Rebeka Dremelj: »Svojih otrok še nisem pokazala javnosti, vedno jih slikam izključno samo v hrbet«

"Jaz svojih otrok načeloma nikoli do danes še nisem pokazala javnosti. Jaz se z največjim veseljem kdaj pohvalim s svojimi otroki, ampak jih vedno slikam izključno samo v hrbet. Želim ju zaščititi, da ne bi ljudje vedno vedeli, da sta to onidve. Ko bosta toliko stari, da bosta lahko sami sprejeli odločitev, ali želita biti medijsko izpostavljeni ali ne, takrat ju bom pa tudi jaz z veseljem slikala od spredaj in pokazala, to sta moji dve hčerki. Mislim, da je tukaj že v štartu narobe narejeno, da se medijske mame enostavno odločajo za usodo oziroma življenje svojih otrok. Da če si ti medijska mama, so kar takoj tudi tvoji otroci medijsko izpostavljeni." Več

»Najemnine v Ljubljani so se povečale do zneskov, ki si jih mladi z delom ne moremo več privoščiti«

Z intervencijo na maketi Ljubljane, ki stoji na Prešernovem trgu, želi skupina mladih umetnic prikazati nepremičninsko sliko središča mesta skozi oči mladih in opozoriti na problematiko gentrifikacije Ljubljane. Prestolnica namreč postaja namenjena turistom in ne več občankam in občanom. Akcijo, ki jo lahko vidite na fotografijah, so umetnice izvedle včeraj, 10. decembra, ob polnoči, a ker je mestna komunala objekte odstranila, so jo ponovile danes zjutraj 20 minut po 9. uri. Več

Cerkev zaradi spolnih napadov obsodila župnika

Metropolitansko cerkveno sodišče je duhovnika murskosoboške škofije Andreja Zrima spoznalo za krivega spolnega nasilja nad mladoletnimi in odraslimi osebami. Oznanilo o tem je objavila ljutomerska župnija, kjer je Zrim deloval do aprila lani. Policija zaradi novih okoliščin po navedbah Dnevnika zbira dodatna obvestila. Več

Kaj skriva Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti?

Peticije so velikokrat edino orodje, ki ga ima civilna družba na razpolago. V Sloveniji imajo lahko peticije pravne posledice, nekatere mora obravnavati Državni zbor – za to obstaja celo posebno delovno telo: Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Ta se je v zadnjih 14 mesecih sestala 12-krat. Več

Nika Kljun: »Slovenci res ne znamo spoštovati truda nekoga drugega«

"Nisem negativna, ampak Slovenci res ne znamo spoštovati truda nekoga drugega, ga pohvaliti, raje izpostavimo negativne stvari in to je mene zelo zelo bolelo." Več

Namesto rakete kupi brikete!

Namesto petard raje doniraj društvom in zavetiščem za pomoč živalim, opozarja projekt zMačkane, ki je projekt mladih za živali, s katerim želijo pri ljudeh vzbuditi empatijo in skrb za živali. V okviru tega organizirajo tudi delavnice, na katerih ozaveščajo o omenjenih problematikah ter sodelujejo z zavetišči in društvi za zaščito živali. Več

Francozi spet na ulicah

Pred dobrim letom so Francijo preplavili protesti rumenih jopičev, ki jih je francoski vladi z bolj ali manj brutalnimi prijemi uspelo zadušiti, ti pa so spotoma izgubili tudi kredibilnost in potencial, da bi prerasli v gibanje za širše družbene spremembe.  Več

Zakaj se nogomet ne more znebiti rasistov?

Kdor le bežno spremlja poročanje o nogometu, je brez dvoma slišal za val rasizma, ki je zajel nogometne stadione širom Evrope. Rasisti so, na krilih svobode govora in vzpona nacionalističnih ter populističnih politikov, dobili veter v jadra in svojo nestrpnost do drugačnih začeli intenzivneje izražati. Seznam rasističnih izbruhov je iz tedna v teden daljši. Bolgarija, Anglija, Škotska, Francija, Italija, Srbija, Ukrajina, Španija, Rusija, Grčija, Slovaška, Hrvaška, Črna gora, tudi Slovenija ni izjema. Seveda pa ne gre le za evropski problem, saj imajo težave z rasizmom na stadionih tudi v Latinski Ameriki, predvsem v Braziliji in v Argentini. Stanje v sosednji Italiji je še posebej alarmantno, saj ne gre le za peščico idiotov na stadionu, kakor rasistične zmerljivke s tribun opravičuje Matteo Salvini, pač pa je celoten sistem osnovan tako, da ščiti rasiste. Več

Dragan Petrovec: »Približno 20 odstotkov je takih, ki jih je treba imeti pod ključem, ker so nevarni«

"V tistih zaporih, kjer delo temelji samo na zaklepanju in odklepanju ter na varnostnih sistemih, tam je veliko več bolezni osebja, asocialnih pojavov, kot sta alkoholizem in agresivnost. Odprt režim odpira dušo, srce in počutje tako za osebje kot za obsojence. Pokazalo se je, da večini obsojenih lahko zaupaš. Nisem naiven, vem, da je približno 20 odstotkov takih, ki jih je treba imeti pod ključem, ker so nevarni. Problem so tudi odvisniki, lahko imajo dobre namene, a enostavno ne zdržijo, ko pridejo v skušnjavo. Večina preostalih pa lahko biva v odprtem sistemu, za to pa se je treba truditi. To je najbolj odvisno od osebja, če se je pripravljeno odreči klasični moči nad obsojenci, takrat lahko dosežeš odprt režim, sicer pa ne." Več

Vse zgodbe Humanitarčka: Namesto pravljic za lahko noč

Tragične zgodbe upokojenk in upokojencev so se letos dotaknile številnih bralk in bralcev. Usode starejših je deli društvo Humanitarček v okviru dobrodelne kampanje #projektVida. Gre za družbeno odgovoren, na trenutke kritičen projekt, kjer slovenski javnosti predstavljajo resnične zgodbe starostnikov, ki so jih srečali pri svojem skoraj delu. S projektom želijo opozoriti na vedno večje število starostnikov, ki živijo na dnu in so jih uradne državne institucije spregledale. Več