»Tudi v Sloveniji najprej posel, potem zdravje«

"V mnogih evropskih državah obvladovanje epidemije očitno ni več prioriteta. Najprej posel, potem zdravje. Med takšne spada tudi Slovenija. V še zmeraj kritičnih epidemioloških razmerah, ob katerih bi v Nemčiji, Veliki Britaniji ali na Portugalskem odločevalce oblival mrzel pot, smo pri nas že zavzeli sprostitveni položaj. Samozadovoljni zaradi upadanja števila novookuženih težko čakamo odpravo samozaščitnih ukrepov. V državi, kjer 20-odstotna precepljenost prebivalstva ne dosega niti evropskega povprečja, delodajalci množično kličejo zaposlene nazaj v pisarne in urade." Več

Novi kopalni režim

Bližajo se poletne počitnice. Zaradi nepredvidljivih epidemioloških razmer se je marsikdo odločil, da bo tudi letos dopustoval v Sloveniji. Zdi se, da bo zato letošnje poletje precej podobno lanskemu – a ne povsod. Več

Na stiske na protestih opozarjajo tudi študenti

Že mesec dni je na petkovih protestih prisotna Študentska fronta. Gre za samoorganizirano skupino študentov – velik del se jih je protestov udeleževal že prej –, ki bi rada opomnila tudi na težave, s katerimi se je v zadnjem letu spoprijemalo študentovstvo. Podobno kot prejšnje petke so se člani Študentske fronte tudi ob vseslovenski vstaji 28. maja zbrali pred ljubljansko univerzo. Še preden bi lahko odrinili proti Prešernovemu trgu, pa so k njim pristopili policisti. Več

Krepitev domoljubja za večjo nacionalno varnost

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je objavila razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021« v letu 2021. Predmet razpisa, ki so ga pripravili v vladi in uradu predsednika države, sta izbira in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev razpisa v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politike na posameznih področjih javnega interesa. Med številnimi temami se je znašla tudi ena, poimenovana »Mladi in domovina«. Več

Luksuz študija

Za novelo zakona o tujcih, ki je začela veljati pred kratkim, se kaže, da bo vstop v državo otežila čisto vsem – tudi tujim študentom. Določa namreč, da za izdajo začasnega dovoljenja za bivanje zaradi študija ne zadošča več izjava staršev o zagotovitvi zadostnih sredstev za študij, pač pa morajo po novem študenti dokazati, da imajo že pred vstopom v državo zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje celotnega obdobja bivanja. Več

Za svobodo

Svoboda, demokracija, pravni sistem, sonaravni razvoj ... vse to so v Sloveniji resno ogrožene dobrine. To je bilo v zadnjem letu povedano, napisano, izkričano že neštetokrat ... in vse kaže, da bo to treba početi še naprej. Več

Politikov v resnici ne zanima reševanje stanovanjske problematike mladih

Sveže poročena A. (35) in A. (26), arhitekt in zdravnica, bivata v lastniški garsonjeri na 25 kvadratnih metrih v središču Ljubljane, ki jo je A . kupil s kreditom pred tremi leti. Sanjata, da bosta enkrat v prihodnosti lahko z novim kreditom kupila sosednje trisobno stanovanje, v katerem sama živi soseda, ki se namerava po upokojitvi odseliti iz Ljubljane. Eno sobo bi priključila svojemu stanovanju in ga tako povečala, preostanek pa bi oddajala in si z najemnino pomagala odplačevati kredit. »Ne vem, ali bo uspelo,« pravi A., ki začenja specializacijo. »A boljše ideje nimava. Na starše ne moreva in ne želiva računati, tukaj sva sama. In želiva ostati v delu mesta, od koder bova do služb lahko šla peš ali z mestnim potniškim prometom, saj nama je to pomembno.« Več

Ne razumejo potrebe po dostopnosti stanovanj

Zdi se, da se politika zaveda pomena dostopnosti stanovanj, hkrati pa ga ne čuti ter ga ne zna ali ne zmore nasloviti operativno. Razlogov za to je gotovo več, nekaj bi znala biti kriv zlom s socialno politiko stare države in zgrešeno prepričanje, da lahko stanovanja ljudem zagotovi prosti trg. Nekaj morda prispeva tudi dejstvo, da generacija politikov, ki je sodelovala v procesu množične privatizacije družbenih stanovanj, preprosto ne čuti potrebe po dostopnosti stanovanj in ni dovolj motivirana, da bi odločneje posegla na to področje. Morda nekaj prispeva tudi to, da so stanovanja predvsem vprašanje družbenega razvoja in socialne politike, prvi je pri nas podrejen gospodarskemu, druga pa se je izrazito skrčila na probleme socialno ogroženih skupin. Več

»Mladih ne zanimajo partizani in domobranci. Skrbi jih za službe in stanovanja.«

Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste se po tihem, nemara pa kar na glas zgražali ob pogledu na dekleta, ki so na ulici snemala selfije za Instagram? Kolikokrat ste slišali, da so milenijci brezbrižni in brezskrbni, sebični, cinični in leni? Kolikokrat ste se zbali za prihodnost, ki jo bodo krojili za našo državo? Toda kot dokazuje raziskava Mladina 2020, najnovejša v seriji poglobljenih raziskav, ki so jo po desetih letih pod vodstvom sociologa Mirana Lavriča in politologa Tomaža Deželana izvedli raziskovalci univerz v Mariboru in Ljubljani, so tovrstni predsodki krivični, zgražanje pa neutemeljeno. Mladi med 15. in 29. letom so prav tako zvedavi, ustvarjalni in polni življenja, kot so bili njihovi predhodniki in predhodnice. S pomembno razliko – kot opozarja sociolog Rudi Klanjšek, ki je v sklopu raziskave posebej preučeval njihovo duševno stanje, jih krivični ekonomski sistem, izkoriščevalski trg dela in naraščajoča nestrpnost pehajo v vedno večje stiske. Klanjšek, ki ima ob doktoratu iz sociologije tudi diplomo iz ekonomije, že več let sodeluje pri raziskavah o položaju mladih v Sloveniji. Več

»Janša pooseblja vse negativne družbene spremembe«

"On je skupni imenovalec zelo različnih protestniških struj. Nekatere so eksplicitno usmerjene nanj, druge bistveno manj, ker jih zanimajo širše spremembe. Še bolj kot leta 2012 je fokus usmerjen prav nanj. Sklepam, da zato, ker je njegov fokus na vse nas veliko intenzivnejši. On pooseblja vse negativne družbene spremembe." Več

Mariborska Pekarna zavrnila selitev v nove prostore

Programski svet KC Pekarna je na zasedanju glede predloga Mestne občine Maribor (MOM) o selitvi KC Pekarna v prostore bivšega MTT v Melju soglasno sprejel sklep, da uporabniki KC Pekarne ne pristajajo na selitev na drugo lokacijo. Več

Nov varen kanal za žvižgače v Sloveniji

Transparency International (TI) Slovenia je okrepil delovanje Centra Spregovori! z novo tehnološko rešitvijo, ki omogoča varno in anonimno prijavo sumov nepravilnosti, hkrati pa omogoča dvosmerno komunikacijo s svetovalci Centra Spregovori, so sporočili iz organizacije. Več

Huda pobuda za nevladne organizacije

Inštitut Danes je nov dan je razvil novo spletno platformo Huda pobuda, ki bo izbranim nevladnim organizacijam zagotovila infrastrukturo za zbiranje denarja za uresničitev njihovih pobud in strokovno pomoč pri pridobivanju podpornikov. Nevladne organizacije lahko pobudo, ki bi jo želele financirati na ta način, prijavijo do 15. junija. Več

Titova cesta ostaja

Ustavno sodišče je razveljavilo odlok, s katerim je občinski svet Občine Radenci Titovo cesto preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije. Ugotovilo je namreč, da je župan Roman Leljak ravnal nepravilno, ko je odlok razglasil pred potekom 15 dnevnega roka, ki je namenjen vložitvi zahteve za razpis referenduma o odloku. Odlok tako ni zakonit. Več

»Moramo narediti vse, da gredo otroci lahko jeseni normalno v šolo«

Evropska agencija za zdravila (EMA) je prejšnji teden podala pozitivno mnenje za cepljenje otrok od 12. leta dalje s cepivom podjetij Pfizer in BioNTech. Cepljenje te starostne skupine se bo v Sloveniji začelo v kratkem. Ta teden se bo sestala posvetovalna skupina za cepljenje, ki bo o tem podala uradno mnenje, to pa bo nato podlaga za priporočila NIJZ-ja. Marko Pokorn, strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike, je v oddaji Odmevi na TV Slovenija dejal, da gre za povsem identično cepivo, kot ga dobijo odrasli in da odmerek ni tako odvisen od velikosti cepljene osebe. Več

FOTO: 4265 slovenskih zastavic

V ljubljanskem parku Tivoli, na travniku ob promenadi, se je ponoči pojavilo 4265 slovenskih zastavic. Kot je razbrati iz postavljene table, zastavice predstavljajo 4265 ljudi, ki so v zadnjem letu umrli zaradi covida-19. Kdo jih je postavil, še ni znano. Več

Konec deževnega obdobja in nižjih temperatur?

Letošnji maj je bil, kot kaže, najbolj namočen maj v zadnjih 60 letih. Obenem je bil tudi eden od treh najhladnejših majev po letu 1991. Vse to skupaj je vplivalo na vegetacijo, veliko kmetovalcev pa zamuja s košnjo. A zdaj se obdobje precej svežega vremena zaključuje. Danes se začenja meteorološko poletje in počasi tudi k nam prihaja toplejši zrak. Več

Parade ponosa v Sloveniji letos v štirih mestih

Med 4. in 19. junijem bo v Ljubljani potekal festival Parada ponosa 2021 pod sloganom "Uprimo se zatiranju". Začetek predfestivalskega dogajanja bo zaznamovala otvoritev razstave Barve brezdomnosti v Mestni hiši. Parado ponosa bodo pripravili tudi v Mariboru (26. junija), Slovenj Gradcu (3. julija) ter prvič v Novi Gorici in Gorici (4. septembra). Več

Zakaj se naša pevka Ana Soklič ni uspela uvrstiti v evrovizijski finale?

Več

Uber z vozniki ne bo sklepal delovnih razmerij

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na odboru državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor dejal, da bodo morali imeti vsi vozniki prek mobilnih aplikacij sklenjeno delovno razmerje po delovnopravni zakonodaji. Izjava se je nanašala na voznike, ki bi za prevoz potnikov uporabljali elektronsko aplikacijo, kot je Uberjeva. Več

Kultura je v izjemno nezavidljivem položaju

V slovenskih gledališčih z zaskrbljenostjo spremljamo razvoj dogodkov ob postopku imenovanja vodstva celjskega gledališča za naslednje mandatno obdobje. Žalosti nas dejstvo, da polemika in poročanje mečeta senco na delovanje in dosežke celjskega gledališča, a tudi širše – na slovensko gledališče in kulturo, ki se je znašla v prelomnem obdobju. Veseli pa nas, da lahko vsi, ki delujemo na področju gledališkega ustvarjanja, odkrito spregovorimo o svojih uspehih in morebitnih pomanjkljivostih ter skupaj iščemo rešitve, ki ponujajo možnosti za razvoj in nenehni umetniški napredek. Več

»Z osamosvojitvijo je leta 1991 civilna družba zamrla«

"Z osamosvojitvijo je leta 1991 civilna družba zamrla. Ona je v resnici poganjala osamosvojitev, potem pa je hitro šla v maloro in poniknila. Zdaj je čas, da oživi. Mislim, da nas to druži. Potrebujemo ali vsaj želimo si širše družbeno gibanje. Sam si zelo želim, da bi iz tega, kar je zdaj protest, nastalo nekaj bolj trajnega. Da od tega ne bi profitirala samo ena politična stranka ali dve, ampak da bi to ostalo način opozarjanja družbe in politike na to, kaj je narobe. Tako kot delujejo švicarski referendumi. Instrument, ki je del bazične demokracije. Mislim, da to iščemo. Vprašanje je namreč, ali mi sploh še imamo družbo. Imamo skupnost institucij societas, ki državo držijo skupaj, nimamo pa družbe, nemške Gesellschaft, ki predstavlja druženje. Namesto v družbi živimo v anglosaški atomizirani society. Protestniki so upor za revitalizacijo družbe." Več

Niso problem tisti, ki ne razmišljajo, ampak tisti, ki razmišljajo drugače

Kot bivši dijak kamniške gimnazije še vedno, tudi deset let po maturi, z zanimanjem spremljam dogajanje na svoji bivši šoli. Ne sicer tako zavzeto kot včasih, a ko zasledim kakšno novico, jo z veseljem preberem. Nedavno poročilo o (tokrat spletnem) zasedanju Mladinskega parlamenta Alpske konvencije mi je na primer priklicalo lepe spomine na ta dogodek, ki sem se ga v svojih gimnazijskih letih udeležil tudi sam. Ob branju odprtega pisma, ki so ga podpisali (nekateri) moji bivši profesorji, pa sem imel bolj mešane občutke. Več

Ker sem neveden, ker me zadeva ne zanima

Odziv Mladininega fotografa Uroša Abrama na izjavo ministra za kulturo Vaska Simonitija ob pojasnjevanju vzrokov za poseg in odpoved slovenske razstave v Bruslju. Simonitijeva izjava odseva tudi vrsto drugih stališč trenutne Janševe vlade in stranke SDS. Več

»Bolj ko je bila vlada ignorantska do zahtev, želja in pričakovanj ljudi, več demonstracij je bilo«

"V bistvu je to upor civilne družbe, ki je pod eno oblastjo bolj priznana, pod drugo pa recimo ne. Ljudem se godijo krivice, ne glede na to, kdo je na oblasti. Demonstracije v samostojni Sloveniji so bile pod vsemi vladami. Je pa res, da jih je bilo pod enimi več, pod drugimi pa manj. Bolj ko je bila vlada ignorantska do zahtev, želja in pričakovanj ljudi, več demonstracij je bilo. Tudi v socializmu so bile različne demonstracije, od politično delegiranih, recimo za koroške Slovence ter proti fašizmu v Italiji, ter seveda tudi druge bolj spontane. Vendar takrat ni bilo spopadov s policijo, ki je varovala demonstrante. V samostojni in recimo ji kapitalistični Sloveniji je bila policija nekajkrat zelo agresivna … Tako bom rekel – zelo kapitalistična!" Več

Monitoring današnjih protestov

Mednarodna organizacija Amnesty International danes obeležuje šest desetletij obstoja. Organizacija, ki ima svojo pisarno tudi v Sloveniji, bo obletnico obeležila z monitoringom današnjih protestov, ki se bodo pričeli ob 18. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani. Ob obletnici sta nastala tudi oda AI in video ob podpori Stinga, Bona, Edga in Petra Gabriela, v Sloveniji pa Andreja Rozmana Roze in Braneta Završana. Več

V Gorici in Novi Gorici prvič Parada ponosa

Četrtega septembra bo v Gorici in Novi Gorici prvič Parada ponosa. Lani so jo premierno pripravili v Slovenj Gradcu, leto poprej so jo prvič ugledale mariborske ulice. Več

Ukradeni Partizan

Igrišče Športnega društva (ŠD) Trnovo, ki je med prebivalci Trnovega še vedno znano pod imenom Partizan, je desetletja veljalo za središče družabnega dogajanja. Nato je prišla epidemija in z njo povezani ukrepi, zaradi katerih je bilo treba športni park zapreti. A poleg table, ki je zgolj začasno prepovedovala uporabo parka, se je nenapovedano pojavila še ograja. Trnovčani so čez noč ostali brez Partizana. Več

Našli smo izgubljenega bratranca karantanskega panterja 

Na začetku meseca je iz urada vlade za komuniciranje ušla novica, da bodo eno izmed protokolarnih daril ob predsedovanju države Svetu EU manšetni gumbi, ki jih bo krasila podoba tako imenovanega karantanskega panterja. Nekoliko presenečeni – takega panterja namreč nismo poznali – smo se obrnili na priznane zgodovinarje, a so nam tudi ti zatrjevali, da tak panter ne obstaja. Ko smo se za dodatna pojasnila obrnili na Ukom, se je ta zavil v molk. S kupom vprašanj, a še vedno brez odgovorov, smo se zato ponovno odpravili po sledeh skrivnostnega mačkona. Več

Arjan Pregl: »Na protestih bi moralo biti sto tisoč ljudi«

Arjan Pregl gre že dlje časa v nos vladni politiki, moti jo dvoje: prvič, njegovi ironični, satirični tviti, intervencije na družbenih omrežjih, s katerimi se odziva na aktualni politični trenutek, in drugič, ker so njegova umetnost in njegove slike drugačne od vse tiste domačijskosti in estetike, ki naj bi jo prikazovala domoljubna umetnost. Ustvarja zunaj zapovedane forme, ustvarja na način, ki ga, tako prosto govori evropska poslanka Romana Tomc, »večina ljudi ne sprejema«. Več