Digitalna pogrebna služba

Na družbenih omrežjih predstavimo kurirano podobo sebe; skrbno izbiramo svoje objave in s tem tudi način, kako nas vidijo drugi. Ta teden pa je Facebook predstavil nadgradnjo, s katero bomo svojo podobo še lažje oblikovali ne le v življenju, temveč tudi po smrti. Naši bližnji nam bodo tako lahko enostavno postavili digitalni spomenik na neskončnih planjavah interneta. Več

Radio Mladina: Privatizacija zdravstva in izstop zdravnikov iz sistema javnih plač?

Gost Radia Mladina je tokrat Vasja Jager, avtor članka Izsiliti privatizacijo, ki si ga lahko preberete v novi številki Mladine >> #Mladina15 

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/604336713&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Futuristična kupčija

Distopična prihodnost, v kateri računalniki nadomestijo človeško delovno silo v ustvarjalni sferi, je izjemno daleč, morda tudi nemogoča. A v zadnjem času na področju razvoja umetne inteligence, ki na temeljih mehanskega učenja ustvarja izvirne glasbene kompozicije, prihaja do premikov. Več

V osjem gnezdu

Center za politično lepoto, eden najbolj znanih umetniških kolektivov v Nemčiji, je pred dvema letoma v bližini domovanja nemškega politika Björna Höckeja postavil 24 večtonskih betonskih kvadrov; repliko berlinskega spomenika žrtvam holokavsta. Tak spomenik pred domačim pragom si je politik iz skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo »prislužil« zaradi besed o »sramotnosti« berlinskega spomenika in poziva sonarodnjakom, naj se manj obremenjujejo s »krivdo za vojno«. Philipp Ruch, vodja umetniškega kolektiva, sicer doktor političnih ved, je ob postavitvi replike dejal, da bo ta (o)stala tam, kjer je, dokler Höcke ne poklekne pred njo in se pokesa. Več

Rakave Rače

Prebivalci Rač pri Mariboru so že dolgo zaskrbljeni zaradi morebitnih negativnih zdravstvenih vplivov industrije v njihovem kraju. Več

Cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov je izsiliti privatizacijo

Petindvajsetega oktobra 2017 – že pred enim letom in pol – so člani sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um v elektronske nabiralnike prejeli sporočilo, ki je bilo označeno kot izredno pomembno. Pošiljal jim ga je predsednik sindikata Igor Muževič. V njem je bil opisan načrt, po katerem bi družinski zdravniki dosegli izstop iz javnega sektorja in nato s svojimi dotedanjimi delodajalci, torej zdravstvenimi domovi, sklenili nove pogodbe – kot zasebniki. »Vsak ima možnost se pogovoriti s kolegicami in kolegi v zdravstvenem domu in sklicati bodisi individualni bodisi skupinski sestanek, kjer se vodstvu zdravstvenega doma razloži, da ne želite več biti zaposleni v zdravstvenem domu, ampak da predlagate sklenitev pogodbe z vami kot zasebnim zdravnikom, ki bo še naprej skrbel za isto populacijo bolnikov,« je med drugim zapisal Muževič. Ter sklenil: »Ne vidim nobenega razloga, da enako ne bi storile tudi kolegice in kolegi, ki so zaposleni v bolnišnicah.« Več

Bitka za Muro

Mura je zadnja večja slovenska reka, ki je še ni »zasužnjila« energetika. Drava, Sava in Soča v spodnjem toku so se bolj kot ne spremenile v niz akumulacijskih jezer. Zamisel, da bi vpregli tudi Muro, je stara že več desetletij. V 80. letih prejšnjega stoletja so energetiki sprva načrtovali celo verigo 12 hidroelektrarn, a so načrti najprej zastali zaradi množičnega nasprotovanja lokalnega prebivalstva, nato pa so v letih po osamosvojitvi za nekaj časa popolnoma zamrli. Več

Vladar je hruška, a hruška tudi zgnije!

»Ste videli zadnjo hruško?« so ob koncu leta 1831 Parižani spraševali drug drugega. Nove in nove podobe hrušk so videvali še naslednje leto in še naslednje, in to ne le v časopisih, ampak tudi na mestnih zidovih. Manija hrušk se je širila celo iz Pariza. Več

Gora umorov

»Odkar sem prišel sem, so name streljali, me pretepli, me trikrat ugrabili, mi v usta tlačili pištolo, me privezali na stol, me vrgli po stopnicah, me divje preganjali skozi mesto,« dahne moški, ki si pravi Austin. Kdo točno je, ne vemo, ker je maskiran. A takoj doda: »Ne vem, če bom kdaj odšel. Tu mi je zelo všeč.« Več

David Attenborough, raziskovalec

Prvi vtis, ko človek vstopi v modro pobarvano hišo v londonski četrti Richmond in nato naprej v prostorno dnevno sobo, obdano z galerijo ter vitrinami, polnimi afriških mask, umetnin z vsega sveta in na tisoče knjig, je, da 92-letni Attenborough živi v lastnem muzeju. Ko se je leta 1954 odpravil na prvo potovanje, nekateri predeli Zemlje še niso bili raziskani: črno-bele fotografije iz pragozda in divje živali v televizijskem studiu so zadostovale, da so bili ljudje navdušeni. V naslednjih desetletjih je Attenborough kot sodelavec BBC potoval tudi na južni pol in v Borneo, Avstralijo in na Galapaško otočje, na gorska območja in skozi puščave. Več