VIDEO: Policija po ljubljanskih ulicah lovi domnevne protestnike

Posebne enote policije so na Trubarjevi ulici v Ljubljani, torej zunaj območja protestov, v petek, 19. junija, brez pojasnil ustavljale in zadrževale osebe, za katere so policisti predvidevali, da se bodo udeležile protestov, čeprav za to niso imeli nikakršnih dokazov. A tudi, če bi šlo za ljudi, ki so bili namenjeni na proteste, gre zgolj za z ustavo zagotovljeno pravico do združevanja in svobodnega izražanja mnenj. Tovrstno zadrževanje državljank in državljanov je v nasprotju s slovensko zakonodajo. Več

Abecedarij svobode govora: nova desnica

Konzervativci opozarjajo, da na univerzah cenzurirajo desne govorce, da so mainstream mediji pristransko liberalni in da se utapljamo v politični korektnosti. Pritoževanje glede omejevanja konzervativnega govora, zanimivo, sovpada s porastom družbenih medijev, podcastov, blogov in ostalih spletnih formatov, ki nam omogočajo, da lažje kot kadarkoli prej dosežemo milijone. Več

»Težko je biti temnopolta ženska v Sloveniji«

"Težko je biti temnopolta ženska, saj te v Sloveniji ljudje gledajo (še posebej, če si tujka), kot da ti to ne pripada. Da ti ne bi smela imeti možnosti uveljavitve v podjetništvu. Da nisi sposobna, da si manj vredna, ker si drugačne barve polti. Ne zato, ker sem ženska, ampak zato, ker sem temne polti. Zaradi tega imam tudi probleme s sosedi - ves čas poskušajo nagajati." Več

Slovenska javnost naklonjena reševanju populacije risa

Javnomnenjska raziskava Biotehniške fakulteta je pokazala, da so prebivalci Slovenije v povprečju naklonjeni risu, želijo si njegove ohranitve in v njem vidijo simbol neokrnjene narave. Risu so lovci in splošna javnost naklonjeni bolj kot rejci, ki večinoma tudi nasprotujejo povečanju števila risov. Podpora ohranitvi risa je sicer v dinarskem delu države nekoliko višja kot v alpskem delu, kar gre po oceni raziskovalcev pripisati pogostejši prisotnosti risa v Dinaridih. V dinarskem delu države je podpora 82-odstotna, v alpskem pa 76,3-odstotna. Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v primerjavi z odnosom ljudi leta 2007, ko je bila podobna raziskava izvedena v sklopu projekta INTERREG DinaRis, opažajo bolj naklonjena stališča do risa in upravljanja z njim, sploh med lovci. Več

Po epidemiji se bo položaj žensk v Sloveniji še poslabšal

Inštitut za proučevanje enakosti spolov je opravil raziskavo Vzdušje v intimno-partnerskih odnosih in družinah v času karantene in negotovosti. Analiza je potekala v obliki spletne anonimne ankete, njene rezultate pa je treba razumeti kot opozorilo, da se bo po epidemiji neenakost in položaj žensk še poslabšal, so sporočili z inštituta. Več

»Umirjanje otrok z elektronskimi napravami je na dolgi rok škodljivo«

Ob epidemiji covida-19 se je pokazal tudi vpliv elektronskih naprav v življenju otrok, delno zaradi šole, a se otroci v virtualni svet zatečejo tudi zaradi dolgčasa. Splet nudi priložnost druženja in zabave, kar lahko vodi v zasvojenost. V društvu za zdravje srca in ožilja staršem med drugim svetujejo, naj postavijo jasna pravila in se jih držijo. Več

Kaj se zgodi, če kot turist na Hrvaškem zbolite za koronavirusom

Hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ) je 20. junija objavil navodila v primeru okužbe turistov z novim koronavirisom. Med drugim, da bodo turiste iz drugih držav, pri katerih bodo potrdili bolezen covid-19, ne bo pa nujno zdravljenje v bolnišnici, prepeljali v vnaprej določene objekte za organizirano izolacijo obolelih oseb. Če bodo turistom iz drugih držav ugotovili hujšo obliko bolezni, jih bodo namestili v hrvaške zdravstvene ustanove. Več

V času epidemije več nujnih psihiatričnih obravnav otrok in mladostnikov

V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo so opozorili, da so otroški in mladostniški psihiatri v času epidemije beležili manj novih primerov, a so tisti, ki so prišli do njih, bili težji in so v veliko primerih tudi dlje časa trajali. V urgentni službi pa so otroški in mladostniški psihiatri zaznali porast obravnav. Več

Prenos mobilnih podatkov v času karantene se je v Sloveniji povečal za 54 odstotkov

Prenos podatkov prek mobilnega širokopasovnega dostopa se je v prvem četrtletju, ko se je v Sloveniji zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa ustavilo javno življenje, z njim pa vzpostavilo delo in šolanje od doma, v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za več kot polovico. Prenesenih je bilo okoli 42 milijonov gigabajtov podatkov. Več

»Zame je dr. Beovićeva slovenska Jodie Foster«

"Zame je dr. Beovićeva slovenska Jodie Foster. Izjemen naravni talent za paranojo in občutek nelagodja. Po vsakih poročilih z njo se še več ur ne morem znebiti občutka, da me bo pokončala pandemija, pa tudi, da bom moral na letalu iskati svojo ugrabljeno hči, medtem ko bo name prežal kanibal." Več

FOTOGALERIJA: Petkovi protivladni protesti 

Včeraj so po Sloveniji že tradicionalno potekali petkovi protivladni protesti. Največ ljudi se je zbralo v Ljubljani. Miroljubni shod, ki je opozarjal na korupcijo in pritiske Janševe vlade, je potekal od Prešernovega trga in Slovenske ceste do Trga republike, ki ga je včeraj policija brez smiselnega razloga skoraj v celoti ogradila. Več

Dr. Bojana Beović: »Epidemiološka slika je danes slabša kot v prvi polovici marca«

Število odkritih primerov koronavirusne bolezni je v zadnjih dveh tednih spet začelo naraščati. Med 3. in 19. junijem je bilo po podatkih NIJZ odkritih 42 primerov. Gre večinoma za uvožene primere, največ iz Bosne in Hercegovine, pa tudi za več sekundarnih okužb. Vlada je tako v četrtek razširila seznam držav, za potnike iz katerih je po vrnitvi v Slovenijo obvezna 14-dnevna karantena. Dodali so Bosno, Srbijo in Kosovo. Dr. Bojana Beović, glavna strokovna vladna svetovalka za covid, je že v torek za Večer dejala, da je situacija »kar kritična«. Po njenih besedah smo se znašli na prelomnici. Več

Cepiva – razvita za razvite

Cepivo za Covid-19 bo po mnenju stroke razvito v 12 do 18 mesecih, a ga takrat ne bo dovolj za vse. Po zakonitostih prostega trga bodo ta kratko potegnile "države v razvoju". Zveza Gavi je 4. junija naznanila kampanjo zbiranja sredstev za prednaročila cepiv, kamor so že med drugim donirali Saudova Arabija, fundacija Gates in TikTok.  Več

FOTO: Protivladnih protestov ograjeni Trg republike ni ustavil

Kot že več petkov, so tudi tokrat potekali protivladni protesti. A v Ljubljani je bilo protestiranje tokrat nekoliko oteženo, saj je policija v celoti ogradila Trg republike. Nekaj protestnikov je ograjo vseeno prestopilo že pred "uradnim" pričetkom ob 19. uri in v ograjenem delu bralo slovensko ustavo. Policija jih je nato fizično odstranila, okoli starejše protestnice, ki se je poškodovala, so drugi protestniki postavili živi ščit ter se prijeli za roke, da polno opremljeni policisti ne bi mogli do nje.  Več

Sporna cenzura

Scott Morrison, predsednik avstralske vlade, je v nedavnem radijskem intervjuju izjavil, da v Avstraliji nikoli ni bilo suženjstva. Javnost je bila zgrožena, na družabnih omrežjih pa se je razvnela debata o avstralski zgodovini izkoriščanja avtohtonih prebivalcev. Do Morrisonove kontroverzne izjave sta bila ostro kritična tudi časnika The Guardian in Daily Mail, a so ju na Facebooku, najpopularnejšem družabnem omrežju, utišali algoritmi za prepoznavanje neprimernih objav, ki kršijo t. i. »skupnostne standarde«. Več

»Pomembno se je boriti«

Protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju so se iz ameriških mest preselili v Evropo, tudi v Slovenijo. V petek, 12. junija ob 17. uri, so se protestnice in protestniki zbrali pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani. S kredo, ki je v času protestov v Sloveniji postala že skoraj prepovedano sredstvo, so na pločnik napisali ime ubite temnopolte žrtve, Georgea Floyda, simbola globalnih protirasističnih zborovanj. Protestniki so pokleknili in slovensko vlado pozvali, naj se odzove na dogajanje v ZDA, kjer so po dveh tednih protestov proti policijskemu nasilju začeli obglavljati tudi spomenike, kipe generalom in nekdanjim voditeljem rasistične južnjaške konfederacije, ki je zagovarjala in prakticirala sužnjelastništvo. Zahteve po reformah se krepijo, zato v nekaterih mestih lokalne oblasti same odstranjujejo sporna spominska obeležja rasistom in kolonialistom. Med njimi je najvidnejši Krištof Kolumb, domnevni odkritelj Amerike, ki je odprl pot na ozemlje današnjih ZDA številnim spornim evropskim prihodom. Več

Ubranimo zgodovino

13. junija je bila v beograjskem Centru za kulturno dekontaminacijo objavljena deklaracija »Ubranimo zgodovino«. Sestavili so jo najuglednejši zgodovinarji in intelektualci iz Srbije, pridružili in sooblikovali pa so jo tudi številni drugi, med njimi hrvaška pisateljica Dubravka Ugrešić, sarajevski pisatelj v bostonskem azilu Aleksandar Hemon, politični filozof Igor Štiks, antropologinja Svetlana Slapšak, slovenski zgodovinar Božo Repe … Trditev, da je treba ubraniti zgodovino, je na prvi pogled odveč; zgodovino pač imamo, nihče je ne more napasti, spremeniti, uokviriti. Vendar se dogaja ravno to: zgodovina postaja mitološka pripoved, poljubna zgodba političnih elit. Več

Assange in presstitutke

Država s tremi vejami oblasti javni sferi na splošno in posebej novinarstvu po eni strani omogoča obstoj, s tem ko jima določa normativni okvir avtonomije, zagotavlja materialne pogoje in pravno varstvo, po drugi strani pa ju s težnjami po refevdalizaciji, kot bi dejal Habermas, zlorablja za reprezentacijo oblasti. Nedavna sodba slovenskega Vrhovnega sodišča v zadevi Šetinc Pašek proti Janši odpira vrsto pomembnih vprašanj o vlogi medijev, novinarstva in treh vej oblasti v demokraciji. To velja tudi za vse bolj tragično »vohunsko afero« Juliana Assangea, ki v svetu odmeva že skoraj desetletje, a jo države v nasprotju z običajno občutljivostjo za podobne dogodke na Kitajskem in v Rusiji pretežno le mirno opazujejo. Več

»Pet volkov in ena ovca se bo zelo učinkovito in demokratično dogovorilo, kaj bo za večerjo«

V času, ko so družbena omrežja in posledično mediji preplavljeni s škandaloznimi izjavami in objavami politikov, njihovih podpornikov in dežurnih pametovalcev, se v marsikoga prikrade občutek zasičenosti in nemoči nad nižanjem ravni javne razprave, ki si ob kričanju enih čez druge in neskončnem ciklu žaljivosti in užaljenosti velikokrat niti ne zasluži več tega poimenovanja. Več

Visoki leseni gradnji se obeta revolucija

Ko je okoli leta 1300 na pobočju, ki je danes del narodnega parka Redwoods v ameriški Kaliforniji, vzklilo seme vrste Sequoia sempervirens, je človeška vrsta uporabljala les kot gradbeni material že približno 8000 let. V naslednjih 700 letih je iz tega semena zraslo najvišje drevo na svetu, orjaška sekvoja po imenu Hyperion, ki danes meri v višino 115 m. V tem času je človeška vrsta naselila tako rekoč vsak kotiček planeta, lesene stavbe pa so bile veliko nižje kot omenjena sekvoja. Toda nedavne spremembe na področju trga in tehnologije lesene gradnje obetajo radikalne spremembe. Več

Vinska klet med preteklostjo in sedanjostjo

Drobna arheološka najdba, kepa zemlje in v njej več kot 2500 let stare grozdne pečke, govori o tem, da je vinska trta rasla v Goriških brdih že v mlajši železni dobi. Dokaz za to so arheologi našli ob izkopavanjih v Golem Brdu tik ob italijanski meji. Vendar je zgodovina te kulturne rastline daljša. Za izvorno deželo vinske trte velja Perzija, njena pokrajina Širaz, drugi arheološki dokazi govorijo, da so na ozemlju današnje Armenije in Gruzije trto gojili že v neolitiku. Vinska trta se je naglo širila z območja Črnega morja v Sredozemlje. Po Evropi so jo razširili Grki in Rimljani. Ko so Rimljani dosegli Brda in se tod naselili, se je vinogradništvo okrepilo in postalo pomembna gospodarska dejavnost. Rimljani so trto sadili pod sadnim drevjem in vino hranili v keramičnih amforah. Stoletja so minevala, vino se je pilo, a pridelovalo se je v različnih prostorih tako ali drugače. Arhitekturni objekti, namenjeni izključno vinarski dejavnosti, so se pojavili šele na prehodu iz 18. v 19. stoletje v francoski pokrajini Bordeaux, ki ima bogato enološko tradicijo. V drugi polovici 19. stoletja pa se je težišče novosti v arhitekturi vinskih kleti preneslo v Španijo. Naključje ali ne, ob koncu 19. stoletja, natančneje leta 1881, je v Goriška brda prišel katalonski grof Silverio de Baguer (1838–1927), se poročil v družino Catterini, ki je imela v lasti grad Dobrovo, ter v Brda prinesel nekaj vinogradniškega znanja in novosti iz Španije. Pomemben je zato, ker je vinograde zasadil na nov način brez opore dreves, kot je bil tod običaj prej. Grajska vinska klet tega renesančnega dvorca pa je postala nepogrešljiv prostor za zorenje vina. Več

Z gradbenimi projekti proti pokoronski recesiji …

Ali bo hujše posledice povzročila epidemija novega koronavirusa ali ukrepi za njeno zajezitev, je vprašanje, ki si ga zadnje mesece zastavljajo povsod po svetu. Da stojimo na pragu hude recesije ali smo celo že korak v njej, je splošno uveljavljeno prepričanje. In čeprav borzni indeksi po svetu spet kotirajo nenavadno visoko, o prihajajočih težavah v Sloveniji pričajo podatki o porabi elektrike, ki kažejo precejšen upad gospodarske aktivnosti, ter porast evidentirane brezposelnosti. Prav tako je jasno, da je med najbolj prizadetimi panogami turizem in da je zato prav, da se z nekaterimi ukrepi poskrbi za obstoj kakovostnih ponudnikov, ki jim je nenaden in nepričakovan izostanek tujih gostov odnesel praktično vse prihodke; kako uspešni bodo pri tem turistični boni, ki naj bi spodbudili domačo potrošnjo, bo pokazal čas. A podobno kot epidemija ima tudi gospodarska kriza težnjo, da se hitro razširi na vse dele gospodarstva. Zato bodo morali hitrim kriznim ukrepom slediti še drugi, ki bodo potrošnjo spodbujali na daljši rok in imeli najširši možni domet. Velike možnosti za take ukrepe ponuja področje gradbeništva oziroma gradbenih investicij, saj imajo te visok multiplikacijski faktor in obenem lahko pomenijo veliko družbeno dobrobit in celo izboljšajo možnosti za bodočo gospodarsko rast. Politika je do tega spoznanja že prišla in napoveduje projekte ter zakonodajne in druge spremembe, med katerimi pa so žal tudi take, ki jih ne bi pričakovali ali si jih želeli. Več

Organizatorji protestov sporočajo: »Naj črnina poenoti Trg republike!«

Jutri bodo v Ljubljani in po Sloveniji ponovno potekali protivladni protesti. Organizatorji prek družabnih omrežij pozivajo, naj bodo udeleženke in udeleženci na varni razdalji ter oblečeni v črno. S tem naj bi protestnice in protestniki pokazali solidarnost, medsebojno podporo in se odločno postavili proti delitvam. Več

Včeraj v Sloveniji osem potrjenih okužb z novim koronavirusom

Včeraj je bilo v Sloveniji ob opravljenih 952 testih potrjenih osem okužb z novim koronavirusom, je sporočila vlada. Noben bolnik s covidom-19 v sredo ni umrl, enega so iz bolnišnice odpustili v domačo oskrbo. V bolnišnici pa se jih zdravi še šest, eden na intenzivni negi. Več

To je nasilje

Tudi po treh tednih protestov v ZDA se število protestnikov ne manjša. Družbeni in politični razkol ostajata na višku, nekaj protestov pa se je celo sprevrglo v uničevanje lastnine. Čeprav mnogi obsojajo nasilne demostracije, se moramo vprašati, kaj je ropanje Targeta in zasedba nekaj ulic v primerjavi z izvirnim nasiljem, ki je pripeljalo do protestov – smrt Georga Floyda in vse ostale žrtve nekaznovanega policijskega nasilja nad temnopoltimi Američani. Več

S stanjem v Sloveniji nezadovoljnih 40 odstotkov anketiranih

Glede na Valiconovo raziskavo Ogledalo Slovenije je s stanjem v družbi nezadovoljnih 40 odstotkov anketiranih, kar je najnižji izmerjeni delež do zdaj. Medtem je zadovoljnih 32 odstotkov, kar je več kot novembra lani. Delež zelo srečnih pa se je od novembra znižal na štiri odstotke. Več

»Edini način, da parada ponosa je, je ta, da je dovolj politična!«

"Je veliko več sovražnega govora, ko je več nasilja. Predvsem pa mislim, da zaradi tega, ker je pač to velikokrat sprejeto, sprejemljivo in ni sankcionirano na visokih ravneh. Torej to izvajajo ljudje na poziciji moči, ljudje, ki delujejo z avtoriteto. Zdaj je definitivno več tega, da od besed preidejo ljudje k dejanjem, da je porast tudi tega čisto zelo konkretnega nasilja na ulicah, dogodkih." Več

Bolnik ima pravico do premestitve v bolnišnico, če ga je smiselno zdraviti

»Med starostniki, zlasti med oskrbovanci domov starejših občanov, živi veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka. Tudi pri njih premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno,« je 27. maja na Twitterju objavila vlada. Več

»Ko sem bil le še 500 metrov stran od doma, so se ustavili policisti in me vprašali, kaj tam delam«

"Sicer ne vem, kako je, če te zamenjajo za migranta, ker sem tudi sam migrant, a pred nekaj tedni sem šel na sprehod. To z ženo vsak dan počneva, ampak takrat sem bil sam. Ko sem bil res le še kakih 500 metrov stran od doma, so se ustavili policisti in me vprašali, kaj tam delam, od kod sem in tako naprej. V Ameriki se temu reče rasno profiliranje. Mogoče so me zamenjali za migranta. Ne vem. Skratka, bili so zelo prijazni. Ko sem pač povedal svojo zgodbo, kaj tam delam … se je vse skupaj lepo končalo in smo se razšli brez težav. Niso me 'fentali'. Skratka, jaz sem to preživel. Sicer se lahko zgodi, da tisti, ki se jih profilira, plačajo čustveno, psihološko, psihično in v nekaterih primerih celo finančno ter fizično ceno. Tudi zato danes gorijo ZDA." Več

Sproščanje ukrepov po meri SDS volivcev

Od včeraj naprej se lahko ljudje zbirajo na javnih prireditvah v skupinah do 500 ljudi. Lahko torej gremo na fuzbal tekmo in gasilsko veselico, v cerkev pa so nas že itak spustili prej kot v šole. Epidemije je zdaj RES konec, Janez pa nas je tako osvobodil že tretjič! Več