najde dovolj, toleranca s strani človeka. Ta je omejena in v splošnem upada, ko se začno konflikti ljudi z medvedom povečevati. Gre za zelo krhko ravnotežje, ki ga znamo v Sloveniji dobro vzdrževati, kar se kaže v viabilni populaciji ob razmeroma malo konfliktih – oziroma je to veljalo do letos."
-
22. 7. 2025 | Družba
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Markom Godnjavcem, znanim tudi kot Jizah DaFunk, ki je v glasbeni posel poklicno vpet že več kot četrt stoletja. Njegova vloga na domači glasbeni sceni se sicer razteza daleč onkraj hiphop kulture: zaposlen je pri založbi Nika, slovenskem zastopniku založbe velikanke Warner Records, leta 2010 pa je ustanovil tudi neodvisno butično založbo Beton. Zadnje čase deluje še kot ljubiteljski kritik restavracij s hitro oziroma ulično prehrano. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Gregor Kocijančič, je med drugim dejal, da je rap kot politika. In podobno kot pri politiki je tudi eden od ključnih problemov, s katerimi se sooča naša rap scena – pomanjkanje novih ljudi.
-
19. 7. 2025 | Družba
»Ljudje se do zgodovine pogosto obnašajo, kot da so v samopostrežni trgovini«
"Na teh prostorih je največji problem prav v interpretaciji istih dogodkov. Kar je za ene zmaga, je za druge poraz. Tisti, ki so za ene junaki, so za druge zločinci. Premalo pozornosti se posveča odtenkom – stvari so pogosto predstavljene črno-belo. Ljudje se na naših prostorih do zgodovine pogosto obnašajo, kot da so v samopostrežni trgovini. V zgodovino vstopajo takrat, ko jim to ustreza, in iz nje vzamejo tisto, kar jim v določenem trenutku pride prav."
-
18. 7. 2025 | Družba
»Otroci tega časa niso bolj travmatizirani kot prejšnje generacije«
"Ne strinjam se, da so otroci tega časa na kakršenkoli način bolj travmatizirani kot prejšnje generacije. Starši še nikoli niso tako skrbno pazili, da ne bi naredili česa narobe, kot danes. Problem je bolj v diskusijah na spletnih omrežjih in splošnem občutku, da je treba otroka zaščititi pred vsem hudim in mu zagotoviti vse, kar potrebuje, in še veliko več, kar vodi v izčrpanost staršev, previsoka pričakovanja do njih samih, nepretrgano preverjanje napak, ki bi jih lahko naredili, pretirano zaščitništvo, odrekanje pravice otroku, da bi kaj naredil po svoje, brez nadzora. Nad otroki danes nepretrgoma bdimo in jih nepretrgoma stimuliramo. Nimajo časa za počitek. Ne morejo se umakniti našemu nadzoru, ki je postal družbena norma. O pretiranih pritiskih ve nekaj malega več moja generacija, od katere se je zahtevala čimprejšnja osamosvojitev, in generacija pred mano, kjer so se starši borili za preživetje."
-
18. 7. 2025 | Družba
»Čezmerna raba stanovanj za kratkotrajen najem ruši temeljni namen prostorskega načrtovanja«
"Čezmerna raba stanovanj za kratkotrajen najem ruši temeljni namen prostorskega načrtovanja, ki je doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih ter ekonomskih vidikov, hkrati pa predstavlja kršitev gradbene zakonodaje, ki ščiti javni interes pri graditvi objektov, kot je, recimo, varnost objektov."
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Družba
Ne bodi kot Thompson, bodi kot Severina
Severina, ki v rokah drži palestinsko zastavo – po tej podobi bo v spominu ostal letošnji festival Pivo in cvetje, največja festivalska prireditev v Sloveniji. Spominjali se ga bomo torej po človekoljubni drži najprepoznavnejše glasbene gostje festivala, ki se je zavzela za ustavitev genocida v Gazi, ki neovirano, pred očmi vsega sveta, poteka že 21 mesecev in je v njem umrlo že 60 tisoč Palestincev. Večtisočglavo občinstvo ji je namenilo huronski aplavz.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Družba
Kako bomo zavarovali delavce na prostem, ko je vsako leto bolj vroče?
Letošnje poletje je znova zelo vroče, temperatura sredi dneva redno preseže 30 stopinj Celzija. Junij 2025 je bil najtoplejši in najbolj suh mesec od začetka meritev leta 1950.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Družba
»Minister, ki je prišel iz živinoreje, mi je rekel: Marina, namakanja v Sloveniji ne bo«
Dr. Marina Pintar (1961) je mednarodno priznana strokovnjakinja za namakanje. Po študiju agronomije na ljubljanski Biotehniški fakulteti se je leta 1986 zaposlila na Vodnogospodarskem inštitutu, zdaj Inštitutu za vode RS, kamor je kot prva agronomka prišla ravno zaradi načrtovane, a nikoli uresničene gradnje velikih namakalnih sistemov. Leta 1999 je postala profesorica na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete, katere dekanja je danes. Ostaja nosilka več dodiplomskih in podiplomskih predmetov s področja celovitega urejanja kmetijskega prostora, vpeta pa je tudi v vrsto raziskovalnih projektov.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Družba
Od 21. do 24. oktobra bosta na celjskem sejmišču potekala prvi mednarodni sejem in konferenca orožarjev SIDEC 2025. Prizorišče in prireditve bodo zaprti za javnost, namenjeni bodo le vabljenim. Med že napovedanimi govorci je predstavnik italijanskega podjetja Leonardo, ki dobavlja orožje Izraelu in s tem po ugotovitvah posebne poročevalke ZN za Palestino Francesce Albanese prispeva h kršitvam mednarodnega prava in genocidu, od katerega ima finančne koristi. Med panelisti bosta tudi Damir Črnčec, »skesanec« iz SDS, ki se je januarja z obrambnega ministrstva preselil na Slovenski državni holding, kjer skrbi za korporativno varnost, in donedavni dekan Fakultete za strojništvo Mihael Sekavčnik.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Družba
Jedro nesoglasij med vlado in zdravniškimi organizacijami, predvsem zdravstvenim sindikatom Fides, ostaja zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim želi koalicija jasneje ločiti javno zdravstvo od zasebnega. V Fidesu so prejšnji mesec vložili zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona, saj naj bi omejeval pravico zdravnikov do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno pravico do svobode dela. Uveljavitev zakona naj ne bi imela le negativnih učinkov na partikularne interese nekaterih zdravnikov, škodovala naj bi, kot trdijo v Fidesu, tudi javnemu zdravstvu. Zaradi omejevanja dela zunaj javnega sistema naj bi sledili dodatne kadrovske izgube in zastoji. Podobno je tudi mnenje drugih zdravniških organizacij.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Družba
Od 12. junija, ko je vlada sprejela novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov in je Petrol protestno zaprl štiri poslovalnice v manjših krajih, je tečaj delnice Petrola rasel. Povedano konkretneje: če je bil okrog 10-odstotni delež Petrola, ki ga obvladuje eden najvplivnejših lastnikov, to je podjetnik Darij Južna, 13. junija vreden 197,5 milijona evrov, je bil ta torek, ko je Petrol napovedal vnovično odprtje štirih servisov, vreden skoraj 10 milijonov evrov več, 207,4 milijona evrov. Medtem ko so vodilni Petrola zadnje tedne javno zatrjevali, da je Petrol v nemogoči finančni situaciji, se je delničarjem – smejalo.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Družba
Pred slabimi petimi leti je na nekem dokaj obskurnem spletnem forumu vzniknila navidezno prismuknjena teorija zarote, ki predpostavlja, da je bilo medmrežje ljudem odvzeto že leta 2016, da so ga uzurpirali (ro)boti in da smo (človeški) uporabniki predvsem pasivni opazovalci algoritemsko vodene vsebine, ki jo avtomatizirano ustvarja in objavlja umetna inteligenca. To so bili še preprostejši časi, ko sistemi generativne umetne inteligence, denimo veliki jezikovni modeli, slikarski roboti in orodja za ustvarjanje sintetičnih videoponaredkov, še niso bili del vsakdanje digitalne krajine, teorija zarote pa je bila ovržena kot »paranoidna fantazija«. A zdaj, ko je splet iz dneva v dan bolj preplavljen z digitalnim balastom, ustvarjenim z umetno inteligenco (v angleščini se je takšne vsebine prijel izraz AI-slop, torej UI-brozga), in ko zares zajeten del objav in interakcij na družbenih omrežjih opravljajo (ro)boti, ki nas skušajo tako ali drugače opehariti, se teorija mrtvega interneta ne zdi več tako za lase privlečena, paranoidna ali pretirano konspirološka. Splet se kvari in prerokba postaja resničnost.
-
17. 7. 2025 | Družba
»Šele s pojavitvijo univerz se je pojavil monopol nad resnico«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Robinom Vosejem, predavateljem na Univerzi sv. Tomaža v Frederictonu. Sredi 16. stoletja je ob konfrontaciji s protestantizmom papež Pavel IV. objavil seznam prepovedanih knjig, ki ga je Vatikan pod imenom indeks obnavljal do sredine 20. stoletja. Katere vsebine in avtorji so se znašli na njem, kdo so bili inkvizitorji, ki so bili med najpozornejšimi bralci svetovne literature, kako so uradne prepovedi prinesle slavo pisateljem, zakaj je bilo neko delo na seznamu v eni in prosto dostopno v drugi deželi? V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Bernard Nežmah, je med drugim dejal, da kadar je oblast hotela onemogočiti idejo ali tekst, ji je to uspelo.