-
2. 11. 2023, 10:00 | Družba
Naslovnica nove Mladine / INDUSTRIJA SAMOPOMOČI
V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 3. novembra, dalje, preberite vse o ozadju industrije samopomoči. Cvetoči trg gurujstva, coachanja in motivacijskega žlobudranja je namreč preplavljen s samooklicanimi strokovnjaki, ki prodajajo meglo, zakamuflirano v globokoumne nasvete. Avtor naslovnice je Mladinin hišni karikaturist in nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič.
-
2. 11. 2023 | Družba
Zaradi obilnih padavin rdeče opozorilo
Vremenoslovci od danes popoldne do petka zjutraj pričakujejo obilne padavine z močnimi nalivi in viharnimi sunki vetra. Za severozahod države je Arso zaradi padavin za popoldne, zvečer in ponoči izdal rdeče opozorilo, za druge dele pa oranžno. Zaradi vetra velja za zahodni del oranžno opozorilo že popoldne in zvečer, ponoči pa za vso državo.
-
30. 10. 2023 | Družba
Običajno ob omembi dopinga pomislimo na kolesarstvo. Pomembno vlogo pri konstruktu naših mislih ima burno dogajanje v kolesarskem svetu na prelomu tisočletja. Po podatkih ameriške protidopinške agencije je četverica športov odgovorna za več kot polovico pozitivnih dopinških testov. Neslavni kvartet, poleg kolesarstva, sestavljajo še bodibuilding, atletika in dvigovanje uteži. Vendarle pa to ne pomeni, da jemanja nedovoljenih poživil in uporabe nedovoljenih metod v drugih športih ni.
-
29. 10. 2023 | Družba
Bo država odkupila Plečnikov stadion?
Poslovnež Jože Pečečnik je po 15 letih poskusov še vedno brez gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park (BŠP). Prav tako ni jasna usoda zemljišča, ki ga je Mestna občina Ljubljana (Mol) kot svoj delež vložila v podjetje BŠP. Pečečnik je vlado pozval, naj stadion odkupi, na zavezujočo ponudbo je pripravljen čakati do 1. novembra.
-
29. 10. 2023 | Družba
»Korupcija je del slovenske družbe že tisoč petsto let«
"Narcistična kultura, ki prevladuje v naši družbi, ne temelji na upoštevanju moralnih standardov, po drugi strani pa je to tudi del zgodovinsko vzpostavljene slovenske socialne tirnice. Slovenci smo domačijska družba, kar pomeni, da preživetveno nagrajujemo članstvo, in ne sposobnosti. 'Naše' ščitimo ne glede na to, kaj počnejo. Z domačijsko logiko je imel težave že Primož Trubar, dandanes pa se manifestira v različnih političnih aferah. Prav vse slovenske vlade so se ravnale po njej. V takšni kulturi korupcija postane samoumevna in moralno nesporna. To ni značilno le za socializem, kot trdi naša desnica, ampak je del slovenske družbe že tisoč petsto let. Že Trubar poroča o tem. Kdor vlada, poskrbi za svojo domačijo, v okviru katere dopusti skoraj vse, za druge pa vzpostavi stroga moralna pravila. Tako se je v naši zgodovinski tirnici vzpostavila dvojna morala, o kateri govori množica primerov, tudi iz slovenske literature."
-
29. 10. 2023 | Družba
»Ć deluje kot popoln znak neželene drugačnosti«
"Sem resen konceptualni umetnik. Ko dobiš nalogo, najprej pogledaš, kaj je na višji ravni abstraktnega, kaj je večji in pomembnejši pojav, znotraj katerega se dogaja tisto, čemur postavljaš spomenik, kot je v tem primeru. S skupino avtorjev smo ugotovili, da ima nacionalizem morda večjo težo kot dejanje izbrisa. Oziroma se z njim prekriva. Pri tem spomeniku smo se spraševali, kakšno ogledalo ali preizkus nacionalizma lahko postavimo. Ć deluje kot popoln znak neželene drugačnosti. Kot temna koža."
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Nedavno poročilo švedskega časnika Svenska Dagbladet razkriva, da naj bi bile številne kriminalne združbe, s katerimi imajo na Švedskem vse več težav, krvavi denar, med drugim pridobljen s preprodajo prepovedanih drog in umori po naročilu, prale prek Spotifya, vodilne platforme za pretakanje glasbe. »Spotify je postal bankomat za tolpe,« je novinarjem povedal anonimni vir iz švedske policije.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Pred dvema tednoma je v Ljubljani vrata odprl luksuzni kompleks Schellenburg. V »najbolj vrhunskem stanovanjskem projektu v Sloveniji«, kot ga opisuje snovalec in investitor projekta Jože Anderlič, stanovanja dosegajo ceno do 10 tisoč evrov za kvadratni meter. Jasno, Anderlič ne gradi »stanovanj za tiste z minimalno plačo«, kot je dejal v intervjuju za spletni portal Siol. Gradi jih za uspešne poslovneže, za premožnejše kupce – za elito. Brez elite namreč »ni naroda«, pravi, »elita je jedro naroda. Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako.«
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Z območij Zgornje Savinjske doline, prizadetih v avgustovskih poplavah, zadnje tedne prihajajo opozorila, da se intervencijska popoplavna sanacija ne izvaja ustrezno, sporna je zlasti obnova cest. Ceste, predvsem na območju občin Ljubno, Luče in Solčava, na številnih mestih utrjujejo z velikanskimi kamnitobetonskimi zložbami na brežinah rek, ki pa bodo vodotoke pohitrile in dolvodno povečale poplavno ogroženost.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Slovenska različica bratomorne vojne
Izbris je bil, kot ponavljamo zadnje desetletje, dejanje države Slovenije, s katerim je ta 25. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala več kot 25 tisoč ljudi. Čeprav bi ti ljudje, ki niso sprejeli slovenskega državljanstva, morali v novi Sloveniji ostati tujci z ohranjenim stalnim prebivališčem – tako kot so ostali Kitajci ali Nemci –, so postali tujci brez stalnega prebivališča. To pomeni, da so izgubili pravico do pokojnin, do socialnega varstva, do zdravstvene oskrbe, do uporabe številnih javnih storitev …
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Catherine Malabou velja za eno zanimivejših osebnosti nove francoske filozofske misli. Na začetku meseca je obiskala Ljubljano, med drugim je nastopila na festivalu Indigo, kjer se je na odru v pogovoru pridružila slovenskemu filozofu Mladenu Dolarju. Poučuje na filozofskem oddelku Centra za raziskave sodobne evropske filozofije na Univerzi Kingston v Londonu, na European Graduate School in na oddelku za primerjalno književnost na Kalifornijski univerzi v Irvinu, kjer je na predavateljskem mestu nasledila svojega mentorja Jacquesa Derridaja. Znana je predvsem po pojmu plastičnosti, ki ga je razvila ob branju Heglove filozofije in nato nadgradila na področju sodobne nevroznanosti. V osnovi gre za idejo, da sta družba in tudi posameznik, podobno kot velja za nevronske mreže v možganih, sposobna rasti – in s tem velikih, resničnih (družbenih) sprememb. To je misel, ki lahko navdaja z upanjem. Predvsem v času nenehnih kriz, ko se zdi, da je upanja bolj malo.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Sami Khatib / »Brez pravičnosti ne bo miru«
Dr. Sami Khatib v Bejrutu trenutno sodeluje v raziskavi o kritični teoriji o globalnem jugu, prej pa je delal na berlinski Freie Universität. Doktoriral je z disertacijo o figuri mesijanskega v razmišljanju Walterja Benjamina. Bil je tudi eden od organizatorjev simpozija o pomenu in delu tega nemškega filozofa in judovskega teoretika. Simpozij je potekal v palestinski Ramali in je, kot so takrat zapisali novinarji, »deloval kot čudež« – že to, da je sploh bil in da je potekal brez incidentov, je bilo pomembno. Takšnih čudežev ni več. Na Bližnjem vzhodu znova poteka vojna, v trenutku, ko je nastajal intervju, so Izraelci grozili, da bodo z vojsko zasedli Gazo.
-
26. 10. 2023 | Družba
FOTOGALERIJA / Protest ob odprtju novega Roga
Na mestu nekdanje tovarne Rog je nocoj z odprtjem fotografske razstave avtorjev Branka Čeaka in Jureta Horvata o preobrazbi nekdanje tovarne Rog v kreativno in družabno središče vrata odprl Center Rog. Odprtje je pospremil protest neuporabnikov centra Rog in njihovih podpornikov, posredovali so policisti specialne enote policije.
-
25. 10. 2023 | Družba
Rupnika, obtoženega zlorab, sprejeli v koprsko škofijo
Nekdanjega slovenskega jezuita in umetnika Marka Ivana Rupnika, ki so ga zaradi obtožb zlorab redovnic izključili iz jezuitskega reda, so kot duhovnika sprejeli oz. inkardinirali v koprsko škofijo, poroča katoliški spletni portal Silere non possum. Po navedbah slovenskega katoliškega tednika Družina so na koprski škofiji to potrdili.
-
25. 10. 2023 | Družba
»Migracije so nekaj najbolj običajnega v človeški zgodovini«
"Ljudje se bojimo neznanega in za večino je pojav migracij neznan, zato bi bilo dobro, da bi o njih vedeli več. Cela zgodovina človeštva je zgodovina migracij! Vsi mi smo potomci prednikov, ki so migrirali, najprej znotraj Afrike, nato zunaj nje na vse ostale celine, razen Antarktike. Migracije so nekaj najbolj običajnega v človeški zgodovini, normalen družben pojav, in to ne samo v obdobju lovstva in nabiralništva na začetku razvoja človeštva, ampak tudi kasneje. Eden bistvenih razlogov, da se do migracij ne vzpostavi bolj pozitivnega odnosa, je, da ljudje o njih malo vedo, hkrati pa se »poskuša migracije zelo pogosto izkoristiti v politične ali ideološke namene«, da se zbuja strah, kar še bolj okrepi odnos ljudi do migracij."
-
24. 10. 2023 | Družba
»Ključen element pri prepoznavanju lažnih novic je namen zavajanja«
Lažnih novic ni enostavno prepoznati, ključen element pri njihovem prepoznavanju pa je namen zavajanja, je ena od ugotovitev današnje okrogle mize na temo Lažne novice, teorije zarot in nezaupanje v znanost, ki je potekala kot uvod v prvi festival znanosti Univerze v Mariboru (FestUM), letos namenjen odprtemu izobraževanju.
-
24. 10. 2023 | Družba
Inšpekcijski nadzor zaradi energijske pijače
Uprava za varno hrano je po poročanju portala N1 uvedla inšpekcijski nadzor zaradi energijske pijače Prime, ki je zahvaljujoč družbenim omrežjem zelo priljubljena med mladostniki. Najprej so morali identificirati uvoznike oziroma distributerje pijače Prime, trenutno pa zbirajo podatke o vrstah pijač.
-
24. 10. 2023 | Družba
NIJZ za preprečevanje uporabe elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov in nikotinskih vrečk
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pozivajo k čimprejšnji uvedbi predlaganih sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Te so usmerjene v preprečevanje oziroma zmanjševanje uporabe elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov in nikotinskih vrečk, še posebej med mladimi, poudarjajo na inštitutu.
-
24. 10. 2023 | Družba
Spomenik izbrisanim / Opozorilo na nezakonit izbris skoraj 25.700 pripadnikov nekdanje Jugoslavije
Na dvorišču nekdanje tovarne Rog v Ljubljani v Parku izbrisanih bodo danes odkrili obeležje izbrisanim, ki bo opominjalo na trpljenje, ki so ga prestali. Zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva februarja 1992 je namreč skoraj 25.700 pripadnikov nekdanje SFRJ ostalo brez večine pravic, ki jih prinaša stalno prebivališče.
-
24. 10. 2023 | Družba
Slovenska raziskovalca razkrila nov nenavaden kvantni efekt
Raziskovalca z Instituta Jožef Stefan (IJS) sta skupaj s kolegi iz Italije in Nemčije razkrila nenavaden kvantni efekt, v katerem se lastnosti kvantnega materiala tantala disulfida močno spremenijo, če se ga vstavi v votlino s hlajenimi zrcali. Novi nenavaden efekt bi lahko imel tudi potencialno uporabo, na primer za razvoj posebnih senzorjev.
-
23. 10. 2023 | Družba
»Pacek se v množici lahko skrije, a le dokler so tam še drugi smrduhi«
"Res je Slovenija majhna država, svet pa je velik in svetovni problemi še večji. Kakšen smisel ima torej, da se sploh ukvarjamo z njimi? Mar ne bi bilo bolje, da bi se potuhnili? Se pretvarjali, da s podnebjem ni nič narobe, in zrak onesnaževali kot do zdaj? Takšne skušnjave so velike predvsem pri boju proti podnebnim spremembam. Toda ta boj je podoben osebni higieni. Pacek se v množici lahko skrije, a le dokler so tam še drugi smrduhi. V družbi čistih pa se packa hitro zavoha, takšna pozornost pa nikomur ne koristi. Za povrhu pa je tudi lepše in bolj zdravo živeti z dobro higieno. Skušnjavi ne spremeniti nič se zato moramo upreti, ne nazadnje tudi zato, ker je prijetneje dihati čistejši zrak."
-
23. 10. 2023 | Družba
»Glavni učinek Centra Rog ne bo pogon ustvarjalnosti v Ljubljani, temveč gentrifikacija«
Glavni učinek Centra Rog ne bo pogon ustvarjalnosti v Ljubljani, temveč gentrifikacija, je na današnji novinarski konferenci opozorila skupnost neuporabnikov Roga. Pred četrtkovim odprtjem centra so nanizali nekatere podatke, ki po njihovem mnenju govorijo v prid temu, da so center zgradili stran od obljub po javno dostopnem prostoru.
-
23. 10. 2023 | Družba
»Mladi se najdejo v izpovedih drugih mladih«
Program Najdi.se je orodje, s katerim so v Zavodu Vozim želeli na motivacijski način pristopiti k promociji duševnega zdravja med mladimi in pomagati pri njegovi destigmatizaciji. Kot so za STA povedali v zavodu, so idejo za spletno stran spodbudila predvsem poročanja o poslabšanju duševnega zdravja med mladimi po epidemiji Covida-19 in med njo.
-
23. 10. 2023 | Družba
V sredo bodo protestirali sindikati
V sredo Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pripravlja protestni shod pred poslopjem vlade, na katerem bodo izrazili nestrinjanje z vladnim predlogom v pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Predlog nesorazmerja ohranja in prenaša v nov plačni sistem, na delovnih mestih s strokovnimi nazivi v vzgoji in izobraževanju ter kulturi pa jih celo povečuje, menijo.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Zadnja leta je nastalo kar nekaj dokumentarnih filmov in serij, ki slavijo véliko vrnitev volkov v številne evropske regije, od koder jih je nekoč odstranil človek. Volkovi so ena izmed redkih živalskih vrst, ki pozitivno vplivajo na celoten ekosistem, rastlinstvo in živalstvo, in ponovno vzpostavitev nekoliko bolj naravnih procesov v naravnem okolju. Da o tem ni več nikakršnega dvoma, kažejo raziskave o vplivu volkov na naravno okolje tri desetletja po ponovni naselitvi v najstarejšem narodnem parku Yellowstone v ZDA. A vsaj v Evropi je te pravljice zdaj očitno konec.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Občina Laško je septembra objavila javno naročilo Ureditev Barbara rova (Huda Jama) za namen turističnih ogledov. Za skoraj 250 tisoč evrov vredno ureditev je podpisala pogodbo z edinim ponudnikom, podjetjem SIIPS AD v lasti rudarskega inženirja Gorazda Hafnerja, poznavalca razmer v tem rudniku. Njegovo ime se je zadnja leta pojavljalo ob imenu Mehmedalije Alića iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je v letih 2008/09 odkril množično grobišče.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Špelca Mežnar je bila, ko je bila imenovana za ustavno sodnico, med mlajšimi; imenovana je bila nekaj mesecev za tem, ko je izpolnila zahtevani pogoj, dopolnjeno starost 40 let. Danes, sedem let kasneje, sodi med najbolj izkušene sodnike oziroma sodnice in bo tudi naslednja sodnica sedanje sestave, ki bo zapustila ustavno sodišče. Za Mladino je spregovorila o pomembnih ustavnih odločbah, od katerih jih je več napisala tudi sama, in o aktualni razpravi o pravici do splava, ki jo šteje med najpomembnejše pravice. Opozorila je tudi na skrb zbujajoč trend razgradnje javnih sistemov in s tem socialne države, ki ga poganja prav ustavno sodišče s svojimi odločbami.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Kaj nam sporoča prva javna molitev rožnega venca v Ljubljani?
Potem ko je minuli petek v Ljubljani potekala prva javna molitev rožnega venca, ki so jo pripravili pri Katoliški mladini in je minila v mrmranju molitev in priprošenj, mirno in z nepotrebno prepovedjo komuniciranja z mediji, bi morda morali postaviti piko. Toda molitev v javnosti, gotovo bo še kakšna, ni le uresničevanje verske svobode, je tudi to, a je hkrati predvsem politični akt. In ta razodeva več, ne gre zgolj za javni prikaz vernosti.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Naj začnem z osebno izkušnjo. Prihajam iz učiteljske družine, oče, profesor fizike, ki je na vsej pedagoški poti doživljal šolske reforme, med njimi tudi uvedbo usmerjenega izobraževanja, se ob besedi reforma vedno kislo nasmiha. »Odkar sem začel poučevati, se je šola reformirala,« rad pravi. To je logično, tako kot se spreminja družba, kot se spreminjajo ljudje in okolje, se vseskozi spreminja tudi šola. Šola – nekoč prvi ideološki aparat države, danes pa že dolgo ne več – se torej spreminja skupaj z družbo. Vsaj tako naj bi bilo.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Načrti za novi Potniški center Ljubljana, ki naj bi bil zgrajen že do konca leta 2025 in je največji projekt v prestolnici, so se znašli pod kritičnim drobnogledom strokovnjakov, ki opozarjajo, da bo zaradi nepovezanosti z mestnim prometom potniški center težko polno zaživel in omilil problem gneče na cestah. To pa ni le problem glavnega mesta, temveč celotne Slovenije in njene dolgoročne strategije javnega prometa.