• IK, STA

    11. 1. 2021  |  Družba

    »Bojimo se, da bo ŠOU z uničenjem Radia Študent dokončno zapravil svojo legitimnost«

    Visokošolski sindikat Slovenije se pridružuje tistim, ki ocenjujejo, da bi bilo finančno uničenje Radia Študent barbarsko dejanje. Bojijo se, da si bo ŠOU v Ljubljani z uničenjem Radia Študent dokončno zapravila legitimnost in možnosti za zavezništvo z angažiranim delom študentov. Ostro so se odzvali tudi v Kooperativi THD. Več

  • Najnevarnejši športni dogodek leta

    Podeljevanje (športnih) priznanj za posamezno leto ali obdobje je vedno sila zahtevno opravilo, saj je kandidatov veliko, nagrada pa je ena sama. Za prireditelje (športnih) dogodkov je bilo leto 2020, zaradi globalne zdravstvene krize, še posebej naporno, saj so bili ti primorani številne dogodke odpovedati ali pa povsem prilagoditi t. i. "novi normalnosti". Poljsko nagrado za najboljši športni dogodek leta 2020 je prejela kolesarska Dirka po Poljski. Več

  • Uredništvo

    11. 1. 2021  |  Družba

    »Hvalabogu se še najde kdo, ki se spomni, zakaj je šel v politiko«

    "Vse revolucije in preobrati v zgodovini človeštva so na površje, oziroma na oblast, izpljunili najslabše od ljudstva. Najbolj sebične, sprenevedave, goljufive, koristoljubne, hinavske in pretkane primerke, ki so povrhu še povsem nekulturni, nevzgojeni in nerazgledani runkeljni in jim tisti doktorski naziv pred imenom, če ga imajo, en drek pomaga. No, saj niso vsi tako grozni, hvalabogu se še najde kdo, ki se spomni, zakaj je šel v politiko. Ker nekateri so res šli zato, da bi premaknili stvari na bolje, ampak potem se jim zgodi ravno to. Zgodi se jim ljudstvo, okrog njih se naberejo priskledniki, ki jim zaradi svojih koristi začnejo megliti realno sliko." Več

  • DK, STA

    10. 1. 2021  |  Družba

    Nove tehnologije skrajšale postopke razvoja cepiva proti covidu-19 

    Prvi cepivi proti covidu-19, ki sta bili potrjeni za uporabo v EU, temeljita na novi tehnologiji - gre za mRNK cepiva. Ta tehnologija je omogočila tudi bistveno hitrejši razvoj cepiv. Če bi želeli pripraviti "klasično" cepivo proti covidu-19, ki bi temeljilo na do sedaj uporabljenih tehnologijah, bi za to potrebovali več let. Več

  • Uredništvo  |  foto: Borut Krajnc, Janez Zalaznik

    9. 1. 2021  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Z dežniki proti vladi

    V preteklih tednih smo v Sloveniji priča stopnjevanju represije nad svobodo javnega izražanja do povsem absurdnih razsežnosti. Zato so protestnice in protestniki včeraj popoldne vložili pritožbo na Ministrstvo za notranje zadeve (Štefanova 2). Več

  • Danes je nov dan

    9. 1. 2021  |  Družba

    Zgodovina in študije obnašanja v boju proti pandemiji

    Pogled v zgodovino pokaže, da se naš odziv na pandemije ni zares spremenil. Primerjava med kugo v Londonu l. 1665 in covid-19 kaže, da negotovost in strah potencirata skrajno vedenje in porast oportunizma; tako med mazači kot med tistimi, ki hlepijo po pozornosti. Več

  • DK, STA

    9. 1. 2021  |  Družba

    Cepljenje se svetuje tudi tistim, ki so že preboleli covid-19

    Cepljenje proti covidu-19 se priporoča tudi tistim, ki so že bili okuženi in so preboleli to bolezen, saj je zaščitni imunski odziv po prebolelem covidu-19 kratkotrajen. Po okužbi nastanejo protitelesa, ki pa se v telesu obdržijo zelo različen čas čas, od dveh mesecev pri blagem poteku bolezni do pol leta in več pri težji obliki bolezni. Več

  • Uredništvo

    9. 1. 2021  |  Družba

    »Moderna svetuje, da se cepivo uporabi le za starejše od 18 let«

    "Pri tem cepivu je bilo narejenih več kliničnih študij, združeni podatki dajejo sledeče rezultate: v kliničnih študijah je bilo vključenih nekje čez 30 tisoč posameznikov, študije so bile razdeljene na dva dela - približno polovica je dobila placebo odmerek (kontrolna skupina), polovica pa je dobila cepivo. Ker so te študije delane na populaciji od 18 (Moderna) oz. 16 (Pfizer) pa do starejše populacije, je vedno vprašanje, ali so cepiva primerna za otroke in mladostnike. Odgovor je, da študije niso bile narejene, verjetno so primerni, a ta trenutek Moderna svetuje, da se uporabi cepivo za starejše od 18 let." Več

  • Prenehajte z uničevanjem Radia Študent!

    Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je v svojem proračunu za leto 2021 ukinila postavke za sofinanciranje Radia Študent, kar bo v primeru uresničitve pomenilo konec njegovega delovanja. Katedra za novinarstvo, Katedra za medijske in komunikacijske študije, Center za raziskovanje družbenega komuniciranja, Oddelek in Katedra za kulturologijo, Katedra za analitsko sociologijo ter drugi sodelavci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani opozarjamo, da je nadaljnje delovanje Radia Študent ključnega pomena za ohranjanje raznolikosti slovenske medijske krajine in za demokratično javno sfero. Mediji se v zadnjih letih soočajo s številnimi pritiski, zato je finančni napad na nadaljnji obstoj Radia Študent povsem nezamisljiv. Več

  • Pia Nikolič

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Družba

    »Narod smo kultura, ne sovraštvo«

    Potem ko je decembra Sindikat vojakov Slovenije uprizoril javni linč Jadranke Juras, se je skupaj z glasbenim kolegom Darkom Nikolovskim na dogajanje odzvala – z glasbo. Nova skladba je odziv na pritiske, ki jih je Jurasova doživela, ko je v televizijski oddaji Zadnja beseda, namenjeni izmenjevanju mnenj, dejala: »Sama pa smatram, da je velika odgovornost to, da ti hodiš na misije in tam pobijaš lokalno prebivalstvo. Velika odgovornost je to, da naši vojaki sploh hodijo nekam, kjer v bistvu ne branijo Slovenije, vendar so vpleteni v globalno vojno proti terorizmu, ki traja že od 2001 in ji ni videti konca.« Zaradi te trditve jo je želel kaznovati omenjeni sindikat. Svoje člane in druge vojake je pozval, naj se odločijo za skupinsko tožbo. Več

  • Steffen Klusmann, Thomas Schulz

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Družba  Za naročnike

    »Konec januarja bomo vedeli, ali lahko povečamo proizvodnjo«

    Bliskovito slavo običajno vidimo pri pop zvezdnikih, redkeje tudi pri politikih, pri znanstvenikih pa je skoraj nekaj nezaslišanega. A 9. novembra lani sta se Özlem Türeci in Uğur Şahin čez noč znašla v soju žarometov. Njuno podjetje BioNTech je namreč kot prvo na svetu prijavilo prebojni dosežek v boju proti koronski pandemiji: v Mainzu nastali kandidat za cepivo BNT162b2 je v obširni klinični raziskavi izkazal več kot 90-odstotno učinkovitost. Skoraj vse cepljene poskusne osebe so se izognile bolezni covid-19. V tem letu naj bi po vsem svetu razdelili 1,3 milijarde odmerkov, s čimer se konec pandemije zdi dosegljivejši. Şahin in Türecijeva se odtlej težko izogneta pozornosti, svetovni mediji so izjemno naklonjeni nemškemu paru s turškimi koreninami: ona je strokovna vodja, on pa izvršni direktor BioNTecha, poročena sta osemnajst let. Zakonski par iz BioNTecha je med medicinskimi strokovnjaki znan že dolgo, sploh med strokovnjaki za rakave bolezni. Oba sta onkologa, specializirana za imunoterapijo. Več

  • Gregor Kocijančič

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Družba  Za naročnike

    Obsodba spomina

    Protestniki, privrženci gibanja Black Lives Matter, na različnih koncih Združenih držav Amerike in tudi ponekod v Evropi rušijo, obglavljajo, zažigajo, grafitirajo, prelivajo z barvo ter tako ali drugače uničujejo spomenike, postavljene spornim zgodovinskim osebnostim. To naj ne bi bil vandalizem, ampak dejanja napredne akcije z močnimi simbolnimi sporočili. Rušenje kipov naj bi simboliziralo premike v miselnosti družbe, kazalo naj bi na čedalje jasnejše zavedanje o mračni, rasistični preteklosti političnih osebnosti, ki so resda močno zaznamovale zgodovino krajev, kjer njihovi spomeniki stojijo, a so učbeniki pogosto zamolčali različna grozodejstva, ki so jih v svojem življenju povzročili zatiranim manjšinam. V vse bolj množičnih prizadevanjih za odstranitev spornih kipov prepoznavamo vzporednice s tem, kar so stari Rimljani imenovali damnatio memoriae, torej obsodba spomina: nekatere ljudi so odstranili iz zapisov, umetniških upodobitev in dokumentov ter s tem za vselej prikrili, da so kadarkoli sploh obstajali. Podobne prakse so bile značilne za stalinistično obdobje sovjetske zgodovine. Ob nedavnih protestnih akcijah rušenja spomenikov se postavlja širše vprašanje, ali odstranjevanje spornih spomenikov briše oziroma prireja zgodovino – ali pa nam omogoča, da jo vidimo jasneje. Več

  • Staš Zgonik

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Družba  Za naročnike

    Katastrofalna nova normalnost

    Decembra, ko je bilo že vidno, da je vladi spodletelo pri umirjanju epidemije, je gospodarski minister Zdravko Počivalšek skrušeno ugotovil, da ljudje vladi ne zaupajo in da represija očitno ni prava pot. »Priznati, da potrebujemo spremembo pristopa, je nujen prvi korak.« Več

  • Pia Nikolič  |  foto: Borut Krajnc

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Družba  Za naročnike

    »Teorije zarote so tako trdovratne zato, ker nimajo odgovora v znanosti«

    Tomaž Grušovnik je filozof, izredni profesor filozofije na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Širši javnosti se je predstavil s sodelovanjem z leta 2009 obujeno Tribuno, nato pa doktoriral na temo filozofije pragmatizma in položaja filozofije v družbi. Doslej je izdal pet knjig, zadnjo, Hotena nevednost, lani jeseni. Za Mladino je spregovoril o fenomenu izogibanja znanstvenim spoznanjem na primeru teorij zarote. Več

  • Pozivamo ŠOU, da zagotovi financiranje Radia Študent

    V Društvu novinarjev Slovenije smo zaskrbljeni za prihodnost in celo preživetje Radia Študent, najstarejše nekomercialne študentske radijske postaje v Evropi, potem ko mu je njena ustanoviteljica Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) odrekla vsa finančna sredstva za leto 2021. Razumemo, da je tudi ŠOU izgubila pomemben vir prihodkov, vendar pa je to ne odvezuje odgovornosti, ki jo ima tako pravno kot moralno do zavodov, katerih ustanoviteljica je. Študentska organizacija ima kot ustanoviteljica prek sveta Zavoda Radia Študent zagotovljene pravice ustanovitelja, med drugim daje soglasje k imenovanju direktorja zavoda in mnenje k imenovanju odgovornega urednika. Nevzdržno je, da bi ustanovitelj uveljavljal le pravice, ne pa sprejemal soodgovornosti za finančno stabilnost delovanja Radia Študent. Nesprejemljivo je tudi, da je ustanovitelj odločitev o prenehanju financiranja sprejel enostransko, brez pogovora in pogajanj s predstavniki Radia Študent. Poleg tega gre tudi za nesorazmerno zmanjšanje sredstev, saj se je ŠOU odločila, da nekaterim zavodom omogoči financiranje drugim ne. Na seji študentskega zbora naj bi bilo slišati nezadovoljstvo članov s poročanjem Radia Študent. Ob tem opozarjamo, da ima ustanovitelj prek svojih članov v organih upravljanja Radia Študent vzvode, da vpliva na delovanje radia, vsekakor pa financiranja ne more pogojevati z osebnimi ocenami članov študentskega zbora do posameznih uredniških odločitev. Več

  • Danes je nov dan

    7. 1. 2021  |  Družba

    Dobrodošli v kripto svet! Spet?!

    Bitcoin je že nekaj časa spet na pohodu. Del novih vlagateljev predstavljajo institucionalne naložbe, sočasno se je povečalo število kitov. Rasti ni škodilo niti zanimanje Elona Muska, ugodne pogoje pa so zagotovile ameriške zvezne rezerve s tiskanjem novega denarja.  Več

  • DK, STA

    7. 1. 2021  |  Družba

    Prebivalci Slovenije lani čutili več kot 180 potresov

    Prebivalci Slovenije so v letu 2020 čutili 161 lokalnih potresov in vsaj 23 oddaljenih, kamor spadajo tudi potres pri Zagrebu in potresi pri Sisku oz. Petrinji na Hrvaškem, kažejo podatki Arsa. Ta preliminarno ocenjuje, da zaradi potresa pri Petrinji prihaja do spremembe potresne aktivnosti na oddaljenostih do 200 kilometrov od žarišča potresa. Več

  • STA

    7. 1. 2021  |  Družba

    »Angleški sev v Sloveniji vsaj do začetka decembra ni bil prisoten«

    Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je opravil analizo, s katero je ugotavljal, ali je angleški sev koronavirusa prisoten tudi v Sloveniji. Mutacij, ki so značilne za ta sev, niso odkrili, so zapisali v sporočilu. Ocenjujejo, da v osrednjeslovenski regiji ni bil prisoten vsaj do začetka decembra 2020. Več

  • DK, STA

    7. 1. 2021  |  Družba

    Je cepljenje proti covidu-19 priporočljivo za osebe z alergijami?

    Osebe s prepoznanimi alergijami se lahko cepijo proti covidu-19, razen če imajo alergijo na katero od sestavin v cepivu. Cepivo, ki ima v tem trenutku dovoljenje v EU, temelji na osnovi mRNK in ima maloštevilne sestavine. Kot potencialni alergen je prepoznan le polietilen glikol, ki se v medicini veliko uporablja, alergije nanj pa so redke. Več

  • Uredništvo

    7. 1. 2021  |  Družba

    »Delavec ima, prosto po Sonji Šmuc, neomejen privilegij, da pomaga lastniku bogateti«

    "Gospa Šmuc in GZS govorita jezik 19. stoletja, jezik industrijske revolucije, ki je za svoje potrebe vzpostavila brezpravni delavski razred, ki ga je razumela kot material boljše ali slabše kakovosti, iz katerega se iztisne kar največji profit in nato zavrže. Branje knjig ne škoduje in za gospo Šmuc bi bilo zelo priporočljivo, če bi kdaj prebrala vsaj kakšen roman, ki denimo dokumentira življenje rudarjev v zibelki industrijske revolucije, v Angliji, če ji je že sociologija tuja. Pravzaprav bo dovolj že, če kdaj ne preklopi programa, kadar na televiziji kažejo odnos lastnikov do delavcev v tretjem svetu. Govori namreč natanko njihov jezik, jezik časa evropskega vulgarnega kapitalizma, ki je izjemno živahen v tretjem svetu, a se je z neoliberalizmom znova pretočil tudi v naš, 'prvi' svet: delavec kot potrošno blago mora biti čim manjši strošek za čim več izplena, če se njegova storilnost zmanjša, če ga, prosto po S. Šmuc, 'povozi čas', se ga postavi na cesto. Delavec ima torej 'neomejen privilegij', da pomaga lastniku bogateti: ta ga delovno in plačilno ožema do trenutka, ko ga 'povozi čas', ko ne izkoplje več maksimalne dnevne količine premoga. Takrat je čas, da zanj poskrbijo drugi: državna pomoč, svojci, Rdeči križ." Več

  • Danes je nov dan

    6. 1. 2021  |  Družba

    Naj bo 2021 leto sindikatov

    V medijski krajini se sindikate vse preveč rade slika kot tiste, ki nagajajo podjetjem in državi, ne pa kot tiste organizacije, ki skrbijo za najranljivejše v proizvodni verigi. Razumljivo je, da večina medijev (ki so velikokrat najprej korporacije) o delovanju sindikatov poroča takrat, ko zaostrijo pogajanja s kakšno institucijo, ter da jih takrat predstavlja kot nasprotnike javnim in zasebnim upravam. Problem nastane, ko se o sindikatih pogovarjamo samo skozi prizmo njihovega "nasprotovanja" in "blokad". Več

  • Uredništvo

    6. 1. 2021  |  Družba

    »S sovražnim govorom smo mi prišli na raven nacizma v 30. letih«

    "Sovraštvo je najbolj povezovalno čustvo. Ne ljubezen. Sovraštvo. In to politika dobro ve, zato posebej trenutna politika gradi na izključevanju, sovražnem govoru in sovraštvu nasploh do kogarkoli, ki je bodisi drugačen, bodisi drugačnega mnenja. S sovražnim govorom smo mi prišli na raven nacizma v 30. letih." Več

  • DK, STA

    6. 1. 2021  |  Družba

    Lani v Sloveniji prodanih za več kot četrtino manj novih avtomobilov

    Prodaja novih osebnih avtomobilov je bila lani v Sloveniji za več kot četrtino manjša kot leto prej. Prvič je bilo registriranih 53.694 osebnih vozil, kar je 26,6 odstotka manj kot leta 2019, kažejo podatki Trgovinske zbornice Slovenije. Decembra se je prodaja skoraj prepolovila. Več

  • DK, STA

    5. 1. 2021  |  Družba

    Otroci s posebnimi potrebami danes že v šolah

    Otroci s posebnimi potrebami se po skoraj treh mesecih pouka na daljavo danes vračajo v šole in zavode. Potem ko so se šole včeraj pripravljale na vrnitev otrok, zaposleni pa so se preventivno testirali na covid-19, se bo po predvidevanjih v šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami vrnila večina učencev in gojencev. Več

  • Danes je nov dan

    5. 1. 2021  |  Družba

    Ekstremno bo za vse

    Vremenski ekstremi, ena izmed uničujočih posledic podnebnih sprememb, so zadnja leta prisotni povsod po svetu ter so – in še bodo – prisilili množice ljudi v selitve. Jasno je, da bodo nekatere azijske in afriške države, ki niso med največjimi onesnaževalci planeta, a imajo ''nesrečno'' geografsko lego, nosile največjo težo posledic segrevanja ozračja. Jasno pa je tudi, da podnebne spremembe ne bodo izbirale – narava vse bolj kaže zobe tudi v Evropi, kar se glede na število selitev iz degradiranih območij najbolj pozna v Nemčiji, Španiji, Franciji, Bosni in Hercegovini ter Moldaviji. A vremenski ekstremi ne bodo prizanašali nikomur. Posledice suš, poplav, požarov in naraščanja morske gladine bomo v večji ali manjši meri občutili čisto vsi.  Več

  • IK, STA

    5. 1. 2021  |  Družba

    Katera bo beseda leta 2020?

    Začelo se je glasovanje za besedo leta 2020, ki so ga nekateri poimenovali tudi "neleto". Glasovanje je odprto do 11. januarja pet minut do poldneva, točno opoldne pa bo znana beseda, ki je zaznamovala minulo leto, ob njej pa še kretnja leta. Do 10. januarja lahko pesniško navdahnjeni oddajo tudi pesem leta, ki vsebuje vse besede kandidatke. Več

  • DK, STA

    5. 1. 2021  |  Družba

    Slovenija še brez potrjenega primera gripe v tej sezoni

    V Sloveniji v tej sezoni še niso potrdili primera gripe, medtem ko se je v lanskem letu v tem obdobju že začels. Tudi v večini drugih evropskih držav gripe v tej sezoni še niso potrdili, pri čemer pa na NIJZ opozarjajo, da je manj tudi testiranih vzorcev, saj je testiranje prvenstveno usmerjeno na novi koronavirus. Več

  • Uredništvo

    5. 1. 2021  |  Družba

    »Noben tehnološki razvoj ne bo mogel nadomestiti človeškega stika«

    "Res je. Ljudem so namenili nekaj denarja, malo pokrpali finančne luknjice. Nujno potrebujemo sistemske spremembe in prevetritev zakonodaje. Delo v sociali je zelo težko in zahtevno, izpostavljenost psihičnim obremenitvam je velika. Nesprejemljivo in nedopustno je, da je bilo v zadnjih letih skrajšano pripravništvo za socialne delavce z enega leta na pol leta. V tem času široke palete nalog na centru ne moreš spoznati. Ni vsak socialni delavec enak, ne ustreza vsakemu vsako področje, nekomu bolj leži delo s starejšimi, drugemu z mladimi, tretji je boljši v družinskih zadevah ali pa v namestitvenih programih. Če bi želela uresničiti v praksi to, kar nas učijo na fakulteti, bi potrebovala še veliko zaposlenih. Mi zdaj krmarimo s tem, kar imamo, in posledica je tudi ta, da stroka nima ugleda, kot bi si ga zaslužila. Ne potrebujemo boljših strojev, materiala, potrebujemo izobražene in usposobljene človeške vire. V prihodnosti ne bo noben tehnološki razvoj mogel nadomestiti človeškega stika." Več

  • DK, STA

    4. 1. 2021  |  Družba

    Preventivno testiranje zaposlenih

    Po skoraj treh mesecih šolanja na daljavo se učenci s posebnimi potrebami jutri znova vračajo v šole in v zavode. Pred vrnitvijo na delovno mesto se bodo njihovi učitelji in zaposleni danes preventivno testirali. Testiranje bodo zaposleni v vzgoji in izobraževanju lahko opravili v zdravstvenih domovih po državi, ker se danes začenja tudi široko prostovoljno splošno testiranje na novi koronavirus s hitrimi testi. Več

  • Danes je nov dan

    4. 1. 2021  |  Družba

    Srečnega pa zdravega tudi za okolje!

    Leto 2020 si bo večina ljudi zapomnila po globalni pandemiji in preglavicah, ki jih je ta povzročila. Začasna in delna zaustavitev javnega življenja je pripomogla k 7 % upadu emisij toplogrednih plinov. A znanstveniki opozarjajo, da gre za kapljo v ocean, saj bo v prihodnjih letih sledil neizbežen povratek v “normalnost”, ki je bila do sedaj tako škodljiva za okolje. Več