Kathleen Richardson: Če si žalosten, si raje kot robota omisli domačo žival

Prejšnji teden je v Ljubljani že drugo leto zapored potekal festival Grounded. Festivalski program ni zajemal le predstavljanja najnovejših smernic v futurološki klubski elektroniki, o katerem lahko berete v rubriki Oder, z različnimi predavanji in pogovori se je osredotočal na družbeni aktivizem in kritično mišljenje. Sodelujoči so se ukvarjali s trenutno pomembnimi temami, povezanimi z etičnimi vprašanji, ki se porajajo ob razvoju umetne inteligence in robotike. Na odprtju festivala je v Moderni galeriji z uvodnim predavanjem Nujnost politike človečnosti v času robotov in umetne inteligence nastopila častna gostja, socialna antropologinja in strokovnjakinja za etična vprašanja, povezana z robotiko, prof. dr. Kathleen Richardson. Več

Boj za delavske pravice ne izključuje boja proti rasizmu, seksizmu in homofobiji

Ni res, da socialisti, ki se zavzemajo za pravice delavskega razreda, pozabljajo na pravice žensk, temnopoltih in drugih marginaliziranih skupin. Osredotočenje na razred namreč ne pomeni, da je treba dati na stranski tir ženske ali temnopolte. Najprej je treba opredeliti, kaj je delavski razred, na portalu Jacobin pišeta Eric Blanc in Jeremy Gong. Po njuni razlagi je delavski razred vsakdo, ki se preživlja z delavsko plačo, ta tako vključuje ljudi vseh ras, spolov, spolnih usmeritev in drugih marginalnih skupin. Kapitalisti lahko obvladujejo družbo, ker izkoriščajo delavce za ustvarjanje dobičkov. Delodajalci so odvisni od delavcev. Več

Skupaj za višje plače

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije skupaj s Konfederacijo sindikatov Slovenije Pergam v sredo, 5. decembra, ob 11.uri organizira protestni shod z imenom Skupaj za višje plače!, ki bo potekal pred delodajalskimi organizacijami na Dimičevi ulici v Ljubljani. "Predlog Zakona o minimalni plači, ki je bil vložen v Državni zbor, je odprl ne samo vprašanje ustrezne minimalne plače, temveč pokazal na vse razsežnosti prenizkih plač delavcev in delavk v zasebnem sektorju," so zapisali organizatorji. Več

Nogometna tekma stoletja, ki je (še) ni bilo

Spektakel, ki ga ponuja južnoameriški nogomet je izjemen, a ima dve plati. Prva finalna tekma pokala Libertadores, južnoameriške različice Lige prvakov, je pokazala ves blišč, ki ga to tekmovanje premore. Boca Juniors in River Plate, največja argentinska rivala sta se pomerila v epski tekmi, ki je bila polna emocij, huronskega navijanja in lepih nogometnih potez. Dvoboj se je končal brez zmagovalca. Povratna tekma je gledalce navdajala s podobnim optimizmom, a tega so skazili incidenti pred tekmo, ki so jo s sobote prestavili na nedeljo, nato pa odločitev o usodi tekme preložili na torkov sestanek med predsedniki klubov in organizatorjem tekmovanja. Napad huliganov, ki so s kamenjem napadli avtobus z nogometaši Boce je pokazal vso bedo, ki jo nogometno rivalstvo premore. Več

Gasilske storitve samo za tiste, ki plačajo

Požar Camp na severu ameriške zvezne države Kalifornije je po zadnjih podatkih terjal 81 življenj, število pogrešanih se je povzpelo na 870. Med žrtvami požara ni zvezdnikov tudi zato, ker so si, kakor poroča Fortune, plačali zasebne gasilce. Več

Za nasilje nad ženskami ni opravičila

Enajsti natečaj za oblikovanje mestnega plakata Plaktivat z naslovom »Ni opravičila« se je zaključil z rekordnim številom prijavljenih del in sodelujočih držav. Komunikacijsko akcijo, ki se je lotevala problematike nasilja nad ženskami, je TAM-TAM Inštitut zasnoval z nevladno organizacijo Društvom SOS telefon. Cilj je bil poiskati vizualno sporočilo, ki bo na področju nasilja nad ženskami preseglo vsakdanja sporočila, širšo javnost opozarjalo na družbeno nesprejemljivost do kakršne koli oblike nasilja nad ženskami, žrtvam partnerskega nasilja pa sporočalo, da je izhod iz nasilnega odnosa možen. Več

Vojaki pretepli civilista

»V gostinskem lokalu se je nahajalo 8 pripadnikov Slovenske vojske. Po nam znanih informacijah pa v sam incident izven lokala naj ne bi bili vpleteni vsi pripadniki,« so se na pretep pred gostinskim lokalom pri Pivki, po katerem je moral civilist s hujšimi telesnimi poškodbami v bolnišnico, odzvali v Slovenski vojski. Vojaki niso bili v uniformah, so se pa v lokal pripeljali s službenim vozilom. A dejstvo je, da je pretep bil. Po poročilih očividcev naj bi bili opiti vojaki »nadležni gostje« že pred pretepom, grozili naj bi bili tudi natakarici. Več

Poleti suše, pozimi poplave

Če se svetovne države niti v prihodnje ne bodo znale in zmogle dogovoriti o skupnem ukrepanju za zajezitev izpustov toplogrednih plinov, se Sloveniji zaradi podnebnih sprememb do konca stoletja ne obeta nič dobrega. Po črnem scenariju, ki predvideva nadaljnje naraščanje izpustov, se bodo poletja pri nas spremenila v en sam vročinski val. Več

Je Jordan Peterson pravi filozof za vas?

Minuli konec tedna je Slovenijo obiskal Jordan Peterson. Zanimanje za predavanje 56-letnega kanadskega kliničnega psihologa in profesorja psihologije, ki se je s svojimi nastopi in intervjuji, objavljenimi na spletnih omrežjih, v minulih letih prelevil iz manj znanega profesorja z Univerze Toronto v »najbolj vplivnega intelektualca Zahoda«, je bilo tolikšno, da je organizatorica dogodka, Založba Družina, njegovo predavanje iz Cankarjevega doma prestavila v dvorano Gospodarskega razstavišča. Tam je Petersonu prisluhnilo 1800 poslušalcev. Večina med njimi je bila moških srednjih let, nekaj tudi žensk. Med javnimi osebnostmi smo v prvih vrstah opazili denimo Žigo Turka, nekdanjega (super)ministra v vladi Janeza Janše in avtorja spremne besede v slovenskem prevodu Petersonove uspešnice 12 pravil za življenje, novinarko RTV Vido Petrovčič, tudi sociologa Matevža Tomšiča. Med njimi pa je bilo tudi nekaj predstavnikov mlajše generacije; denimo nesojeni ljubljanski župan iz vrst SDS in nesojeni ustavni sodnik. Več

Dr. Marta Verginella, zgodovinarka

Tržaška zgodovinarka Marta Verginella ima marsikaj skupnega z ženskami, ki so pred leti v njenem domačem tržaškem okolju začele ustvarjati prvi slovenski ženski časopis Slovenka – odločnost, ambicioznost, vztrajnost; zanimanje za družbena in politična vprašanja. Najbrž zato ni naključje, da je prav ona uredila knjigo o Slovenki, ki je ravno te dni doživela ponatis, pripravlja pa se tudi italijanski prevod, niti da je korakala med udeleženci shoda proti neofašizmu, ki je pred kratkim v Trstu potekal sočasno s shodom pripadnikov skrajno desničarskega gibanja CasaPound. Vzpon neofašizma in populizma v Evropi spremlja z zaskrbljenostjo, meni pa, da je močno povezan s širšo politično in družbeno krizo, v kateri je Evropa. »Poleg procesa retradicionalizacije je zelo skrb zbujajoče tudi približevanje levosredinskih strank desničarskemu diskurzu – z drugimi besedami, levosredinsko prevzemanje desne politične agende,« pravi. Več