Dvomi o cepivu AstraZenece kljub mnenju stroke

Zdravstveni minister Janez Poklukar je 15. marca začasno ustavil cepljenje s cepivom AstraZenece. Slovenija je tako sledila več evropskim državam, denimo Franciji, Nemčiji in Italiji, ki so uporabo tega cepiva zamrznile zaradi morebitne povezave med cepljenjem z AstraZeneco in nastankom krvnih strdkov po njem. Več

Zaradi protikoronskih ukrepov na sodišču rešili manj primerov

Vpliv vladnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 na delo celjskega okrožnega sodišča je bil lani velik, saj je sodišče poslovalo omejeno, torej le v nujnih in posebej izvzetih zadevah. Skupni pripad je bil v primerjavi z letom 2019 manjši za sedem odstotkov. Večjega zastoja pri poslovanju pa lani niso imeli, je za STA povedala predsednica sodišča Petra Giacomelli. Več

»Vsako leto imamo več romskih dijakov in študentov«

"Neskončno smo veseli vsakega mladega človeka, ki se odloči za svojo pot in jo uspe uresničiti. Največja težava je občutek manjvrednosti, nenehno prepričanje, ne, jaz pa tega nisem zmožen. A vsako leto imamo več romskih dijakov in študentov, ki kažejo, da se da, da je možno, da lahko tudi Romi doštudirajo, se zaposlijo, da obstajajo Rominje z diplomami in magisteriji. Zdi se mi, da že s samim obstojem zelo pozitivno prispevamo k drugačnemu razmišljanju." Več

Facebook odstranil 1,3 milijarde lažnih profilov

Spletni velikan Facebook je včeraj sporočil, da so lani med oktobrom in decembrom z družbenega omrežja odstranili 1,3 milijarde lažnih računov. Izbrisali so tudi 12 milijonov člankov in drugih vsebin o covidu-19 in cepivih, ki so jih strokovnjaki označili za lažne ali dezinformacije, je objavil Facebook na svoji spletni strani. Več

»Potreben bo razmislek, ali je tretji val dovolj velika grožnja, da je treba v zaprtje«

"Na političnem nivoju bo potreben razmislek, ali je tretji val dovolj velika grožnja, da je treba v zaprtje, ali se lahko zanesemo na dobavitelje cepiv do te mere, da lahko rečemo, da pritisk na bolnišnice ne bo tako velik in nadaljujemo z odpiranjem. Če bi bil edini cilj ustaviti epidemijo, je treba v takojšnji 'lockdown', če pa je cilj tudi kolikor toliko normalno življenje, je treba poiskati vmesno pot, ki pa bo odvisna od dobave cepiv." Več

»Nikakor ne moremo biti zadovoljni zgolj z vpisom pravice do pitne vode v ustavo«

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v sporočilu za javnost ob današnjem svetovnem dnevu voda opozoril na pravico do čiste pitne vode. V Sloveniji smo pravico do pitne vode leta 2016 zapisali v ustavo, je spomnil in posvaril pred rokohitrskimi rešitvami, ki bi lahko to pravico ogrozile. Več

O mutacijah virusa, ki povzročajo največ skrbi

Spomladi 2020 so bili v velikem brazilskem mestu Manaus, ki leži v središču amazonskega deževnega gozda, prisiljeni umrle za boleznijo covida-19 pokopavati kar v množična grobišča. Večmilijonsko mesto je virus sars-cov-2 močno prizadel, saj so se v prvem valu z virusom srečali skorajda vsi meščani. Več

»Dejali so mi, da imam še vedno naglas svojih staršev«

"Preden sem se vpisala, so me znanci spraševali, kaj bom študirala. Ko sem odgovorila 'slovenistiko', so mi dejali 'še vedno se ti sliši L' ali pa 'še vedno imaš naglas svojih staršev'. Takšne opazke se mi ne zdijo prijetne, ker to zame v bistvu ni pomembno. Mislim, da vseeno zmorem." Več

»Sedanja politika deluje v smeri 'ne razumem, zato je to potrebno ukiniti'«

"Mar ni ves, tudi levi prostor poln tovrstnih paradoksov? Delamo nekaj, za kar naj bi bili poklicani in zato to z navdušenjem ter poceni delamo. V to je vpisano izkoriščanje in samoizkoriščanje in v to se naseljuje neoliberalizem. Težko se izognemo tovrstnim pastem. A vendar, zakaj je pomembno, da ne odnehamo. Umetnost niti nujno ne nagovarja množične javnosti. A tudi na javni radioteleviziji morajo obstajati raznolike vsebine, čeprav vseh ne spremljajo vsi. Tako je tudi pri umetnosti. Obstajati morajo manjšinske prakse, ki jih morda vsi ne razumejo, a pomembno je, da so. Ni potrebe, da je vsem vse všeč." Več

FOTOGALERIJA: Čiste pitne vode ne damo!

Na petkovem protestu na Trgu republike so opozorili na problematičnost novega zakona, ki ga namerava sprejeti vlada Janeza Janše. Vlada se je namreč odločila po skrajšanem postopku sprejeti novelo zakona, s katero bo dovoljeno graditi kemijsko nevarne objekte na vodovarstvenih območjih. Več

Klet napada

Marko Milosavljević, profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, delovanje medijev in odnos države do njih kritično opazuje zadnjih 25 let. V tem času je imel opraviti že z najrazličnejšimi vladami, ministri za kulturo in direktorji medijskih hiš in bil z njimi pogosto na različnih bregovih, a napadov, kakršnih je bil deležen po nastopu v evropskem parlamentu, ni doživel še nikoli. Več

Mi umiramo, oni služijo

»Samo še nadškofa ni bilo tukaj. Vsi drugi so že prišli, pa od vseh ni bilo nič,« videnje državne politike v zadnjih desetletjih povzame Bogomir Bavdaž. Je domačin iz Anhovega, nekdanji delavec Salonita, azbestni bolnik in okoljski aktivist, gonilna sila društva Eko Anhovo. »Vsak minister, vsak poslanec, vsak državni uradnik in tudi občinski svetnik bi moral nekaj časa živeti tukaj in videti, za kaj je odgovoren, kaj je podpisal in kaj dopušča. Potem bi se verjetno kaj spremenilo.« Več

Socialni prispevki samozaposlenih v kulturi po novem všteti med prihodke

Samozaposleni v kulturi, ki jim prispevke za socialno varnost plačuje država in ki so t.i. normiranci, opozarjajo, da bodi deležni drugačne davčne obravnave. Ker bodo po novem zanje prispevki za socialno varnost všteti v davčno osnovo, bodo morali plačevati višjo dohodnino. Kot so pojasnili na Fursu, gre le za uskladitev z veljavno zakonodajo. Več

Tudi pri nas nad menstrualno revščino

Pisali smo že, da so v Veliki Britaniji po izstopu iz Evropske unije odpravili davek na ženske higienske pripomočke, ki se uporabljajo pri menstruaciji. Ker zakonodaja EU preprečuje uvedbo ničelnega davka na te izdelke, to prej ni bilo mogoče, so pa številne države, ki ostajajo v EU (Nemčija, Italija, Francija, Češka ...), ženskam prišle naproti vsaj tako, da so davek, ki je večinoma znašal okoli 20 odstotkov, znižale. Zdrava ženska v življenju povprečno porabi okoli 16.800 higienskih vložkov oziroma tamponov, kar je velik strošek, pri tem pa je stopnja tveganja revščine pri ženskah višja kot pri moških in položaj je v zadnjem letu epidemija še poslabšala. Več

Plaktivat prvič z nagrado za študente

Na Plaktivatove mednarodne natečaje na družbeno-odgovorne teme se prijavlja vedno več študentov. Na natečaj na temo solidarnost so jih izmed 336 prejetih del iz 28 različnih držav, 117 prispevali študenti. TAM-TAM Inštitut je zato uvedel dodatno, študentsko kategorijo.  Več

»V Sloveniji ni ustrezno poskrbljeno za zaščito žvižgačev«

V teh dneh z delom pričenja Center za zaščito žvižgačev, ki sta ga ustanovila Ivan Gale in EISEP - Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja iz Ljubljane. V sporočilu za javnost so zapisali, da se bo center ukvarjal z odpravljanjem posledic povračilnih ukrepov, ki pogosto doletijo žvižgače. "Gre za osebe, ki pri svojem delu zaznajo in prijavijo nepravilnosti, zaradi katerih (lahko) nastane škoda za javna sredstva, kršitev zakonitih postopkov, pravic ali legitimnih interesov organov, organizacij ali podjetij ter njihovih zaposlenih in drugih deležnikov ali kršitev človekovih pravic. Ker imajo povračilni ukrepi za potencialne žvižgače zastraševalni učinek, jih je treba obsoditi in prepovedati, posameznikom pa nuditi konkretno podporo v procesu soočanja z njimi," so zapisali. Več

Prvi ris na Gorenjskem

V začetku marca so v prilagoditveno oboro na Pokljuki pripeljali prvega risa, ki bo izpuščen na Gorenjskem. Ime za risa, ki so ga pripeljali iz Romunije, so izbirali učenci Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, poimenovali pa so ga Tris (triglavski ris).  Več

»Epidemija je znova odprla vprašanje tradicionalne delitve dela v gospodinjstvu«

"Zdaj pa se nam dogaja na neki način reorganizacija družbenega reda, ko pa se reorganizira družbeni red, se na novo vzpostavljajo in odpirajo tudi vprašanja enakosti v širšem pomenu besede, ne le enakosti spolov. Tudi dogajanje ob epidemiji, vse te spremembe na neki način v družbi odpirajo prostor za vnovično izpraševanje o določenih družbenih pogodbah. Epidemija je močno znova odprla vprašanje tradicionalne delitve dela v gospodinjstvu. Akademski prostor pa tako kot vsi drugi sistemi tudi ni odporen proti predrugačenju družbe, je samo zrcalo družbe. Negotovosti je več, konkurence je bistveno več. In kadar je konkurence občutno več, je praviloma manj solidarnosti. To je simptomatika sodobne akademije, ki je izredno prekarna in negotova. In vse te negotovosti, tudi na trgu dela, na neki način dopustijo, da vzniknejo vse tiste pritlehne zgodbe razvoja družbe." Več

V Sloveniji najbolj zaupamo cepivu Pfizerja in BioNTecha

V Sloveniji med cepivi proti covidu-19 najbolj zaupamo cepivu Pfizerja in BioNTecha, na drugem mestu pa je cepivo proizvajalca Johnson & Johnson. Cepivo Pfizerja in BioNTecha je na prvem mestu tudi na Hrvaškem, v BiH pa je na drugem mestu, kaže regionalna meritev Valicona. Več

V času protikoronskih ukrepov v Sloveniji več družinskega nasilja

Število kazenskih ovadb za uboj, umor ali poskus teh dejanj se je lani v primerjavi z letom 2019 več kot podvojilo. Prvič doslej so se v samostojni Sloveniji v enem letu zgodili kar trije trojni umori, pri vseh je šlo za družinsko nasilje. Tudi v prvih letošnjih mesecih se je pripetilo več umorov v družini, nazadnje prav te dni dva na Celjskem. Več

Kaj je diskriminacija in kako ravnati v primeru suma neenake obravnave

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani bo od 19. do 28. marca na ogled razstava Zagovorniki načela enakosti. "Ste bili kdaj obravnavani slabše samo zato, ker ste moški ali ženska? Ste bili kdaj obravnavani slabše, ker ste mlajši ali pa starejši? Vas je nekdo slabše obravnaval zaradi vašega priimka ali barve vaše kože? Ali pa morda poznate koga, ki se mu je to zgodilo?" se sprašujejo organizatorji razstave. Več

Zakaj Bowie skoraj ni prišel v Ljubljano

"To je bil koncert, ki ga skoraj ne bi bilo. Zakaj? David Bowie je bil takrat, leta 1995, če se prav spominjam, res velika zvezda. Po, recimo, enomesečni predprodaji je bilo prodanih samo nekje, ne vem, 1.500 ali nekaj takega. In agent je bil že kar malo nejevoljen, je rekel: 'Kaj se dogaja?' Potem ko je bil pa koncert nekako en teden prej razprodan, je rekel agent: 'OK, super, hvala bogu. Ker me je David Bowie že spraševal: Pa kam me ti pelješ? Kam me spravljaš v neko Džubldžano?'" Več

»Sosežig bi regiji prinesel več škode kot koristi«

Danes so predstavniki Šaleškega eko gibanja (ŠEG) med sejo občinskega sveta Mestne občine Velenje (MOV) pred stavbo kulturnega doma na tla položili transparent z napisom #NESOSEŽIG.  Več

Nova blamaža države pri organizaciji cepljenja splošne populacije

Prijave interesa za cepljenje na portalu eUprava, ki jih je ministrstvo za javno upravo omogočilo decembra lani, naj bi po večkratnih zagotovilih predsednika vlade Janeza Janše in direktorja NIJZ Milana Kreka služile kot podlaga za določanje vrstnega reda cepljenja splošne populacije. Na ta način se je za cepljenje prijavilo približno 140 tisoč ljudi. Nekateri so se, ker so državni predstavniki dajali dvoumna sporočila ali ker niso bili vešči v uporabi spletnih orodij, raje prijavili pri osebnem zdravniku. Nekateri so se za vsak slučaj prijavili na oba načina. Več

Zakaj so v oddaji na TV Slovenija dovolili obračun z novinarko Eugenijo Carl?

Je odgovorna urednica Manica Janežič Ambrožič pred predvajanjem intervjuja s Sebastjanom Jeretičem preverila resničnost trditev gosta, s katerimi je v pogovoru na TV Slovenija obračunal z novinarko iste radiotelevizije, torej z njeno sodelavko Eugenijo Carl, označeno za politično aktivistko? Je pri tem kot podpisana pod oddajo postopala dovolj profesionalno, ali pa je, ravno nasprotno, iz nekega razloga klecnila? Več

Sodobna šola je zgrajena na načelih humanizma in razsvetljenstva

Včeraj je skupina angažiranih učiteljev in učiteljic javnosti poslala pismo, ki je nastalo iz opažanj in refleksij o času, v katerem živimo. Napisali so ga profesorice in profesorji Gimnazije Bežigrad (njihova imena in priimke objavljamo ob koncu članka), ki verjamejo, da je prišel čas, da ponovno premislijo o svojem poslanstvu, prav tako pa se želijo kritično odzvati na aktualne družbene razmere, ki zbujajo skrb, saj so po njihovem opažanju ogrožene nekatere temeljne vrednote, za katere so se zavzemale tudi mnoge generacije pred nami. Več

»S svojim ravnanjem dijaki niso ogrožali javnega zdravja«

9. februarja so na Trgu svobode v Mariboru dijaki, ki so od začetka pouka do tedaj imeli le mesec in pol pouka, zahtevali odprtje šol. Še prej so se želeli sestati z ministrico MIZŠ, ki pa ni imela časa za sestanek z njimi, zato so se odločili za skrajno možnost pri izražanju njihove želje po vrnitvi v šole oziroma k izvajanju pouka v šolah. Protest dijakov je potekal mirno, z zaščitnimi maskami in ob upoštevanju medosebne razdalje. S svojim ravnanjem dijaki tako niso ogrožali javnega zdravja. Več

VIDEO: Množični protesti proti spolnemu nasilju nad ženskami

Danes se je po vsej Avstraliji več deset tisoč ljudi zbralo na protestih proti spolnemu nasilju nad ženskami. Pod sloganom March 4 Justice (Shod za pravičnost) so se ljudje med drugim odpravili na ulice Sydneyja, Canberre, Brisbana in Melbourna. Proteste so sprožile nedavne obtožbe spolnih napadov, povezanih s parlamentom in vlado. Več

»Starši s svojim konservativnim pristopom mladih ne držijo več v kalupu starih vrednot«

"Ja, v mladih je up! Imam občutek, da so mladi res bolj odprti. Predvsem so zaradi digitalizacije mnogo bolje informirani, kot je bila naša generacija. Dandanes lahko vsak mlad človek poišče, kar ga zanima. Če te zanima transspolnost, vtipkaš v Google, si prebereš, kaj to je, in si ustvariš mnenje. Si pomagaš. Mladina se danes uči sama. Njihova obzorja so široko odprta. Starši jih s svojim konservativnim pristopom ne držijo več v kalupu starih vrednot." Več

FOTOGALERIJA: 1. obletnica Janševe vlade

Mineva eno leto, odkar je vlada Janeza Janše prevzela oblast in "vsak dan znova pokazala, kako je mogoče svoj položaj zlorabljati za lastne interese, korupcijo, širjenje sovraštva, politično kadrovanje, teptanje temeljnih demokratičnih vrednot in napadanje prebivalk in prebivalcev". Tako so v sporočilu za javnost zapisali v protestniškem gibanju.  Več