• Monika Weiss  |  foto: Borut Krajnc

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    »Če znižamo temperaturo s 26 stopinj Celzija na 23, zmanjšamo porabo – in strošek – za petino«

    Jure Vetršek je raziskovalec in projektni vodja na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani, ki se že več kot 15 let ukvarja s projekti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo, po magisteriju na interdisciplinarnem študiju varstva okolja na Univerzi v Ljubljani je magistriral še na islandski RES – The School for Renewable Energy Science. Več

  • Nejc Černigoj, arhitekt  |  foto: Uroš Abram

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Slepe fasade

    Javni prostor v mestih soustvarjajo stavbe, ki ga obdajajo. Vizualna podoba teh stavb oziroma njihovih fasad je zato ena od najpomembnejših nalog pri arhitekturnem načrtovanju. Osrednja tema likovne zasnove fasade je navadno oblikovanje okenskih odprtin, saj večina stavb potrebuje osvetlitev. Zaradi racionalnosti poskušamo ob fasado umestiti čim več prostorov, ki potrebujejo dnevno svetlobo, druge pa umaknemo v notranjost. Kljub temu se iz različnih razlogov dogaja, da na večjem delu fasadne ploskve ali kar na celotni ploskvi ni oken. Takim fasadam rečemo slepe fasade. Zaradi odsotnosti okenskih odprtin, ki bi definirale njihovo osnovno geometrijsko mrežo, so kot nepopisan list, ki ga moramo zapolniti – ali pač ne. A kljub ponavljajoči se modnosti minimalističnega pristopa, ki občuduje mogočne nedefinirane površine, je za človeka očitno vendarle bolj značilen »horror vacui« oziroma strah pred praznino, kakor umetnostna stroka označuje podrobno krašenje ploskev, ki bi načeloma lahko ostale prazne. Slepe fasade arhitekti zato navadno obdelamo z vzorci, teksturami, reliefi, zelenjem ali kar s podobami pravih arhitekturnih elementov – slepimi okni, vrati, oboki … Ali pa jih preprosto poslikamo. Pri tem pa upamo, da lastnikov stavbe ne bo premamila vrednost, ki jo ima slepa fasada kot potencialna površina za oglaševanje. Več

  • Vesna Teržan

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Skladnost in ravnovesje

    Stal je na skali, lahen veter se je zaganjal v borovce in bližnje grmičevje, da je listje nežno ječalo, zrl je čez globoki zaliv proti polotoku Pelješac. Čudovita pokrajina, modrina morja in sinjina neba, vprašal se je, kako v to lepoto umestiti premostitveni objekt – viadukt, da se bo z naravnimi danostmi zlil v celoto. Vedel je, ključna je harmonija. »Lepota tega mostu je v tem, da je tako velik, hkrati pa je nežen in ima filigransko strukturo. To nista dva ogromna pilona, ki prebijeta prostor, ampak most ostaja linearen. Ni torej ogromna vertikala, temveč se zlije s prostorom,« razloži Marjan Pipenbaher, gradbeni inženir in projektant, ki si je pridobil svetovni ugled in zato s svojim birojem Pipenbaher Consulting Engineers zmagal na mednarodnem javnem natečaju za gradnjo mostu na polotok Pelješac, tudi v sodelovanju s hrvaškim inženirjem za mostove Juretom Radićem (1953–2016) in Zavodom za konstrukcije Gradbene fakultete Univerze v Zagrebu; most je gradilo kitajsko podjetje. Zdaj, ko je dograjen, je eden največjih v Evropi, gradnja pa je stala skoraj 300 milijonov evrov. Več

  • Luka Volk

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Necepljena Slovenija

    Večina zdravstvenih domov po Sloveniji je v tem tednu prejela posodobljeni cepivi zoper novi koronavirus, ki sta prilagojeni na še vedno prevladujočo različico omikron. Cepivi sta registrirani za uporabo kot poživitveni odmerek in ne kot del osnovnega cepljenja. V priporočilih za cepljenje, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, cepljenje s prvim poživitvenim odmerkom priporočajo prav vsem odraslim osebam, ki se lahko po želji odločijo tudi za cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom. Je pa slednji posebno priporočen najranljivejšim skupinam, kroničnim bolnikom in starejšim od 60 let. Več

  • Danes je nov dan

    22. 9. 2022  |  Družba

    Propaganda in volilni cirkus po italijansko

    Po dolgi in naporni predvolilni kampanji, ki je na trenutke bolj spominjala na boksarski dvoboj ali cirkus kot na resno debato o izzivih in težavah, ki čakajo Italijo, bodo v nedeljo ponovno oživela volišča širom države. Več

  • STA

    22. 9. 2022  |  Družba

    Od danes se lahko cepite z novo različico cepiva

    27 cepilnih centrov po Sloveniji bo danes prejelo prvih 8460 odmerkov novega cepiva Pfizer, ki je prilagojeno prvotni različici koronavirusa in podrazličicama omikrona BA.4 in BA.5, so sporočili z NIJZ. V Slovenjo je namreč ta teden prispelo prvih 100.800 odmerkov tega cepiva, enako količino pa na NIJZ pričakujejo v prihodnjem tednu. Mobilne cepilne enote danes v Ljubljani že delujejo na treh mestih, denimo tudi na Kongresnem trgu, kjer bo možnost cepljenja od 15. do 18. ure, celoten seznam mobilnih cepilnih enot pa po dnevih in krajih najdete na tej spletni povezaviVeč

  • Danes je nov dan

    22. 9. 2022  |  Družba

    Sploh še potrebujemo umetnike?

    V zadnjem mesecu je veliko zanimanja vzbudil prvi odprti "umetnointeligentni" model, ki omogoča generiranje slik: Stable Diffusion (SD). Podobni modeli so obstajali že prej, vendar so bili tako ali drugače zaprti. Nismo si jih mogli naložiti na svoj računalnik, njihova raba pa je bila plačljiva ali kako drugače omejena. Več

  • STA

    21. 9. 2022  |  Družba

    Preboj slovenskih raziskovalcev

    Raziskovalcem ljubljanske fakultete za strojništvo je uspel znanstveni preboj na področju hlajenja in ogrevanja. Razvili so elastokalorični regenerator, ki kot prvi na svetu izkazuje trajno dinamično delovanje ter hkrati rekordne hladilne in grelne karakteristike. Več

  • Danes je nov dan

    21. 9. 2022  |  Družba

    Kaj je dražje: bencin ali čas?

    V četrtek se lahko po Sloveniji brezplačno vozimo z vlakom. Po naših železnicah vozijo novi dvonadstropni vlaki, kar pa, je že pred meseci razkril portal Necenzurirano, bolj kot potnikom koristi stranki SDS. Tudi na običajen dan, ko je treba vozovnico plačati, doplačamo pa še rezervacijo sedeža, se nam zlahka zgodi, da ostanemo brez njega, saj vlak, recimo, pride brez našega vagona. Več

  • Uredništvo

    20. 9. 2022  |  Družba

    Največja preizkušnja za EU po drugi svetovni vojni

    "Očitno je, da ni resnega načrta za potencialni energetski mrk to zimo. Obdavčitev ekstra dobičkov energetskih družb je populizem. Proizvajalci električne energije to prodajo vnaprej za leto, dve ali več, trgovci jo terminsko zakupijo vnaprej, kratkoročne oscilacije pa pokrivajo po spot (tržnih) cenah. Lani in letos so bili mnogi trgovci srečni, če so si lahko energijo za letos in naslednje leto zakupili po ceni med 120 in 200 evrov za MWh. Ob zamrznjenih cenah energije za gospodinjstva (brez vseh dajatev) na 98 evrov za MWh (za enotno tarifo) to pomeni, da bodo kvečjemu poslovali z izgubo in ne z ekstra dobički. Edini, ki dosegajo ekstra dobičke, so finančni špekulanti na terminskih trgih, teh pa evropska komisija nima na radarju." Več

  • Danes je nov dan

    20. 9. 2022  |  Družba

    Če je to sredina, kaj je potem na skrajnem robu?!

    Čeprav se vodstvo prav trudi zapraviti še zadnjo trohico javnega zaupanja v RTV, ima Dnevnik še vedno ključno vlogo pri konstrukciji domače družbene realnosti. Vsaj toliko, kot poroča o najpomembnejših dogodkih, jih z izpostavljanjem v osrednjem terminu tudi ustvarja. Fenomen kot takšen ali drugačen – dober ali slab, progresiven ali nazadnjaški – uokviri jezik, s katerim je poimenovan. Več

  • STA

    19. 9. 2022  |  Družba

    Generalni direktor RTV prosi predsednika vlade za sestanek

    Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough svari, da je poslanstvo zavoda mogoče zagotoviti le ob njegovi finančni stabilnosti, kar pa brez dviga prispevka RTV ali izdatnega proračunskega finančnega vložka z letom 2023 ne bo več mogoče doseči. Premierja Roberta Goloba prosi za sestanek, kjer bi v dialogu skušali najti rešitev v skupno dobro. Več

  • STA

    19. 9. 2022  |  Družba

    »Ne mori ljubezen ali ljubosumje, temveč nasilen moški«

    V Sloveniji je bilo letos pet umorov ali poskusov umora, kjer je bila žrtev ženska, napadalec pa njen intimni ali bivši partner. Sociologinja Jasna Podreka s Filozofske fakultete v Ljubljani vidi razlog za te pojave tudi v vse izrazitejših glasovih, ki odgovornost za nasilje prelagajo na žrtve. Ne mori ljubezen ali ljubosumje, temveč nasilen moški, poudarja. Intimno partnerski umori oziroma femicidi so po navedbah Podreke najpogostejši razlog za nasilne smrti žensk pri nas. Več

  • Specialni pedagogi ponujajo Vodeba

    V Sloveniji še obstajajo cehovska društva, ki cenijo magistra Romana Vodeba. Eno takih je Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, ki nas vabi na plačljiv seminar »Vzgoja med nasiljem in nemočjo«, namenjen izobraževanju strokovnjakov z omenjenega področja. Kotizacija zanj je 146,40 evrov, na prvem mestu med nastopajočimi pa so pri društvu, ki ga vodi magister Marko Strle, izpostavili prav Vodeba. Več

  • Uredništvo

    17. 9. 2022  |  Družba

    »V Sloveniji so terapije neregulirane, nimamo licenc in vsak človek tvega s svojo izbiro«

    "Razredni položaj je zame osnova kakršnega koli razmišljanja o svetu, za revne je težje, lažje se znajdejo v ustanovah. A poudaril bi, da se vsi lahko enkrat znajdemo v instituciji. Lahko je to psihiatrična ustanova, lahko je zavod v Dutovljah ali Hrastovcu. Če ne prej, pa verjetno, ko ostarimo. Mislim, da to ni življenje po meri človeka. To tveganje nosimo vsi, največje pa revni. To je izhodišče, ni pa končni odgovor, saj menim, da svet ni tako enostaven, da bi lahko na vsako vprašanje odgovorili zgolj iz razredne perspektive, čeprav se to zna slišati všečno." Več

  • Danes je nov dan

    16. 9. 2022  |  Družba

    Razsvetljeni nadzor

    Vedno več mest uvaja t. i. pametno javno razsvetljavo, katere namen je izboljšati varnost mest in učinkovitost javne infrastrukture s pomočjo analize velike količine podatkov. Gre za tehnologijo s širokim naborom funkcionalnosti in ciljev, od večanja jakosti svetlobe glede na zaznano gibanje do pošiljanja opozoril policiji in sledenja mimoidočim, če algoritem zazna zločin.  Več

  • Danes je nov dan

    16. 9. 2022  |  Družba

    Operacija uspela, pacient umrl

    Ob fiasku v Celju, ko so v bolnišnici zamenjali identiteto dveh pacientov, je odstopilo vodstvo, odstop pa je pripravljen ponuditi tudi zdravstveni minister Bešič Loredan. Da je ob vsej "digitalizaciji" taka napaka mogoča, je resda nepredstavljivo, njene posledice pa tragične, a vendarle gre za nezlonamerno zmoto, ne pa za premišljeno potezo. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Družba

    Urednik in pisec Demokracije kazensko obsojena

    Že njegovega nekdanjega odgovornega urednika Jožeta Biščaka in nekdanjega pisca Aleksandra Škorca obsodilo na pogojno zaporno kazen zaradi širjenja sovražnega govora v tem mediju. Ne glede na to, da je medij v (so)lasti politične stranke SDS, gre za medijsko podjetje, ki je vpisano v razvid medijev. Obsodbe novinarjev, sploh kazenske, zaradi njihovega dela je treba vedno vzeti resno. Več

  • Zala Kramperšek

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Družba

    Sporni »strokovnjak«

    Sekcija za področje usposabljanja oseb s čustvenimi in vedenjskimi motnjami Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije je začela pošiljati vabila na seminar Vzgoja med nasiljem in nemočjo, namenjen spodbujanju strokovnjakov za izobraževanje k razmišljanju o populaciji otrok, s katerimi se ukvarjajo v institucijah. Vse bi bilo lepo in prav, če se na seznamu strokovnjakov, ki bodo na seminarju predavali, ne bi pojavil Roman Vodeb, samooklicani psihoanalitik, znan po žaljivih antifeminističnih mnenjih. Več

  • Jure Trampuš

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Družba

    Internetna stran, ki bo javnost obveščala o dogajanju na RTV Slovenija

    Kolektiv, delavci, novinarji, ustvarjalci medijskih vsebin na RTV Slovenija so postavili spletno stran »tukajsmo.info«. Ta naj bi razbijala mite o RTV Slovenija, je nekakšen uporniški kričač, zagovor medijskih delavcev, ki jih napadata oba, politika in njihovo vodstvo. Na tej strani naj bi se objavljale izjave, podrobnosti iz produkcije, primeri neupravičenih posegov in pritiskov. Ali kot je zapisala novinarka Eugenija Carl, spletna stran je bila postavljena: »Ker o nas lažejo. Ker z nami manipulirajo. Ker izvajajo nedopustne pritiske. Nas poskušajo zastraševati. Ker v vlogi vojščakov izpolnjujejo politične ukaze. Ker s tem ubijajo nacionalni medij, njegovo avtonomijo in ugled.« Več

  • Monika Weiss

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Družba

    Nove slabe zamisli

    Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog zakona, katerega namen naj bi bil obvladovanje kriznih razmer pri oskrbi z energijo, pri čemer naj bi omogočil obsežnejše kurjenje fosilnih goriv, začasno razveljavitev okoljskih standardov in večje izpuste onesnaževal, nove zamisli pa se porajajo tudi med energetiki. Več

  • Zima našega nezadovoljstva

    Karl Binding in Alfred Hoche, nemška doktorja, pravnik in psihiater, sta na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja objavila knjigo Dovoljenje za uničenje življenj, ki življenja niso vredna (Die Freigabe der Vernichtung Lebensunwerten Lebens), v kateri sta dokazovala, da je življenje nekaterih ljudi manj vredno od življenja drugih in da je treba te, katerih življenje ni vredno življenja (duševne bolnike, ljudi, ki niso sposobni sami skrbeti zase ipd.), preprosto odstraniti, saj za ostale – za te, katerih življenje je vredno življenja – pomenijo le motnjo in breme. Več

  • Izak Košir

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Družba

    TV Slovenija gledalci množično zapuščajo

    Vloga javne televizije in njeno poslanstvo naj bi bila v prvi vrsti izobraževanje in obveščanje javnosti. RTV Slovenija je svojo glavno vlogo uspešno opravljala, dokler se niso v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na trgu pojavile močne komercialne televizije, katerih temeljni cilj je bila predvsem (visoka) gledanost. Področje informativnih TV-oddaj se je z leti pri nas posledično tabloidiziralo, podobno se je zgodilo tudi s tiskanimi mediji, saj so tudi resni časopisi stežka sledili senzacionalističnim vsebinam rumene konkurence, ki jo je vodila želja po večji prodaji. Podobno se je kasneje zgodilo tudi z novičarskimi spletnimi portali. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Družba

    Kdo je Neža Kogovšek Šalamon?

    Ko je mesec dni po državnozborskih volitvah dr. Marijan Pavčnik napovedal, da bi konec leta predčasno zapustil funkcijo ustavnega sodnika, je bilo jasno, da bo predsednik republike Borut Pahor, ki je sodeloval v postopku izbire celotne sedanje zasedbe ustavnega sodišča, izbiral še enkrat, preden tudi sam zapusti visoko funkcijo. Na njegov poziv so se tokrat javili le trije kandidati oziroma točneje dva kandidata in ena kandidatka. Poleg dr. Andraža Terška in dr. Andraža Zidarja, ki sta se v preteklosti že prijavila, je novo ime dr. Neža Kogovšek Šalamon, ki ima med poslanci po naših informacijah tudi največ oziroma dovolj podpore za izvolitev. Več

  • Erik Valenčič

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Družba

    »Naše veleposlaništvo v Moskvi mi je obrnilo hrbet«

    Rina Pleteršek, ki se je leta 1996 rodila v Celju, je v gimnazijskih letih obiskovala gledališko šolo pod vodstvom Vanje Slapar in Viktorja Ljubutina. Ta jo je navdušil za nadaljevanje dramskega izobraževanja v Rusiji. Od leta 2018 do 2022 je živela v Jekaterinburgu in tam obiskovala igralsko akademijo Jekaterinburški državni gledališki inštitut. V Rusiji je zadnje leto doživljala preživitveno krizo zaradi posledic sankcij, ena od profesoric jo je označila za državno sovražnico, nazadnje pa jo je slovensko veleposlaništvo v Moskvi pustilo na cedilu. Kljub temu ji je uspelo končati akademijo, bila je med najboljšimi študenti. Pripoveduje o življenju v Rusiji. Več

  • Zala Kramperšek

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Družba

    Se študentska izmenjava splača?

    Erasmus+ je program Evropske unije (EU), namenjen mednarodnemu sodelovanju študentov v izobraževanju, usposabljanju, dejavnostih mladih in športu. V zadnjih osmih letih je kar 14.988 slovenskih študentov odšlo v kako tujo državo. V tem obdobju so odšli v 50 različnih držav, med njimi tudi v Korejo, na Tajsko, v Maroko, Brazilijo, Argentino, Avstralijo in na Kitajsko. Med najbolj priljubljene države za izmenjavo sodijo Nemčija, Španija, Avstrija, Portugalska in Češka. Tudi za Slovenijo se odloča veliko tujih študentov, v osmih letih jih je ta program pri nas končalo 18.242. Največ jih je prišlo iz Španije, Nemčije, Francije in Češke. Več

  • STA

    15. 9. 2022  |  Družba

    Fafangel: »Nikakor ne gre čakati na novo cepivo«

    Epidemična slika se v Slovenija slabša, a je stanje še vedno mogoče obvladati z razmeroma blagimi ukrepi, je na novinarski konferenci povedal vodja posvetovalne skupine za spremljanje koronavirusa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel. Ob tem je vse starejše od 60 let pozval k čimprejšnjemu cepljenju proti covidu-19. Več

  • Danes je nov dan

    15. 9. 2022  |  Družba

    Kdo bo koga?

    Na začetku pandemije so se pogovori vrteli okoli vprašanja, ali že poznamo koga, ki je prebolel covid-19. Zanikovalci virusa so dejstvo, da niso poznali (še) nikogar takega, uporabljali za utrjevanje svojih prepričanj, vsi pa smo opazovali, kako se število znancev, ki so že bili okuženi, počasi, a vztrajno povečuje. Danes pogovori zvenijo drugače: ali sploh še poznamo koga, ki ni bil okužen? Več

  • Danes je nov dan

    14. 9. 2022  |  Družba

    Srebrna žlica v ustih in zlikane vezalke

    Smrt kraljice Elizabete II. je spodbudila valove pietetnih in občudujočih sporočil, na drugi strani pa obsodbe kraljice kot simbola britanske monarhije, ki je med svojo kolonialno preteklostjo zakrivila marsikateri zločin zoper človeštvo, kot so npr. množični poboji staroselcev in suženjstvo. Več

  • Uredništvo

    14. 9. 2022  |  Družba

    »Strah, ki spremlja transspolne osebe, je v večini povezan s socialno tranzicijo«

    "Ker ljudje smo socialna bitja, sami težko preživimo oziroma ne moremo preživeti. Tudi ta smrtni strah, ki spremlja transspolne osebe, je v večini povezan s socialno tranzicijo – koliko ljudi me bo zavrglo, bom ostal brez vsega. Zato je ključno, da se čim prej začne delati na socialni tranziciji, ki mora biti postopna. Treba si je vzeti čas in hoditi korak za korakom. Ko je tvoja socialna mreža enkrat tako široka, da se počutiš varno, lahko delaš tudi večje, odločnejše korake." Več