Feminizem ni en sam, feminizmov je več 

Kamorkoli si se ozrl minulo soboto, 8. marca, na mednarodni dan žensk, si videl šopke cvetlic in bombonjere. Če ste se zjutraj sprehodile čez Kongresni trg v Ljubljani (ali kje drugje, kjer so se trgovci lotili podobnih akcij), so vam delavke iz Lidla verjetno v roke potisnile vrtnico. Mednarodni dan žensk je, podobno kot materinski dan ali pa valentinovo, zelo skomercializiran praznik. A še zmeraj je to dan, ki ne mine brez protestov. V prestolnici sta letos potekala dva, protest ob 8. marcu pa je pod geslom Če me stavkamo, svet stoji potekal tudi v Kopru.

Kaj je botrovalo odpovedi delovnega razmerja profesorju Frideriku Klampferju?

Filozof Friderik Klampfer velja za nosilni steber študija filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru in je eden najuglednejših mariborskih humanistov, javni prostor pa je zaznamoval s poglobljenimi razpravami o etičnih zadregah sodobne znanosti, denimo v povezavi z evtanazijo. Vodstvo fakultete, na kateri je delal 32 let, mu je zdaj vročilo sklep o odpovedi delovnega razmerja.

Nezaželeni sosedje

Profesorji s Fakultete za socialno delo v Ljubljani s prvopodpisanim dr. Milkom Poštrakom v javnem pismu »ostro obsojamo izjave državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade Maše Kociper«, očitajo ji »širjenje predsodkov o ljudeh s težavami z duševnim zdravjem« in v njenih besedah »prepoznavamo sovražni govor«. Gre za odziv na pred časom v časniku Dnevnik razkrito komunikacijo med Mašo Kociper in ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem, v kateri je Kociprova zapisala, da želi »dobiti zagotovilo«, da v Sloveniji po izvedeni deinstitucionalizaciji »ne more priti do kakšnega nepredvidenega dogodka, kot je bil tisti konec leta v Zagrebu, ko je prišlo do uboja več otrok«.

Zakaj nasedamo propagandi?

V Aleksandru Čeferinu, predsedniku evropske nogometne zveze Uefa, so številni v času zadnje Janševe vlade videli tudi politični potencial. Februarja je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela zatrdil, da naj bi bila domnevna pretirana politična korektnost ena najbolj, če ne kar najbolj pogubna stvar za Evropo. »Vsi imamo dovolj politične korektnosti,« je povedal. »Pri nas, v zahodnem svetu, svobode govora ni več. Ne moreš več povedati, kaj si misliš.« Je danes, ko živimo v času sovražnega jezika in grobijanstva, zmerjanje pa je postalo nova normalnost, res mogoče trditi, da se komurkoli krši pravica do svobode govora in mora paziti na svoje besede? A številni menijo enako kot Aleksander Čeferin – tako stališče boste našli domala kjerkoli, v medijih, na družbenih omrežjih, za mizo na kosilu z razširjeno družino ali za šankom. Še najraje pa ga ves čas ponavljajo populisti.

Krška nuklearka 1983–2063

Vodstvo Nuklearne elektrarne Krško je očitno le dobilo zeleno luč, da začne preverjati, ali bi bilo mogoče in zlasti varno podaljšati obratovanje na 80 let. Sredi februarja je objavilo mednarodno javno naročilo, s katerim išče izvajalca »študije izvedljivosti podaljšanja obratovalne dobe nuklearke s 60 na 80 let«.

Zaostala Ljubljana

Razvoj kolesarskega prometa v vseh sezonah velja v sodobnih evropskih prestolnicah za prednostno nalogo. Mesta so postala brezkompromisna. Avtomobilom vsak mesec odvzamejo še kakšen pas na ključnih cestah in ga namenijo kolesarskemu prometu, pogosto sta zaradi vse večje hitrosti koles združena avtobusni in kolesarski promet. V Parizu, Londonu in celo ameriškem New Yorku so kolesa na prvem mestu, k temu pa pomembno prispeva vse večja priljubljenost električnih koles.

Primer Smodej se po dolgotrajni obravnavi na tožilstvu seli na sodišče

Avgusta 2022 se je na Instagramu zvrstilo več anonimnih pričevanj, ki so Dušanu Smodeju, tedaj organizatorju kulturnih prireditev, očitala, da je mlade ženske brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub pa sodelavcem menda ni plačevalo za opravljeno delo.

Konec lova

Zavod za gozdove je 18. februarja pripravil pojasnilo, kakršnih ne dobimo prav pogosto. Gre za odločitev, s katero se bo vsaj deloma zmanjšal obseg lova v slovenskih gozdovih. Slovenija spada med države, ki bi jih lahko označili za lovski raj na zemlji. Ali vsaj v Evropi. Pri nas rekreativni in turistični lov iz leta v leto bolj cveti. Zato so te besede marsikoga presenetile: »Zavod za gozdove Slovenije bo s 1. majem v Beltincih opustil vzrejo fazanov in poljskih jerebic ter s tem zaprl še zadnje tovrstno vzrejališče v Sloveniji. Lovišče s posebnim namenom Fazan Beltinci ostaja, lovstvo na tem območju pa se preusmerja v javne naloge lovstva.«

Bo javne seje študentskega zbora ŠOU spet mogoče snemati?

Prejšnji četrtek je potekala seja študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je bila – drugače od večine teh sej – deloma vsebinska. Med drugim je večni direktor ŠOU Andrej Klasinc (na tem položaju je že 12 let) dobil nov štiriletni mandat, študentski zbor je poleg tega potrdil ustanovitev novega zavoda, imenovanega Zavod 365. Ime je posrečeno, saj bo ta zavod očitno delal vse. Med dejavnostmi, ki naj bi jih izvajal, kot izhaja iz dokumentacije, najdemo oddajanje zasebnih sob gostom, upravljanje nepremičnin, dejavnost tiskovnih agencij, računalniško programiranje, kinematografsko dejavnost in še kaj. Sicer je ustaljena praksa, da ob ustanavljanju zavoda ustanovitelji navedejo nekaj več dejavnosti, kot jih nameravajo opravljati, a je razpon pri tem zavodu bizarno širok, vprašamo pa se lahko, kaj od vsega tega ta zavod res namerava početi …

»Če bi se Evropa odločila zagnati svojo vojaško industrijo, bi zlahka izdelala več kot 300 najsodobnejših tankov na mesec«

Klemen Grošelj je nekdanji evropski poslanec, nesojeni veleposlanik v Moskvi, avtor zadnjega krovnega strateškega obrambnega dokumenta, leta 2019 napisane Bele knjige o obrambi, ki je določila mogoče smernice razvoja slovenskega obrambnega sistema, v vladi Marjana Šarca je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo, leta 2000 pa je na Fakulteti za družbene vede diplomiral na temo Analiza nacionalnovarnostnega sistema Ruske federacije.

Večnamenski romski centri – superprojekt, do katerega pa ima dostop le peščica Romov

»Kadar govorimo s predstavniki centra za socialno delo, šole ali pa zdravstva, vedno pravijo: pošiljajte otroke v vrtec in šolo. Pa jim včasih rečem, če se že toliko ukvarjate s šolo in vrtcem, dajte se vsaj toliko še z vodo in elektriko. Precej lažje bi bilo pošiljati otroke v šolo, če bi imeli to dvoje,« je novembra lani ob našem obisku ribniških Romov tarnala Jasna Hudorovič iz romskega naselja Goriča vas, enega od treh neformalnih in komunalno neurejenih romskih naselij v občini. Gre za eno izmed občin z romsko manjšino, kjer zakon ne predvideva niti romskega svetnika in je prepad med Romi in občinskimi oblastmi še očitnejši. V petek objavljeni javni razpis za financiranje »mreže večnamenskih romskih centrov« predvideva tak center tudi v Ribnici. Pa ga bodo res dobili? O kakšnih centrih je sploh govor? Kaj je njihov namen? In kaj bi bilo treba storiti, da bi tovrstni smiselni, a sporadični projekti postali dolgoročno učinkovit pripomoček za izhod iz več desetletij romske bede?

Neizbrana kakovost

Britanski RSPCA (Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals) je najstarejša in največja organizacija za varstvo živali na svetu – 16. junija lani je praznovala 200-letnico obstoja. Gre za organizacijo, najprepoznavnejšo po shemi, s katero se zagotavlja »strog višji standard« ravnanja z živalmi, ki ga morajo dosegati kmetje, prevozniki živali in klavnice, če želijo prodajati živilske izdelke z njeno oznako. To je ena izmed najbolj znanih oznak za živilske izdelke, ki kupce navdajajo s prepričanjem, da je bilo za rejne živali lepo poskrbljeno, da niso trpele, da je bil postopek proizvodnje hrane prijazen do okolja, da gre za trajnostno izkoriščanje naravnega okolja in podobno. A oznaka »RSPCA assured« že dolgo ni več to, kar je nekdaj bila. Včasih je pomenila zagotovilo za nekoliko bolj humano ravnanje z rejnimi živalmi, danes je bolj ko ne kritje za slabe prakse. Koliko pa je resnične skrbi za živali in okolje v različnih oznakah, ki nas vabijo k nakupu izdelkov po slovenskih supermarketih?

Ko nehaš graditi, umreš

Nikoli nisi tako bogat, da za pomoč ne bi potreboval prijatelja – sploh v stiski. Kdor malo da, veliko da. Prva hiša se gradi za soseda, druga za sorodnika, tretja zase. Vsak je sam svoj mojster. Nikar na silo, raje vzemi večje kladivo. Če je lepo postrani, je tudi dobro.

Kje gradi Slovenija?

V dobrem desetletju 2010– 2022 smo v Sloveniji izgubili 8568 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega četrtino ali 2080 hektarjev s pozidavo, preostanek z zaraščanjem. Kritično pri tem je, kot navajajo na kmetijskem ministrstvu, da se pri nas za pozidavo, kar pomeni nepovratno uničenje, namenjajo večinoma najkakovostnejša kmetijska zemljišča, to so njive na ravnini z visokim proizvodnim potencialom, zaraščajo pa se predvsem travniki in kmetijska zemljišča z nižjim proizvodnim potencialom, ki so manj ugodna za obdelavo.

Kam lahko postavimo klimatsko napravo?

Na Hrvaškem je z začetkom tega leta začel veljati nov predpis, ki na državni ravni ureja, kam se sme namestiti klimatska naprava. Po novem je zunanje enote klimatskih naprav prepovedano nameščati na fasade stavb, ki so obrnjene proti javnim prostorom, kot so ulice, trgi in parki. Zunanje enote morajo biti postavljene na delih fasade, ki niso obrnjeni proti javnim prostorom, ali pa na balkonih, strehah in drugje, kjer niso neposredno vidne z ulice. Namen nove zakonske ureditve je ohranitev estetske podobe stavb, pa tudi zmanjšanje vpliva zvočnega onesnaženja na javni prostor. Za hrvaško gospodarstvo je namreč turizem pomembna panoga, s tem želi vlada poskrbeti, da bi bili ulice in trgi največjih mest brez zunanjih enot klimatskih naprav, ki bi kazile videz mesta.