Sobota je dan za parado ponosa

Parade ponosa po svetu postajajo dobro obiskani mainstream dogodki (prejšnji teden je dunajska podrla rekord s pol milijona udeleženci), ki presegajo mejo aktivističnih shodov ter se spreminjajo v pisana množična rajanja, mestoma tudi sponzorirana s strani velikih multinacionalk, še posebej v zahodnih metropolah. Ljubljanska parada, ki se bo odvila v soboto, 22, junija, ostaja politična, torej družbeno-kritičen protest za vidnost LGBT+ oseb. To pa ne pomeni, da se je ne morajo udeležiti svobodomiselni podporniki, ki prihajajo zunaj LGBT+ skupnosti, saj gre za slavje različnosti in spomin na tragičen dogodek leta 1969, ko je newyorška policija izvedla nasilno racijo v LGBT+ lokalu Stonewall. Taista policija se je letos tudi uradno opravičila. Nekatere queer organizacije ga sicer niso sprejele, saj menijo, da so lokalne oblasti to storile neiskreno in s figo v žepu.  Več

Smisel šolskega ocenjevanja

Pred približno enim letom so na Tajskem iz podzemne jame reševali 12 dečkov, ki jih je tam ujela narasla voda. O tem so poročali po vsem svetu, pa tudi o rehabilitaciji in očitno uspešni vrnitvi v vsakdanje življenje, saj so fantje kaj kmalu po dogodku zaradi nogometa potovali naprej po svetu. Tu, v Sloveniji, o Tajski še zdaleč ne vemo dovolj, da bi lahko interpretirali, v čem se njihova družba tako loči od naše, da je bilo kaj takega sploh mogoče: da se namreč fantje, še skoraj otroci, niso zlomili pod težo bremena tako travmatičnega dogodka. Več

Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist: Z nazadnjaškimi okoljskimi stališči bo vedno težje zmagati na volitvah

Dr. Jonas Sonnenschein zadnje leto z družino živi v Sloveniji. Je Nemec, poročen s Slovenko, ki jo je spoznal med študijem na Švedskem. Kljub bivanju v Sloveniji je še vedno zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo Univerze v Lundu. Več

Popravljanje predmestja

Že nekaj desetletij se pretežni del urbane rasti v zahodnem svetu ne dogaja v osrednjih predelih mest in naselij, ampak na njihovem obrobju, v predmestjih. Zanje so značilni poselitev z enodružinskimi hišami, nakupovalna središča in drugi poslovni kompleksi z ogromnimi parkirišči, vse skupaj pa podpira obsežna cestna infrastruktura. Zaradi nizke gostote in razpršenosti v predmestjih ni mogoče organizirati učinkovitega javnega prometa, razdalje in ureditev cestnega prostora onemogočajo hojo in kolesarjenje, primanjkuje javnega prostora, ki bi omogočal socialno življenje prebivalcev ter spodbudil oblikovanje družbenih vezi in občutka skupnosti. Posledice suburbanega razvoja in z njim povezanega življenjskega sloga so znane – od onesnaženja in nesmotrne izrabe prostora do vplivov na človeško zdravje in medsebojne odnose. Negativnih plati suburbanizacije se najbolj zavedajo v ZDA, kjer so predmestja že dolgo prevladujoč tip urbanizacije in tradicionalnih mest evropskega tipa skorajda ne poznajo; kritika ameriškega predmestnega življenja je prešla celo v polje popularne kulture in je pogosta literarna ali filmska tema. Prav v ZDA je namreč najopazneje tudi nazadovanje teh območij: starejša nakupovalna središča izgubljajo tekmo z novejšimi, številna se zaprejo in nato žalostno propadajo, za njimi pa ostanejo neizkoriščena obsežna parkirišča. Ob gospodarskih krizah so ogroženi tudi prebivalci predmestnih naselij, saj jim lahko znižanje osebnih prihodkov ali izguba službe podre domačo finančno bilanco, v kateri imajo neizogibno precejšen delež stroški avtomobila. Če jim je, v skrajnem primeru, njegova uporaba onemogočena, ostanejo brez možnosti za vožnjo v službo, trgovino, šolo, po vsakodnevnih opravkih … Več

Kako graditi v alpskem svetu

Po vrhunskih uspehih kolesarja Primoža Rogliča so prebivalci Slovenije vedno bolj zagreti za kolesarjenje. V tej evforiji se zdi kolesarska pot, ki povezuje Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, pionirski projekt. Že leta 2011 sta arhitekta Aleksander Ostan in Nataša Pavlin speljala traso kolesarske poti po starih poljskih in gozdnih poteh in ob poti oblikovala počivališča z različno arhitekturno opremo. V središču razmisleka je bil trajnostni vidik in v razgibani slovenski pokrajini bi lahko kolesarskim navdušencem uredili še nekaj podobnih poti. Slovenija, ki se razteza na površini 20.273 kvadratnih kilometrov, je dinamična pokrajina; z roba Panonske nižine prek predalpskega hribovja in Alp prehaja v dinarsko gorovje ter se nasloni na obalo Severnega Jadrana. Njena lega je dokaz, da Slovenija geografsko in kulturno pripada Srednji Evropi. Vendar nas zadnjih 20 let nekateri domači in tuji »preroki« želijo prepričati, da smo bili in smo vzhodnoevropska država. In vse kaže, da so prav oni tisti, ki po Sloveniji gradijo tako imenovano turbo arhitekturo v slogu vzhodnoevropskih oligarhov in pri tem ne upoštevajo niti geografske lege niti zgodovinskih dejstev, še najmanj pa kulturni kontekst. Žal je v zadnjih letih zraslo preveč tovrstne arhitekture. Preprosti projekti, kot je na primer bohinjska kolesarska pot, so častne izjeme. Več

Kako obuditi najemniška stanovanja?

Slabih trideset let po spremembi političnega sistema, s katerim smo ukinili socialistično stanovanjsko politiko, je Slovenija pri dnu evropske lestvice po deležu najemnih stanovanj. Soočeni z nereguliranim trgom nepremičnin, slabo pravno zaščito najemnikov in naraščajočimi cenami najema se ljudje večinoma odločajo za nakup nepremičnine. Naložijo si dolgoročne kredite, ki jih finančno bremenijo, jim manjšajo kupno moč ter tako manjšajo tudi splošno potrošnjo in prilive v gospodarstvo. Seveda, vse to velja le za tiste, ki si nakup lahko privoščijo. Nizke plače in nestalne zaposlitve ter visoka zahtevana lastna udeležba mnogim dostop do nepremičninskih kreditov popolnoma onemogočajo. Zaradi visokih cen najema nepremičnin in porasta prekarnega dela vse več mladih ostaja pri starših, ker si najema stanovanja preprosto ne morejo privoščiti. Več

Pekel v rastlinjaku

Če bi na Španijo pogledali iz vesolja, tako kot astronavt Pedro Duque, bi na jugovzhodu države videli svetel madež, kot bi bilo tam ravno snežno neurje. To je tako imenovano plastično morje v Almerii, območje, veliko za 47.000 nogometnih igrišč, polno rastlinjakov. To je zelenjavni vrt Evrope. Sredi njega na ograjenem predelu še iz Francovih časov v skromnih kolibah, velikih po komaj 25 kvadratnih metrov, živijo priložnostni delavci. Za kolibe španskim najemodajalcem plačujejo 160 evrov na mesec, varščina ob vselitvi znaša tisoč evrov. Približno toliko delavci lahko zaslužijo na mesec – če imajo delo. Več

Je suis LGBTQIA+

Doslej politično neangažirana ikona srčkanih heteroseksualnih razmerij Taylor Swift želi z novim poletnim hitom pokazati svojo naklonjenost mavrični skupnosti. V besedilu enači svoj pritisk slave s pritiskom, ki ga čutijo pripadniki spolnih in seksualnih manjšin zaradi diskriminacije. S svojim vplivom sicer pripomore gibanju (Equality act), a ga tudi monetizira in banalizira. Več

Kozmetični popravki socialne politike

Vlada RS je nedavno sporočila, da je pripravila novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki prinaša vrsto popravkov na področju socialnih transferjev. Zakon bo pospešil postopke pri reševanju vlog državnih štipendij, ukinja pa tudi dosedanjo prakso zaračunavanja t. i. fiktivnih socialnih pravic, ki je mnogim upravičencem umetno zniževala različne socialne transferje. Več

Kje je sešita tvoja srajčica?

Prejšnji teden smo tudi pri nas evforično sprejeli še enega giganta tekstilne industrije, ki ponuja majice za dva evra. Ni skrivnost, da poceni oblačila šivajo v spornih razmerah, zagotovo poznamo tudi zgodbo bangladeških šivilj, ki se jim je med delom na glavo podrla tovarna.  Več