• Johann Grolle

    25. 4. 2025  |  Mladina 17  |  Družba  Za naročnike

    Kriza na nebu / Ni treba veliko, da se življenje na Zemlji konča

    Ni treba veliko, da se življenje na Zemlji konča, zadostuje, če neki parameter nepovratno dobi drugačen predznak. Potem je le še vprašanje časa, preden bi oceani zavreli. Bjorn Stevens, nemški raziskovalec z Inštituta Maxa Plancka za meteorologijo, je na tabli v svoji pisarni v Hamburgu z nekaj potezami s kredo skiciral, kako bi lahko potekal zaton našega sveta.

  • Uredništvo

    23. 4. 2025  |  Družba

    »Če svojega otroka ne boste cepili, morate sprejeti tudi posledice«

    “Razumem odločitev, da nekdo ne bo cepil svojega otroka, ampak potem mora sprejeti tudi odgovornost in posledice. Pediatri v Sloveniji se srečujemo s primeri, ko so otroci 'cepljeni' v tujini, kar dokazujejo z nalepkami. Vsi pri določenem zdravniku, s tem da imajo isto cepivo brezplačno v Sloveniji. To je res sprevrženo, ker ne samo, da otroka nisi zaščitil, ampak še lažeš o tem in ga izpostavljaš še večjim nevarnostim. Ker to, da je nekdo cepljen, je zelo pomemben zdravstveni podatek, če se kar koli zgodi – če je nekdo alergičen na neko zdravilo ali pa ima neko bolezen. Če lažeš o cepivu, je to tako, kot bi starši namerno lagali, da otrok nima neke alergije ali bolezni, potem pa se lahko zgodi kaj hudega."

  • Uredništvo

    22. 4. 2025  |  Družba

    »V Sloveniji se sodi v sodnih dvoranah, ne v javnosti«

    "Slovenija je pravna država. Sodstvo je garant pravne države. V Sloveniji vlada pravo, ne zakon ulice, v Sloveniji se sodi v sodnih dvoranah, ne v javnosti, zato je ne samo neprimerno, ampak nesprejemljivo ustvarjanje psihoze proti sodstvu, plasiranje teorij zarot, ustvarjanje nekih anonimnih konstruktov, etiketiranje sodstva kot krivosodja, diskreditacije sodnikov. Temu je treba odločno reči ne in sodnikom je treba zagotoviti normalne razmere za delo v miru."

  • 21. 4. 2025  |  Družba

    »Netflix odpira prostor razpravi o tem, kar se dogaja pod površjem«

    "Serija Adolescence ni le ogledalo – je svarilo. In ni naključje, da jo je sistemski BBC, ki je nekoč oblikoval generacije, zavrnil. Namesto tega jo je sprejel Netflix – pretočna platforma, ki je bližje tlem, in sliši, kako diha zemlja. Medtem ko tradicionalni sistemi molčijo ali se izogibajo občutljivim temam, Netflix odpira prostor razpravi o tem, kar se dogaja pod površjem."

  • Luka Volk

    18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Družba

    »Zala, ti moraš nujno iti v parlament. Ti boš enkrat ministrica.« 

    Seznam nevladnih organizacij je marca obogatilo društvo Nova smer, ki ga je ustanovila spletna vplivnica Zala Klopčič, nekdanja podpredsednica podmladka SDS, ki je nazadnje pritegnila nekaj več pozornosti s peticijo za umik predloga zakona o medijih. Pri tem ne skriva, da za zgled jemlje Niko Kovač in Inštitut 8. marec, le da se bo njeno društvo zavzemalo za, tako preberemo na njegovi spletni strani, »vrnitev normalnosti« in med mladimi krepilo konservativne vrednote.

  • Luka Volk

    18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Družba

    Relativizacija genocida?

    Muslimanski kulturni center v Ljubljani je ob 30. obletnici genocida v Srebrenici pripravil sklop spominskih prireditev, med njimi tudi razstavo 30 let po genocidu v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami. Ta bi morala prejšnji teden zaživeti v Muzeju novejše in sodobne zgodovine, a je bila zaradi nesoglasij med organizatorjema razstave zadnji hip prestavljena v Muslimanski kulturni center. Kje se je zapletlo?

  • Matic Gorenc

    18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Družba

    Protipravno vezanje otrok z duševnimi in vedenjskimi motnjami je pogost pojav

    Konec prejšnjega meseca je raziskovalna skupina strokovnjakov s Fakultete za socialno delo, Inštituta za socialno varstvo in Inštituta za kriminologijo predstavila izsledke analize varovanih oddelkov v Sloveniji in možnosti preobrazbe teh v decentralizirane, skupnostne oblike oskrbe. Med drugim so pod drobnogled vzeli dve novi specializirani enoti za otroke z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ki sta bili ustanovljeni leta 2021 v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo Dornava, leto kasneje pa še v centru v Dragi. Vsaka izmed enot ima 16 postelj, zasedajo pa jih mladoletni z najhujšimi duševnimi in vedenjskimi motnjami.

  • Varovanje oseb LGBTIQ+ / Konverzijske terapije so psevdoznanstvene metode

    Čeprav se »konverzijske terapije« zdijo stvar preteklosti, se še vedno izvajajo. Evropska nevladna organizacija ACT (Against Conversion Therapy) je začela zbirati podpise za evropsko državljansko pobudo, ki se zavzema za prepoved takšnega ravnanja.

  • Monika Weiss

    18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Družba

    Direktor NLB Blaž Brodnjak je lani prvič prejel več kot milijon evrov bruto

    »Ko bo NLB objavila nagrajevanje za letošnje leto, bo Slovenija v šoku,« je pred dnevi v pogovoru s podkasterjem Klemnom Selakovičem napovedal Blaž Brodnjak. Lani je namreč za vodenje NLB prejel natanko 1.012.914 evrov bruto prejemkov, to je plač in nagrad, kot razkriva letno poročilo banke. Torej skoraj tretjino več kot leta 2023 (768.447 evrov). Ali drugače, lani je prejel za 411 povprečnih slovenskih bruto plač.

  • Luka Volk  |  foto: Luka Dakskobler

    18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Družba

    »Ni treba biti odličen starš, pač pa zadostuje, da si dovolj dober starš«

    V zadnjih tednih smo bili v medijih priča številnim razpravam, ki so jih spodbudili posnetki medvrstniškega nasilja na Ptuju. Med drugim smo poslušali, da je sistem v celoti pokleknil. Starši so izgubili nadzor, šole in zavodi ne premorejo več pritiska malih psihopatov, ki jih bojda naravnost mrgoli med nami, policisti in sodišča pa so zaradi premalo stroge zakonodaje nemočni. Seveda je otroke z vedenjskimi težavami najlažje oklicati za psihopate in govoriti o tem, da bi jih morali strožje kaznovati – alternativa, dejansko prisluhniti otrokom in njihovim stiskam, bi namreč zahtevala precej več dela, pravi mag. Petra Vladimirov, psihologinja in sociologinja, ki je že 20 let zaposlena kot vzgojiteljica v stanovanjski skupini Strokovnega centra Kranj. Tam mladim, ki prihajajo iz negotovih okolij in so morda skrenili s poti, pomaga pri ponovni vključitvi v družbo.

  • Monika Weiss

    18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Družba

    Gospodarska zbornica Slovenije in AmCham z milijoni javnega denarja

    Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v zadnjih petih letih, od začetka 2020 do danes, po podatkih baze Erar dobila skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) 6,3 milijona evrov, ameriška gospodarska zbornica AmCham Slovenija pa več kot milijon evrov. Te plati financiranja vodilni v lobističnih zbornicah slovenskih podjetij seveda ne poudarjajo. Nasprotno, v javnosti se predstavljajo kot edini in izključno polnilci javnih blagajn, iz katerih denar »vlečejo« drugi. A podatki kažejo drugačno sliko: tudi v gospodarske zbornice se stekajo milijoni javnega denarja, s katerim zbornice izvajajo različne projekte, v nasprotju z nevladnimi organizacijami pa zaradi javne porabe nikoli niso na tnalu, zlasti ne populistične desnice.

  • Matic Gorenc

    18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Družba

    Razdelitev plena / Kaj bodo zavarovanci dobili zaradi preoblikovanja Vzajemne?

    Zavarovanci Vzajemne, teh je več kot 800.000, so v začetku leta v nabiralnike dobili obvestilo, da Vzajemna ne bo več vzajemna družba, preoblikovala se bo v delniško družbo. Vsem zavarovancem bo pripadlo določeno število delnic nove delniške družbe. »Delež posameznega upravičenca temelji na deležu premije, obračunane vsakemu upravičencu, v razmerju do skupno zbrane premije. Poenostavljeno povedano, delež posameznega upravičenca je določen kot delež njegove premije v skupni premiji,« je Vzajemna razložila v obvestilu za stranke. Vsaka izmed delnic bo v prvem obdobju, preden gredo na trg, vredna po en evro. Tisti zavarovanci, ki so upravičeni do manj kot 120 delnic (evrov), bodo od Vzajemne prejeli izplačilo svojega deleža, razen če so do 27. februarja zavarovalnici sporočili, da bi tudi sami raje dobili delnice. V to prvo kategorijo spada 412.217 upravičencev, 22.885 pa se jih je odločilo za delnice, kar je 5,5 odstotka.

  • Fantomski hrup / Za kronični tinitus ni zdravila 

    Jeseni 2016 je legendarna newyorška zasedba Swans, ki si je pridobila sloves najglasnejšega eksperimentalnega benda na sceni, ponovno obiskala Ljubljano, kamor redno zahaja že od osemdesetih let. Med občinstvom je bil tudi glasbeni producent in skladatelj Blaž Gracar, ki je maratonskemu, več kot tri ure in pol trajajočemu koncertu pogumno prisluhnil brez zaščitnih čepkov v ušesih. Pri vstopu v Kino Šiška so organizatorji obiskovalcem sicer kot vselej ponujali brezplačne čepke, a Gracar jih je zgolj pospravil v žep, saj je presodil, da mu bo zatiskanje ušes pokvarilo celovito doživetje zvočnega udara, ki je zaščitni znak kultnega benda. To je bila ena od največjih napak v njegovem življenju. Ko je zapustil prizorišče, se mu je zdelo, da je napol gluh, saj je šumenje v ušesih skorajda preglasilo zvoke okolice. Sprva je bil prepričan, da si mora preprosto spočiti ušesa, a šumenje tudi naslednje jutro ni pojenjalo. Niti naslednje. In naslednje … Zdaj, skoraj desetletje kasneje, mu v ušesih še vedno rahlo šumi. Ker je imel sluh že prej načet zaradi dolgoletnega produciranja glasbe, predvsem pa zaradi koncertiranja in številnih turnej, je bila poškodba med obiskom koncerta kaplja čez rob, ki je vodila v kronični tinitus – stalno prisotnost nadležnega zvoka, ki nima zunanjega izvora.

  • Uredništvo

    15. 4. 2025  |  Družba

    »Več kot 80 odstotkov šol in bolnišnic ni potresno varnih«

    "V Sloveniji imamo približno, govorim za stavbni sklad širšega javnega sektorja, dve tretjini zidanih stavb, ki so izjemno stare, niso bile grajene po predpisih za potresno odporno gradnjo. Te stavbe so ogrožene in tudi ljudje, ki v njih živijo. Varnost zagotovo ni takšna, ki bi jo zagotovili z novejšimi standardi. Študija, ki smo jo delali, na primer za šole, bolnišnice – odstotek površin, ki ni potresno varen, je izjemno visok. Ne govorim o 50 odstotkih, ampak o od 80 do 90 odstotkih. Zelo skrb vzbujajoča je številka, da od leta 2008 posodabljamo stavbni sklad, govorim o javnem stavbnem skladu širšega javnega sektorja, zgolj 0,5 odstotka površin na leto. To je popolnoma netrajnostno, ker bo ta stavbni sklad zastarel in bo čedalje bolj star, tudi če ga bomo prenavljali. Mi nismo Nemčija ali Francija oziroma Berlin ali Pariz, kjer nimajo potresne nevarnosti, ampak smo majhna skupnost, ki živi na potresno nevarnem območju."

  • STA

    14. 4. 2025  |  Družba

    »Odrekanje zdravstvene obravnave izključno istospolno usmerjenim pacientkam je nedopustno«

    Zagovornik načela enakosti opozarja, da nihče ne sme ostati brez zdravstvene oskrbe zaradi katere izmed svojih osebnih okoliščin. To je znova poudaril ob primeru, v katerem je ginekologinja istospolno usmerjeni pacientki odrekla zdravstveno obravnavo zaradi njene spolne usmerjenosti. Pri tem je ugotovil diskriminacijo, so navedli pri Zagovorniku.

  • Luka Volk

    11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Družba

    »Pornofilm v živo«

    Tarča je z veliko gledanostjo paradna oddaja javne radiotelevizije. Zaradi svojih novinarskih prispevkov je seveda pomembna oddaja. A njena senzacionalistična narava, proizvajanje afer iz tedna v teden, težnja, da se vsak četrtek na nacionalki predvaja tako rekoč »pornofilm v živo« – to ni primerno za obravnavo vsake teme. Takšna obravnava gotovo ni bila primerna za temo prejšnjega tedna – medvrstniško nasilje.

  • Luka Volk

    11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Družba

    Prepovedani plakati

    Pri Mednarodni mreži antifašistov, ki združuje člane iz Slovenije, Italije in Hrvaške, so hoteli ob začetku praznovanja 80. obletnice osvoboditve izpod nacizma in fašizma izpeljati plakatno akcijo na Tržaškem, Goriškem in v Ljubljani, s katero naj bi opozorili na grozote in zablode italijanskega fašizma. A se je zapletlo. Ne na italijanski strani, kot bi morda pričakovali, pač pa na slovenski – v Trstu in Gorici so za izvedbo dobili vsa potrebna soglasja, pri družbah Insmedia in Europlakat v Sloveniji pa so objavo plakatov zavrnili.

  • Matic Gorenc

    11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Družba

    Pomagam na bone

    Radio Študent je pred dobrima dvema mesecema zagnal kampanjo Pomagam na bone, s katero želi pomagati ljudem, hkrati pa opozoriti na pomanjkljivosti v ureditvi subvencioniranja študentske prehrane.

  • Dora Trček

    11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Družba

    Park, poimenovan po istospolnem paru

    Tretjega aprila, prav na dan, ko bi znamenita pesnica in prevajalka Ada Škerl praznovala 101. rojstni dan, so na ljubljanskih Prulah, natančneje med Praprotnikovo, Zvonarsko, Prijateljevo in Cimpermanovo ulico, odprli Park Ade Škerl in Sonje Plaskan. Gre za prvi park v Sloveniji, poimenovan po istospolnem paru.

  • Luka Volk

    11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Družba

    Čas je / Pokopljimo žrtve povojnih pobojev

    Prejšnji teden je bila v Novi Gorici čezmejna konferenca za trajni mir in pokop žrtev, katere pobudnika sta bila novogoriški podžupan Anton Harej (Nova Slovenija) ter duhovnik Bogdan Vidmar. Te se je poleg italijanskih zgodovinarjev udeležil nabor slovenskih udeležencev, večinoma članov vladne komisije za reševanje prikritih grobišč, ki jo že leta vodi dr. Jože Dežman. V kraških breznih na Trnovski in Banjški planoti še zmeraj ležijo posmrtni ostanki najmanj 900 ljudi, večinoma Italijanov, pa tudi Slovencev in Hrvatov, ubitih med drugo svetovno vojno in v prvih mesecih po njej, ocenjujejo člani vladne komisije. A preden bi začeli prekopavati pokojne, pobudniki dogodka vladi in goriškim občinam predlagajo, naj se dogovorijo o trajnem pokopu žrtev v grobnico, ki bi jo uredili pri Sveti Gori. S tem bi se morda izognili večletnim kolobocijam, kakršnim smo bili priča ob pokopu žrtev iz Hude Jame – in kakršnim smo navsezadnje priča ob debatah o pokopu žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico.

  • Peter Petrovčič

    11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Družba

    Temna stran računovodenja

    V Slovenijo že dolga leta (in tako je še zdaj) daleč največ tujih delavcev prihaja iz BiH, Srbije, s Kosova, iz Severne Makedonije in Hrvaške. Pri teh delavcih »posli« med delodajalci in delojemalci potekajo na zaupanje, dogovor ni napisan na papirju, sklenjen je s stiskom rok. Podrobnosti dogovora, med katere sodijo tudi kršitve delavskih pravic, pa potem v pisno obliko prevedejo podjetja iz dejavnosti »N69.200 – računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti«, po domače računovodski servisi. »Če bi, hipotetično, iz te igre lahko izločili računovodske servise, bi bilo precej oteženo, če ne celo onemogočeno nezakonito izkoriščanje tuje delovne sile z Balkana. Če bi država naredila čistko na tem področju, bi odstranila možgane te operacije,« zatrjuje Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

  • Matic Gorenc

    11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Družba

    Kandidatka desnice?

    V prvem krogu volitev so se pomerili sedanji rektor Gregor Majdič, nekdanja dekanja Fakultete za farmacijo Irena Mlinarič Raščan in nekdanja dekanja Ekonomske fakultete Metka Tekavčič. Nihče izmed njih ni dosegel večine, prva dva sta se prebila v drugi krog, Majdič je osvojil 46,91 odstotka uteženih glasov, Irena Mlinarič Raščan pa 32,54 odstotka. Spomnimo, da visokošolski profesorji prispevajo 60 odstotkov glasovalne moči, po 20 odstotkov pa imajo še študenti in podporni kader na univerzi. Glede na te rezultate je Majdič sicer favorit v drugem krogu, vendar se ne bi zgodilo prvič, da zmaga izzivalec – to se je navsezadnje zgodilo Majdiču na prejšnjih volitvah.

  • STA

    10. 4. 2025  |  Družba

    »TV oddaje pogosto histerizirajo, poenostavljajo in ustvarjajo moralno paniko«

    Predstavniki 16 strokovnih združenj in organizacij s področja psihologije in pedagogike so izrazili protest nad senzacionalističnim in zavajajočim medijskim prikazovanjem problematike nasilja med mladimi. Nasilje zahteva strokovno, sistemsko in dolgoročno obravnavo, in ne medijske panike in hitrih rešitev s ciljem čim večje gledanosti, menijo.

  • Uredništvo

    9. 4. 2025  |  Družba

    »Umetnosti ne moremo ločiti od umetnika«

    "Tukaj govorimo o duhovniku, redovniku, duhovnemu voditelju, spovedniku, ki so mu ženske zaupale. To so bila mlada dekleta, polna idealov, ki so želela duhovno rasti. Od njega so pričakovale pomoč, a dobile so nekaj povsem drugega. Umetnosti ne moremo ločiti od umetnika. Ko jaz govorim, ne govorim samo z besedami - govorim s svojim telesom, držo, vsem, kar sem. In tudi umetnik ustvarja z vsem, kar je. Tudi Rupnikova umetnost je odraz njegovega življenja in, če hočete, tudi njegovih zablod. Res pa je, da njegovih mozaikov ni ustvarjal le on, temveč tudi cela ekipa plemenitih, dobronamernih ljudi. Zato sem pri tem vprašanju previden, čeprav imam o Rupniku zelo jasno in ostro mnenje."

  • STA

    9. 4. 2025  |  Družba

    Položaj slovenske skupnosti v Italiji

    Člani svetovalnega odbora Sveta Evrope, zadolženega za spremljanje izvajanja okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, so se v torek v Trstu sešli s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Seznanili so se s položajem slovenske skupnosti in izvajanjem njene zaščite, predstavniki manjšine pa so jim predstavili odprta vprašanja.

  • 8. 4. 2025  |  Družba

    »Bila sem zraven, ko je slikal gol. Imel je erekcijo, zahteval je spolne usluge, silil me je v seks v troje«

    »Večkrat mi je rekel, da je vsa njegova umetnost povezana z njegovim spolnim življenjem. Bila sem zraven, ko je slikal gol. Imel je erekcijo, zahteval je spolne usluge, kot je oralni seks, silil me je v seks v troje.«

    — nekdanja redovnica Gloria Branciani, domnevna žrtev spolnega nasilja patra Marka Rupnika, za oddajo Tednik na TV SLO 1

  • STA

    8. 4. 2025  |  Družba

    »Nekateri časniki so opevali Hitlerja, nekateri Stalina«

    V prvem preddverju Cankarjevega doma bodo danes ob 19. uri odprli razstavo 6 let vojne, en dan osvoboditve, ki jo je zasnoval kustos Muzeja tiska Ali Žerdin. Razstavili so časopisne izvode iz obdobja druge svetovne vojne, ki so bili natisnjeni v Sloveniji, Srbiji, Nemčiji, Sovjetski zvezi in drugod, so sporočili iz Cankarjevega doma.

  • Uredništvo

    7. 4. 2025  |  Družba

    »Pred Bogom je vsak enak – razen, če živi v Vatikanu«

    "Ko se Vatikan ukvarja s škandali, to počne kot mojster iluzij – skrbno odmerjeno, piarovsko dobro zapakirano, z veliko dima in malo ognja. Papež Frančišek je v boju proti spolnim zlorabam večkrat obljubil reforme, a rezultati so, kot vidimo, mlačni. No, "nikakvi", bi rekli naši nekdanji rojaki. Rupnikova afera je daleč od tega, da bi bila osamljen primer. Ni bil ne prvi, kaj šele zadnji duhovni vodja, ki je, odet v sveti talar, zlorabljal svoj položaj, Vatikan pa mu je ob tem vestno držal štango. No, afera ni niti blizu epiloga, kar je še bolj zaskrbljujoče."

  • STA

    7. 4. 2025  |  Družba

    Častim pol litra

    Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) znova organizira študentsko krvodajalsko akcijo Častim pol litra, ki bo potekala od danes do nedelje, 13. aprila. Spomladanska akcija bo potekala v več krajih po Sloveniji, v sodelovanju s študentskimi organizacijami univerz, študentskih klubov in Zveze študentskih klubov Slovenije, so sporočili iz ŠOS.

  • STA

    7. 4. 2025  |  Družba

    »Slovenija z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov v Evropi«

    Svetovni dan zdravja letos opominja, da je vlaganje v zdravje žensk in otrok temelj za bolj zdravo, pravičnejšo in odpornejšo družbo, je v poslanici poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Ob tem je poudarila, da so dosežki porodništva, pediatrije, cepljenja in preventive pomembno prispevali k izboljšanju preživetja mater in otrok.