Kdo bo vodil komunikacijsko strategijo pri zelenem prehodu?

Glavna komunikatorja zelenega prehoda v Sloveniji postajata Herman & partnerji in Pristop. Za komuniciranje »zelenih energetskih projektov« so ju izbrale državne energetske družbe na čelu s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE).

Furs vs. OnlyFans

Devetega decembra lani je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) z javnim pozivom pozvala vse, ki dosegajo dohodke na spletni platformi OnlyFans, naj si davčni status uredijo s samoprijavo: »Preverite, ali ste napovedali vse dohodke, ki ste jih dosegli v preteklih letih iz tega naslova. Če jih še niste, storite to do 31. decembra 2024.« Furs je namreč pridobil podatke o slovenskih ustvarjalcih vsebin in za leto 2025 zanje napovedal ciljno usmerjene davčne nadzore. Pri tem je razkril grobe statistike: v zadnjih nekaj letih si je dohodke prek te plačljive platforme za (zlasti) »odrasle vsebine« in s starostno omejitvijo 18+ ustvarjalo nekaj sto slovenskih davčnih rezidentov, ki so v zajetih letih skupaj ustvarili več kot 10 milijonov evrov prihodkov, rekorder med njimi sam več kot milijon evrov.

Kavelj 22

Ta teden so privrženci stranke SDS v parlament prinesli zbrane podpise za razpis referenduma o domnevno previsokih nagradah, pokojninskih dodatkih kulturnikom, ki so za svoj umetniški opus dobili najvišja priznanja. Referendum naj bi bil čista demagogija, »sramota za SDS«, kakor bi dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. SDS je stranka, ki referendume uporablja kot sredstvo političnega boja. Kakšna je resnična vsebina tega referenduma, ni pomembno, pomembnejši so razdor, nesoglasje in polarizacija.

»Bolj ko grejo stvari slabo, več bo v družbi jeze in frustracij«

Že drži, da je Matjaž Gruden direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo, gre za visoko mednarodno funkcijo, vendar ni znan po tem, da bi govoril kot tipičen evropski birokrat, nejasno in zapleteno. Nasprotno, Gruden je v kolumnah, ki jih piše za Večer, in v ocenah, kaj se dogaja z družbo, Evropo, z demokracijo in njenimi vrednotami, zelo oster. Ne olepšuje. V resnici je zaskrbljen, svet, kot smo ga poznali doslej, izginja. Izginja svet, v katerem so države vsaj nominalno govorile o pomenu človekovih pravic, pravne države, mednarodnega prava, v katerem so iskale dogovore in medsebojne interese. Vračamo se v 19. stoletje, v čas imperializma, v čas, ko je grobost cenjena, pogovor pa odraz šibkosti. Grudnova razmišljanja so njegova in ne predstavljajo uradna stališča Sveta Evrope, institucije, v kateri je zaposlen.

Pravljice v gozdu

Slovenske zdravstvene oblasti vsako pomlad opozarjajo na nevarnost, ki jo v toplejšem delu leta pomenijo klopi, predvsem na klopni meningoencefalitis (KME), in pozivajo k cepljenju kot »najboljši zaščiti«. Tako je bilo tudi letos 17. marca, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil tiskovno konferenco, na kateri so zdravniki opozorili, da Slovenija sodi »med države z najvišjo pojavnostjo meningoencefalitisa«, in ponovno pozvali k cepljenju. A cepljenje proti tej bolezni je – z nekaterimi izjemami – plačljivo in nikakor poceni. Celo več, namesto da bi bilo cepljenje brezplačno – kot je proti gripi in drugim boleznim, pri katerih cepljenje država zapoveduje ali priporoča – zdravstvene ustanove z njim celo nekaj zaslužijo.

Zakaj so prašni delci PM2,5 »ubijalci«?

Dr. Metoda Dodič Fikfak je zdravnica, raziskovalka in univerzitetna profesorica. Ukvarja se z boleznimi, kot so mezoteliom, pljučni rak in druge vrste raka, ki so posledica izpostavljenosti azbestu. Je tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Država stavi na spodbude

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da se zavedajo, da so individualna kurišča pomemben vir onesnaženja zraka, zlasti v zimskem času in v dolinah s temperaturnimi inverzijami. »Kljub pomembnemu napredku pri izboljšanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih ostajajo izzivi veliki – v zimskem času kakovost zraka v celotni Sloveniji še vedno ne dosega priporočil Svetovne zdravstvene organizacije,« poudarja državni sekretar Uroš Vajgl. Zadnji poskus regulacije kurišč na drva ni uspel. »Razprava o regulaciji je bila, žal, pogosto napačno razumljena kot splošna prepoved kurjenja lesa. V resnici se je nanašala zgolj na nove gradnje ali celovite prenove v gosto naseljenih območjih, kjer so se prebivalci že zdaj množično odločali za druge vire ogrevanja.«

Slovenski z(rak)

Leta 2024 je bila Slovenija po onesnaženosti s finimi prašnimi delci, poimenovanimi s kratico PM2,5, med vsemi 41 državami evropske celine sedma najslabša, uvrstila se je med Poljsko in Turčijo, med 27 državami Evropske unije pa je bila slabša le Romunija. To kaže ta mesec objavljeno poročilo švicarske ekipe IQAir, ki za 139 držav zbira podatke o koncentracijah prašnih delcev iz javno dostopnih merilnikov kakovosti zraka. Prašne delce PM2,5 uvršča Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) v prvo skupino karcinogenosti, skupaj na primer z azbestom, njihov glavni izvor pri nas pa so – in to zavedanje je ključno – peči na drva. Uvrstitev Slovenije na rep evropskih držav je za večino Slovencev presenečenje: živimo namreč v popolnoma nasprotnem prepričanju o svojem okolju. A stvari postanejo še resnejše, ko pogledamo, kje smo na lestvicah po boleznih, kot je pljučni rak, in kaj kaže pravkar končana pilotna raziskava astme pri otrocih.

V Sloveniji smelejših ukrepov v boju proti onesnaževanju zraka še nismo sprejeli

Stuttgart je dolga leta veljal za eno izmed mest v Nemčiji, kjer je zrak najbolj onesnažen s trdnimi delci. »Več smoga kot v Pekingu« so nemški novinarji naslavljali reportaže iz tega mesta, kjer so se slikali z nameščenimi zaščitnimi maskami ali opremo, namenjeno za zaščito pred radiološko, kemično in biološko nevarnostjo. Mesto namreč leži v slabo prevetreni kotlini reke Neckar, zaradi česar so bile tam v preteklosti pogosto presežene mejne vrednosti prašnih delcev PM10 in PM2,5. Tedaj so v mestu vedno razglasili »alarm zaradi prašnih delcev« (Feinstaubalarm). Tudi slovenska prestolnica ima s svojo kotlinsko lego podobne težave, a Stuttgart leži v še ožji kotlini, ima še več prebivalcev, veliko več tranzita in industrije. To je mesto, kjer imajo sedeže velike nemške multinacionalke, kot so Daimler, Porsche in Bosch.

Romi / Brezposelna večina

V zadnjem času postaja očitno, da bodo z romsko skupnostjo povezana vprašanja vsaj v delu države ena izmed tem na parlamentarnih volitvah. Rome so si za nabiranje političnih točk izbrali že vsaj v Novi Sloveniji (NSi). Stranka iz meseca v mesec volivce obvešča, da ni pozabila na ljudi: da bo poskrbela zanje in da jih bo zaščitila. Zaščitila pred Romi seveda. Prav zato so zanimivi prvi uradni statistični podatki o brezposelnosti, socialnih prejemkih in izobrazbeni sestavi Romov.

Vseslovenska tovarna umetne inteligence

Pred nekaj tedni je predsednik vlade Robert Golob na družabnih omrežjih pompozno in skrivnostno napovedal: »Jutri ob dvanajstih vam sporočimo odlično novico.« Spletni šaljivci so se nemudoma lotili dela in začeli teoretizirati, kaj bi lahko bila ta skrivnostna vest. »Nutrije smo rešili pred izumrtjem,« je domneval prvi. »LeBron bo igral za slovensko reprezentanco,« je zapisal drugi. »Zmanjšali bodo plače in povišali davke,« pa je v ciničnem tonu predvidel tretji.

Prihodnost učenja

Ekonomska fakulteta v Ljubljani je svojim študentom poslala dopis, v katerem jih opozarja, da »je nepooblaščeno objavljanje, razširjanje in prilagajanje avtorskih del Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete, prepovedano … Avtorskih del brez soglasja avtorja pisnega dela ne smete posredovati nikomur. Študentje dobite ob vpisu le pravico do lastne uporabe avtorskih del, katerih avtorji so učitelji oziroma sodelavci Ekonomske fakultete, in jih ne smete deliti z nikomer, ki ni študent naše fakultete. Vsak študent pridobi pravico do individualne uporabe naših avtorskih del za svojo lastno uporabo, to pa izključuje nepooblaščeno širjenje, distribucijo, kopiranje itd.«

Neonacistični napadi

V kulturnem centru in lokalu Pritličje je decembra lani potekal spremljevalni program festivala LGBT-filma. Neznanca, obritoglavca, oblečena v hlače z maskirnim vzorcem, sta stala pred vhodom in po besedah solastnice Nine Hudej z gnusom in zgražanjem opazovala dogajanje skozi steklo vrat. Nato sta vstopila v lokal, izvedla nacistični pozdrav, z vrat odtrgala plakat, ki je napovedoval prireditev, namenjeno skupnosti LGBT, zbežala iz lokala in plakat odvrgla na tla.

Ni prostora za protest

V času, ko so RTV Slovenija prevzeli nameščenci stranke SDS, ki so se v strukture javnega zavoda zažrli pod tretjo Janševo vlado, je bilo politično nadlegovanje zaposlenih del vsakdanjika. Tudi del vsakdanjika Zemire A. Pečovnik, tedaj urednice oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija. Uroš Urbanija, takratni direktor te televizije, je od nje, denimo, večkrat zahteval seznam sodelavcev uredništva, ki so se pridružili stavki proti političnemu zavzetju RTV in izživljanju vodstva nad zaposlenimi. Sodelavcev ni nikoli izdala. Še več, pri stavki je dejavno sodelovala tudi sama.

Iskreno neodvisni / Rojstvo novega medijskega projekta na desnici

Slovenski medijski prostor naj bi kmalu obogatil nov konservativni portal Zanima.me. Tega bo ustvarjal tim »medijskih operativcev«, odpadnikov iz Domovine, ki so zaradi nesoglasij z lastnikom Alešem Štrancarjem, podjetnikom in dolgoletnim podpornikom SDS, ta medij zapustili, zdaj pa računajo, da bodo ob pomoči prijaznih pokroviteljev lahko ustanovili novega – kot pravijo takšnega, ki bi bil resnično neodvisen.

Dva posiljevalca nista več oseb

Avgusta 2017 so trije fantje, udeleženci fantovščine, na stranišču avtokampa Lucija nad dekletom, ki je zvečer prišla na stranišče, izvajali spolno nasilje – dva sta jo drug za drugim zgrabila od zadaj in jo dlje otipavala po intimnih delih telesa, po prsih, zadnjici in mednožju, tretji pa je opazoval in se naslajal. Zadeva je šla na sodišče in spolna napadalca sta bila obsojena na leto zapora, a je potem višje sodišče kazen spremenilo v zgolj pogojno zaporno kazen. In sicer zato, ker naj ne bi bil izpolnjen pogoj za hujšo obliko kaznivega dejanja, saj dve osebi zaporedoma še ne pomenita »več oseb«. To bizarno odločbo je konec lanskega leta potrdilo vrhovno sodišče.

»Zakaj se na levem polu vseeno pogosto pojavljajo novi politični akterji?«

Prvak opozicije Janez Janša že napoveduje zmago na naslednjih volitvah v državni zbor, ustoličil bi rad ustavno večino razuma in uresničil svoje načrte o drugi republiki. Na shodu pred celjskim sodiščem, kjer poteka sojenje Janši v primeru Trenta, je za pravosodje – ali raje »krivosodje«, kot mu pravi – že povedal, da je to hiša, ki jo bo treba postaviti na novo, nevladnim organizacijam, ki mu niso po godu, napoveduje vojno, nedavno pa je tudi zapisal, da bodo z naslednjo vlado »brutalno odpravljeni dvojni vatli, nepotrebna ministrstva in birokratske ovire«. O Janševih zloveščih napovedih in politični aritmetiki leto pred volitvami smo se pogovarjali z dr. Marinkom Banjacem, politologom in izrednim profesorjem na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Nevarne otroške sobe

Specialna pedagoginja Maša Gril poudarja, da je tisto, kar odrasli prepoznavamo kot spletno nasilje, za veliko najstnikov postalo povsem običajna komunikacija, »v kateri najstniki stalno preklapljajo med različnimi vlogami – vlogo storilca, žrtve in opazovalca.« Ko Maša Gril tovrstne oblike nasilja primerja s tradicionalnimi, ugotavlja, da so za pedagoge in starše veliko težje obvladljive in izsledljive: »Navadno so skrite, opazimo jih šele, ko so njihove posledice zelo hude.«

Deška jeza / Kaj se danes dogaja z mladimi fanti?

Tole besedilo ni recenzija novega Netflixovega hita številka ena, britanske miniserije Adolesence, zgodbe o nenavadnih, um begajočih motivih za umor trinajstletne deklice Katie, ki ga je zagrešil njen sošolec Jamie – zafrustrirani, izgubljeni in odtujeni mladenič, čigar krhki um je na spletu zastrupila postopna radikalizacija sovraštva do žensk. Članek bi se – tako kot poplava navdušenih kritik, ki so seriji skorajda soglasno namenile pet zvezdic – zlahka osredotočil na prepričljivost igralskega ansambla, prizemljen scenarij ali to, da je serija brez dvoma tehnični presežek, saj je vsak od štirih delov mojstrsko posnet »v enem šusu«, brez rezov, za kar je bilo nujno zares kompleksno usklajevanje snemalne ekipe. A pravzaprav je bistvo drugje. Omenjeni tehnični dosežki so zgolj odlično plovilo za obravnavo žgočih družbenih vprašanj. Stephen Graham, soavtor scenarija in igralec, ki v srce parajočem nastopu upodobi morilčevega očeta, jih je strnil takole: »Kaj se danes dogaja z mladimi fanti in kakšnim pritiskom vrstnikov, spleta in družbenih omrežij so izpostavljeni?«

Novo vrednotenje nepremičnin, ki bo podlaga za morebitni premoženjski davek

Alojz Burja je upokojeni kmet z Bleda. Kot je povedal, imata z ženo še vedno nekaj svinj, kokoši in predvsem nekaj glav goveda, da popase travo, ki raste med domačijo in Blejskim jezerom. »Da ni sramote, da je trata lepa,« je povedal v očitni skrbi za blejsko veduto, tako priljubljeno med turisti. A Burja je te dni bolj čemeren. Izvedel je, da Gurs vrednost njegove domačije s približno 200 kvadratnimi metri uporabne površine, zgrajene leta 1500 in 1990, ocenjuje na 3,1 milijona evrov. To bi lahko bila dobra novica, a če bo uveden premoženjski davek, pravi, ne ve, kako ga bo plačeval. »Na papirju sem največji bogataš tod okoli. Okoli mene so sicer postavljeni pravi gradovi, a očitno vredni pol toliko kot moja kmečka bajta.« Pred tremi leti, ko je bila vrednost trikrat nižja, je že šel na občino, a naj bi ga bili tam osorno odslovili, češ: »Če boste bajto prodali, jo želite prodati za manj?« Toda prodati je noče, ne ve pa, ali bo nove davke s pokojnino sploh lahko plačeval. »In kaj zdaj? Kam naj se zdaj pritožim? Na tramvajkomando?« se je pošalil, vdan v usodo.