»Ženske v meni med seksom včasih občutijo bolečino«

Markus Valk, nemški specialist za spolnost in psihoterapevt, se v ordinaciji vsak dan srečuje z ženskami, ki trpijo zaradi težav, povezanih z meno. Mnoge skrbi izguba libida, je povedal. Pogosto na pogovor povabi tudi njihove partnerje.

Koga briga Banka Slovenije

Medtem ko je Banka Slovenije že mesece brez guvernerja (Boštjanu Vasletu je mandat potekel 8. januarja letos) in se pri izbiri kandidata nadaljuje neodgovorno merjenje moči med predsednico države in koalicijo, zlasti največjo stranko Svoboda, je bilo te dni objavljeno letno poročilo Banke Slovenije.

Plakat odstranjen, Izraelci dobrodošli

Ko se je na reklamnem mestu pri Atletskem parku Poljane v Mariboru pojavil plakat, ki opozarja, da je genocid zločin, je doživel cenzuro. Čeprav plakat ni spodbujal diskriminacije ali nestrpnosti, škodljivih dejanj, žalil prepričanj, škodil interesom ali prizadel dostojanstva človeka, so ga hitro odstranili.

Mladi identitarci

Ko je v Mariboru predprejšnji vikend potekala parada ponosa, je udeležence povorke tam pričakala tudi skupina mladih, večinoma mladoletnih fantov, združenih v »domoljubno in rodoljubno gibanje« Slovenski red, ki se, kot lahko preberemo na njihovi spletni strani, »zavzema za enoten, močen in ponosen slovenski rod«. Ta skupina mladih naj bi stala tudi za napadi na Mariborko, knjigarno, ki je v zadnjem letu, odkar je pred svoj vhod prvič izobesila mavrično zastavo, doživela več homofobnih izpadov.

Neusahljivi šarm jugošika

Živo oranžne stropne luči tovarne svetil Sijaj Hrastnik. Kultni stoli Rex znamenitega oblikovalca Nika Kralja, ki so jih serijsko izdelovali v tovarni Stol Kamnik. Ikonične stropne svetilke, ki so bile plod sodelovanja novogoriškega podjetja Meblo in italijanske oblikovalske skupine Harvey Guzzini. Iskrini barvni vrvični telefoni. Pa kavne skodelice Jugokeramika, pladnji in pločevinaste škatle podjetja Saturnus. Morda se teh ikon jugoslovanskega oblikovanja spominjate iz otroštva, iz udobja babičine dnevne sobe, poletnih počitnic pri sorodnikih ali starih fotografij družinskih praznovanj.

»Cilj trgovcev z elektriko so izključno lastni dobički, ne pa javni interes«

Aljoša Petek je magister prava in okoljski aktivist, eden ključnih članov ekipe PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ki ima priznan status delovanja v javnem interesu na področjih okolja, migracij in kulture. Že v magistrski nalogi se je ukvarjal s pravno odgovornostjo podjetij za odpadke, ki nastajajo iz njihovih proizvodov, zdaj pa se na doktorskem študiju osredotoča na preprečevanje nastajanja odpadne embalaže. Poklicno ostaja v nevladnem sektorju, kar je med pravniki redkost. Prek PIC deluje večplastno, tudi z vključevanjem v določene (u)pravne postopke ter s sprožanjem tožb in ustavnih presoj, pogosto z drugimi nevladnimi organizacijami.

»Deklice se vdajo čustvom«

Švedska psihiatrinja Lotta Borg Skoglund raziskuje simptome motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otrocih in ženskah. Dobro ve, da so zaradi hormonov lahko izrazitejši.

Slovenija ne sledi dejanskemu razvoju prometa, posledice pa so krvave

Podatki Agencije za varnost prometa o nesrečah, v katerih so udeleženi e-skiroji, zbujajo skrb – število nesreč vztrajno raste. Lani so jih zabeležili 12 odstotkov več kot predlani, število huje poškodovanih pa se je v dveh letih povečalo za 29 odstotkov. Do maja letos je bilo 50 nesreč, v katerih je bilo devet voznikov huje in 35 lažje poškodovanih. Leta 2022 sta dve osebi umrli. Za številkami se skriva ranljivost otrok in mladostnikov, ki e-skiroje dojemajo preveč nedolžno. Pri tem pa v oči bodejo podatki o poškodbah.

Bo Ljubljana z novim potniškim centrom končno stopila v korak s časom?

Dobra avtobusna postaja, četudi gre za arhitekturni presežek, je dobra le toliko, kolikor je učinkovito vpeta v širši sistem javnega prometa. Zato ne more obstajati v izolaciji: omogočati mora gladke, hitre in jasne povezave z drugimi prometnimi sistemi, od vlakov prek mestnih avtobusov do tramvajev, koles in pešpoti. Najboljši primeri sodobnih avtobusnih postaj so zato vselej sestavni del tako imenovanih večmodalnih vozlišč, torej prometnih sistemov, ki omogočajo enostavno in hitro prestopanje med različnimi načini javnega prevoza. Le tako lahko javni promet za potnika postane optimalnejša izbira kot avtomobil.

Vrtec kot domačija

V zadnjih letih je kar nekaj slovenskih javnih vrtcev, ki so po dolgoletnem delovanju v pretesnih in dotrajanih objektih dobili nove ali prenovljene, vsekakor pa večje, sodobnejše prostore, pritegnilo pozornost arhitekturne stroke, pa tudi širše javnosti. Pred dobrim desetletjem je precej zanimanja, na primer, požela nova enota ljubljanskega vrtca Pedenjped v Kašlju, na obrobju prestolnice, ki je – predvsem zaradi kaotične okoliške zazidave, prometne ceste in industrijskega tira – zasnovana krožno, v svojem jedru pa ima tudi krožni atrij za druženje in igro. Druga enota istega vrtca v Dobrunjah je očarala s temeljito prenovo, sploh z novim prizidkom, ki je premišljeno nadgradil prvotno arhitekturo Jožeta Dobrina, enega od pionirjev povojne gradnje vrtcev. »Projekt je umirjen, razumen in lep. To je dobra arhitektura,« so leta 2022 zapisali v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije ter projektu namenili priznanje zlati svinčnik. Obilo zanimanja je požela tudi novogradnja vrtca Kočevje oziroma njegove enote Čebelica, ki je oživila nekoč degradirano zemljišče sredi mesta na jugu države. Prejela je več nagrad, leta 2023 celo Plečnikovo medaljo, najvišje nacionalno priznanje v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila. Povsem enako nagrado, Plečnikovo medaljo, pa je maja letos prejel še en vrtec. To je vrtec Bohinj, prav tako močno izstopajoča vrtčevska novogradnja – hkrati pa v okolju, v katerega je umeščena, namerno neizstopajoča, saj je njen čar prav v tem, da so snovalci navdih zanjo črpali v bohinjskem prostoru in njegovi arhitekturi.

Iz pisarn v stanovanja

Pred letom dni je evropska komisija podpisala dogovor z Belgijo, da bo država od komisije odkupila 23 poslovnih stavb v evropski četrti v Bruslju, kjer so vse najpomembnejše evropske institucije. Približno 25 odstotkov pisarniških površin bodo preuredili v stanovanja in s tem zagotovili okoli 75 tisoč kvadratnih metrov novih stanovanjskih površin. Leta 2024 je bila povprečna velikost najetega stanovanja v Belgiji 97 kvadratnih metrov, to pomeni, da bo ta projekt ustvaril 773 povprečnih belgijskih stanovanj, in če bo šlo vse po načrtih, se bodo prvi stanovalci vanje vselili leta 2028. Belgijska država bo v to vložila dve milijardi evrov, s tem zneskom bo poravnala stroške nakupa in prenove stavb ter spremembe njihove namembnosti. Vodje projekta v Bruslju si želijo, da bi tako hkrati oživili evropsko četrt, ki zdaj ob koncih tedna in med prazniki deluje kot mesto duhov, saj so tam samo pisarne, redkokdo pa v njej živi. Belgija ima sicer že dolgo zgodovino preurejanja starih, nezaželenih pisarniških prostorov v stanovanja, rešitev pa se je izkazala za kar uspešno.

Društvo za tradicionalne vrednote se je zavarovalo s samoukinitvijo 

Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, ki je promoviralo identitarne ideje, koketiralo z etno-nacionalističnimi belskimi gibanji in pod bivšo Janševo vlado celo dobilo status delovanja v javnem interesu kulture, je bilo 30. maja letos ukinjeno. Obraz društva je bil Urban Purgar, član Rumenih jopičev, ki je bil zaradi nasilništva zaprt, avgusta 2021 pa je objavil tvit »Hitler je heroj«.

Maribor šampion?

Minulo soboto se je v Mariboru paradne povorke po navedbah organizatorjev udeležilo okoli 350 ljudi, med njimi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, udeležence povorke pa je v drugem največjem slovenskem mestu pričakala skupina v veliki večini mladoletnih fantov, domnevno članov »domoljubnega« in »rodoljubnega« gibanja Slovenski red, ki so se po Mariboru sprehodili s transparentom z napisom »Bodite ponosni na narod, ne na greh«.

Porno Cerkev

Da se avantura mariborske nadškofije v svet kapitalizma, tveganega kapitala in financ – z gradnjo finančnih holdingov, nato ustanovitvijo Krekove banke, njeno prodajo ter vlaganjem kapitala v telekomunikacijska podjetja in kemično industrijo – ne bo dobro končala, je postalo očitno že pred finančno krizo in papežem Frančiškom.

Natečaj za spomenik slovenski osamosvojitvi

Na rob Trga republike v Ljubljani smo 26. junija tistega usodnega leta posadili »osamosvojitveno lipo«, ki je – malce ironično, to je treba priznati – zaradi prostorske stiske naslednjih 20 let precej trpela, hirala in venela, dokler ni bila prestavljena na drugo stran ceste, ob stavbo parlamenta. Na njeno mesto je bil postavljen visok drog s slovensko zastavo, zdaj pa vlada upa, da bi tam v prihodnosti stal spomenik osamosvojitvi.

Kako izkoristiti, da imamo v javnih vrtcih po državi končno dovolj mest?

Spraviti otroka v vrtec pred desetimi leti ni bila lahka naloga. Otrók je bilo preveč, mest v vrtcu premalo.

Se stanovanjski stroj zaganja?

Gradnja javnih neprofitnih najemnih stanovanj je ena najpomembnejših obljub koalicije pod vodstvom Roberta Goloba in cilji so bili v skladu s tem na začetku mandata visoki: dobili bomo 30 tisoč javnih najemnih stanovanj v desetih letih ali 20 tisoč novih najemnih stanovanj do leta 2030, smo slišali pred volitvami. Ali kot je februarja leta 2023 dejal minister za delo Luka Mesec: v koaliciji želimo »do leta 2026 ustvariti stroj, ki bo sposoben zgraditi po dva tisoč stanovanj letno«, predsednik vlade Golob pa ga je na tisti znani tiskovni konferenci popravil na »tri tisoč«. Tri tisoč javnih neprofitnih stanovanj letno? Saj to je vsako leto toliko, kolikor smo jih v preteklosti zgradili v desetih letih!

Kje išče v aferi Spirit evropsko tožilstvo?

Prejšnji torek je Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma zlorabe evropskih sredstev izvedel več hišnih preiskav na območju Ljubljane, Celja in Maribora. Novica o preiskavi, povezani z dvema izigranima razpisoma javne agencije Spirit, je poniknila med drugimi, čeprav si zasluži več pozornosti. Predkazenski postopek namreč usmerja Evropsko javno tožilstvo, v fokusu preiskave pa je poslovnež Tadej Von Horvath, ki je ključne poteze v svojem spornem načrtu naredil le nekaj dni po sestanku na gospodarskem ministrstvu, kjer je sedel s pripravljavci razpisa ter člani stranke SD.

Nič več sramu

Prijetnega spomladanskega večera se je 55-letna Susanne Liedtke iz Hamburga vračala domov s telefonom na uhlju, štruco kruha pod pazduho in otrokom pod roko. Za njo je bil dolg delavnik v pisarni in niti zvečer si ne bo mogla odpočiti. Ustavila se je pred semaforjem, iz žepa plašča potegnila rožnato nalepko in jo nalepila na kovinski drog.