• Danes je nov dan

    14. 10. 2021  |  Družba

    Ukrepati je treba takoj in odločno

    Skoraj 60 % mladih, starih med 16 in 25 let, zelo zaskrbljeno zre v prihodnost. Zaradi pregrevanja podnebja, iztrebljanja živalskih in rastlinskih vrst, onesnaževanja voda in zraka nas ta zaskrbljenost ne bi smela čuditi, pač pa bi se ji morali pridružiti. Več

  • Uredništvo

    14. 10. 2021  |  Družba

    »Tudi zelo inteligentni ljudje so delali grozljive stvari«

    "Inteligentnost je namreč zgolj ena od lastnosti človeka, njegove duševnosti in celotnega bitja. Tisto, kar v razpravi o inteligentnosti navadno pogrešam, je to, da se ne zavedamo, da so pomembne tudi druge stvari. Obstajajo namreč strašno inteligentni posamezniki, ki pa so osebnostno popolnoma neartikulirani in asocialni. Znana je cela plejada primerov iz sodne prakse, kjer imamo opravka z zelo inteligentnimi ljudmi, ki pa so delali grozljive stvari. Ne želimo si le malih genialcev – želimo si zelo sposobne, pronicljive, bistre in vendarle integrirane, uravnotežene, srečne in prijazne ljudi. Malčke in mlade, ki se bodo razvili v takšne odrasle. To pa pomeni, da je treba ves čas delati na celotni človekovi osebnosti." Več

  • Uredništvo

    14. 10. 2021  |  Družba

    »Nekaj ti moram povedati ...«

    Zavod TransAkcija je predstavil rezultate raziskave o LGBTIQ+ osebah ter njihovih izkušnjah ob razkritju oziroma coming outu. V njej je sodelovalo 477 oseb, starih med 13 in 57 let, povprečna starost sodelujočih pa je bila 24,5 let. Raziskavo so izvedle_i preko spletne platforme 1ka, kjer je bila objavljena med februarjem in aprilom 2021, k sodelovanju v raziskavi pa so bile povabljene vse LGBTIQ+ osebe v Sloveniji, vključno z osebami, ki še raziskujejo svoje spolno usmerjenost/identiteto in/ali izraz. Sodelovanje v raziskavi je bilo anonimno in na osnovi svobodne odločitve posameznice_ka. Več

  • DK, STA

    13. 10. 2021  |  Družba

    NIJZ: »Število primerov mišje mrzlice letos enormno poraslo«

    Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos doslej prejel prijave o 562 primerih mišje mrzlice, kar je veliko več kot lani, ko je v celem letu prejel 14 prijav. Med obolelimi je 240 oseb potrebovalo bolnišnično zdravljenje, ena oseba je umrla, so za STA pojasnili na NIJZ. Letos je tudi več primerov zajčje mrzlice. Več

  • DK, STA

    13. 10. 2021  |  Družba

    STA toži državo in Ukom

    Na glavni obravnavi v tožbi STA zoper državo in njenega predstavnika Ukom je sodnica Jelka Rozman združila vse štiri zahtevke za izvršbo za izplačilo mesečnega nadomestila za opravljanje javne službe. Ker gre po besedah Jelke Rozman za izključno pravno vprašanje, zaslišanja prič ne bo. Sodba se pričakuje konec novembra oz. začetek decembra. Več

  • Predlog za umik »informacijske limone«

    Spodaj podpisane sodelavke in sodelavci Sledilnika se zahvaljujemo za "informacijsko jagodo" - nagrado za izjemen dosežek na področju informacijskih znanosti -, ki nam jo je podelilo strokovno združenje konference Informacijska družba, ki jo sestavljajo sodelavci Inštituta Jožef Stefan, Slovensko društvo za umetno inteligenco, Slovensko društvo Informatika, slovenska podružnica društva ACM in Inženirska akademija Slovenije. Ob tem izražamo začudenje nad odločitvijo strokovnega združenja, da se priznanje za "neizjemen dosežek", t.i. "informacijsko limono", sočasno podeli Informacijski pooblaščenki. Odločitev glede informacijske limone ocenjujemo kot neprimerno in neutemeljeno. Informacijska pooblaščenka je namreč po našem mnenju v zadnjem letu in pol vestno opravljala svoje delo. Več

  • Danes je nov dan

    13. 10. 2021  |  Družba

    K-apitalizem

    Južnokorejska popularna kultura je v zadnjih letih postala globalen fenomen. Milijone ljudi po vsem svetu navdušujejo južnokorejski filmi, serije, kulinarika in verjetno najbolj priljubljen izvozni produkt – njihova popularna glasba ali K-popVeč

  • Uredništvo

    13. 10. 2021  |  Družba

    »Populizem izkorišča pogosto upravičene frustracije in manipulira z njimi«

    "Težava populista je v tem, da mu niti uspešen prevzem vseh nadzornih mehanizmov in podsistemov v družbi dolgoročno ne zagotavlja zaščite pred ljudskim nezadovoljstvom, vključno z nekaterimi, ki so ga v preteklosti navdušeno podpirali. Razlog je preprost. Populizem izkorišča pogosto upravičene frustracije in manipulira z njimi zato, da delegitimizira politično konkurenco in se zavihti na oblast, a potem nima ne interesa ne kompetenc, da bi probleme in krivice, ki jih je izkoristil v pohodu na oblast, tudi rešil."  Več

  • Uredništvo

    13. 10. 2021  |  Družba

    »Neoliberalizem in medicina nas prepričujeta, da gre za problem posameznika«

    "V neoliberalizmu refleksija družbenih okoliščin, ki pogojujejo pandemično, globalno širjenje anksioznih in depresivnih motenj, ni zaželena. Po neoliberalistični ideologiji si za svoje življenje odgovoren predvsem sam. Vsi naj bi imeli enake možnosti in priložnosti – izkoristi jih, vse je odvisno od tebe. Če boš vztrajen, učljiv, če boš dovolj vlagal v svoje zdravje, v razvijanje znanj in veščin, boš uspel. A raziskave kažejo, da se družbena neenakost, ki je gojišče vseh vrst telesnih, duševnih in socialnih patologij, povečuje. Možnosti za uspeh je vse manj. Ampak namesto da bi širjenje anksioznih in depresivnih motenj razumeli kot signal družbene patologije, nas neoliberalistična ideologija na čelu z medicino prepričuje, da gre za problem posameznika oziroma za problem strukture in kemije njegovih možganov. Kriv naj bi torej bil vsak sam, njegov serotonin, in zato, kot pravi Renata Salecl, je toleranca do tesnobe – in ta se širi bolj kot covid – vse manjša. Absurdno, ne?" Več

  • STA

    12. 10. 2021  |  Družba

    Skoraj 2000 oseb ni upoštevalo karantene oziroma samoizolacije

    Zdravstveni inšpektorat je od junija do avgusta opravil 12.256 nadzorov nad spoštovanjem karantene oz. samoizolacije. Pri tem so ugotovili, da 1919 oseb ni bilo na mestu, kjer bi morale prestajati karanteno oziroma izolacijo. V povezavi s kršitvami karantene na domu in izolacije so bile izrečene globe v skupni vrednosti 6400 evrov. Več

  • DK, STA

    12. 10. 2021  |  Družba

    Družbeno-kulturni razcvet po smrti fašističnega diktatorja

    V razstavišču Palau Robert v Barceloni bo do konca novembra na ogled razstava Podzemlje in kontrakultura v Kataloniji, ki z  več kot 700 deli ponuja pogled na družbena in kulturna gibanja v 70. letih minulega stoletja. Po pisanju Guardiana priča o kratkem, a intenzivnem razcvetu gibanja v mestu po smrti diktatorja Francisca Franca. Več

  • Danes je nov dan

    12. 10. 2021  |  Družba

    Stara normalnost

    Ob razmislekih, kako naprej po pandemiji, je bilo slišati več glasov, ki so opozarjali, da si svet ne more in ne sme dovoliti vrnitve v ''staro normalnost'' – na to je opozarjal OECD, tudi Bruselj pa je milijone, namenjene članicam za okrevanje po pandemiji, pogojeval s strogimi zelenimi zavezami. Ni dvoma, da so nas načini življenja, proizvodnje in potrošnje, ki slonijo na gospodarski rasti, potisnili v hudo podnebno krizo.  Več

  • Uredništvo

    12. 10. 2021  |  Družba

    »Česa podobnega nikjer v tujini nisem videla«

    "Javni pritiski na sodnike bi morali biti nepomembni in brez učinka. Prepričana sem, da taki v resnici tudi so. Verjetno pa je sodnikom včasih težko in potrebujejo tudi dobršno mero poguma. V resnici ne vem, od kdaj se že vleče ta neduhovita mantra o krivosodju. Kako je pravzaprav mogoče, da se je iz korupcijskega primera razvila teza o zaroti sodstva? Česa podobnega nikjer v tujini nisem videla. Mogoče je tedaj šlo tudi za nesrečno naključje, da je bil predsednik vrhovnega sodišča sodnik Masleša, ki je svoj mandat začel z morda pretežko popotnico sicer nikoli dokazanih očitkov o domnevni osebni neprimernosti. Sodstvo je bilo tako ves čas nekako v položaju, da se mora braniti pred očitki o spolitiziranosti in nekakšni prežetosti s komunistično ideologijo, kontinuiteto. Vsi ti očitki se mi zdijo naravnost smešni, sploh kot predstavnici generacije sodnikov, ki smo to postali v demokratični Sloveniji. Paradoks je, da te očitke izražajo tisti, ki res predstavljajo kontinuiteto in se očitno borijo z nekimi svojimi demoni iz preteklosti." Več

  • DK, STA

    11. 10. 2021  |  Družba

    Obvladovanje bolečine

    Svetovni dan boja proti bolečini, ki ga obeležujemo danes, želi ozaveščati ljudi o pomenu obvladovanja bolečine. V povprečju vsak posameznik vsako leto občuti deset vrst bolečine. Najpogostejša je bolečina v križu, ki jo doživlja dobra polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa skoraj vsak. Leto 2021 je tudi svetovno leto bolečine v križu. Več

  • Uredništvo

    11. 10. 2021  |  Družba

    Kmalu sprememba strategije cepljenja?

    Po neuradnih informacijah RTV Slovenija naj bi posvetovalna skupina za nadaljnje cepljenje dala prednost mRNA cepivom, uporabo vektorskih cepiv pa omejila. Zaradi nedavne smrti 20-letnice je cepljenje s cepivom Janssen začasno ustavljeno. Več

  • Danes je nov dan

    11. 10. 2021  |  Družba

    Feministični abecedarij: PATRIARHAT

    Patriarhat – ideologija, ki je povzročila vznik, danes pa ohranja nujnost feminizma. Nadvlada moških se je skozi zgodovino vzpostavila kot samoumevna; kot nekaj, česar ne preizprašujemo dovolj. Ideja moške superiornosti kot začaran krog vzdržuje samo sebe, saj so imeli moški tradicionalno privilegiran dostop do javnega prostora, znanosti, politike in drugih za razvoj družbe ključnih sfer, ki so jih oblikovali in razlagali po svoji podobi in glede na svoje interese. Šele ko so te sfere, ki so se predstavljale kot objektivne, racionalne in nepristranske, začele dekolonizirati različne spolne, seksualne in druge manjšine, so jih razgalile kot globoko patriarhalne. Več

  • Uredništvo

    11. 10. 2021  |  Družba

    »Smešno nam je, kako se osamosvojitelji trkajo po prsih«

    "Sem otrok tranzicije in ko sem se rodila, je bila že mimo. Kaj je šlo po mojem mnenju narobe? Ljudje niso hoteli tega, kar so dobili: pohlep, privatizacija, krčenje socialne države, fleksibilizacija trga in padanje standardov v politiki. Za mojo generacijo je to stvar preteklosti, glede stare države nismo nostalgični, smešno nam je, kako se osamosvojitelji trkajo po prsih na nacionalni televiziji. Ko so ljudje glasovali za novo državo, zagotovo niso glasovali za solzivec na ulicah, za prestrašene in nemočne ljudi. Verjamem, da so glasovali za upanje, prihodnost in povezano skupnost, ki pa jo še vedno lahko zgradimo, ampak samo skupaj. Zato 'fajtamo' dalje." Več

  • Uredništvo

    11. 10. 2021  |  Družba

    »Oblast si želi še bolj jeznega ljudstva, saj je z jezo preprosto manipulirati«

    "Ničesar takega, česar o desnici na oblasti ne bi že vedeli: pripravljena je storiti karkoli, da ostane na oblasti. Policijsko nasilje ni stihijsko in nikakor ni znak panike oblasti. Prav nasprotno, oblast izgrede motivirano in premišljeno spodbuja, policijsko reakcijo in uporabo sile pa načrtuje. Oblast si želi le še bolj jeznega ljudstva, saj je z jezo, ki s sabo ne prinaša formulirane politične opozicije, preprosto manipulirati. Des­nica je tista politična opcija, ki bo jezo znala mobilizirati za svoje potrebe. Problem jeznih protestniških gibanj, ki se bojujejo izključno proti (elitam, oblasti, omejevanju svoboščin …), ne formulirajo pa tudi svojih predlogov za, je, da se veliko energije steka v nič. Nekaj malega se je bo steklo v nove populistične stranke, s katerimi se bo odlično razumela prav desnica." Več

  • Uredništvo

    10. 10. 2021  |  Družba

    »Ko se vlada zateče k nasilju in represiji, pokaže, da ne zmore več vladati na način konsenza«

    "Vodni top je simbol tega, kako se vlada loteva situacije. V nekih zelo skrajnih primerih je morebiti treba uporabiti tudi bolj skrajna sredstva, ampak zdaj se ta sredstva uporabljajo nemudoma in absolutno nesorazmerno. Mislijo, da se bo ugled oblasti dvignil, če bo pokazala mišice, ampak to je strašna zmota." Več

  • IK, STA

    10. 10. 2021  |  Družba

    Evropsko združenje novinarjev: »Stojimo ob zaposlenih v slovenskih medijih«

    Skupščina Evropskega združenja novinarjev (EFJ) izraža solidarnost z zaposlenimi na STA in RTVS in se pridružuje njihovim zahtevam za ohranitev neodvisnosti uredništev javnih medijev, spoštovanje njihovih pravic ter zahtevam po varnem in stabilnem delovnem okolju, ki je pogoj za etično in kakovostno novinarstvo v interesu državljanov. Več

  • DK, STA

    9. 10. 2021  |  Družba

    »Svobodno in neodvisno novinarstvo je zaščita pred zlorabo oblasti, lažmi in propagando«

    Nobelova nagrada za mir gre letos v roke novinarjema Marii Ressa s Filipinov in Dmitriju Muratovu iz Rusije "za branjenje svobode izražanja, kar je predpogoj demokracije in trajnega miru". "Svobodno, neodvisno in na dejstvih temelječe novinarstvo je zaščita pred zlorabo oblasti, lažmi in propagando," je objavil Nobelov odbor. Več

  • DK, STA

    9. 10. 2021  |  Družba

    Prepoved neznanstvenih oglasov 

    Google je sporočil, da na svojem iskalniku in platformi YouTube ne bo več objavljal oglasov poleg vsebin z napačnimi informacijami o podnebnih spremembah, poročajo tuje tiskovne agencije. Nov pravilnik za oglaševalce, založnike in ustvarjalce vsebin na spletnih platformah Google in YouTube bo uporabnikom prepovedoval, da bi služili na račun vsebin, ki so v nasprotju z uveljavljenim znanstvenim soglasjem o obstoju podnebnih sprememb ter vzrokih zanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na objavo Googlove oglaševalske ekipe. Več

  • Danes je nov dan

    9. 10. 2021  |  Družba

    Motnja diagnostike

    Motnja aktivnosti in pozornosti (ADHD) je že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja predmet javnih polemik; bodisi o rabi stimulativnih zdravil pri otrocih bodisi o možnostih pretirane ali prenizke diagnostike pri odraslih. Število primerov v Sloveniji naraščaVeč

  • Luka Volk

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    Facebookova žvižgačica

    Podjetje Facebook, lastnik istoimenskega družabnega omrežja, pa tudi družabnega omrežja Instagram in nekaterih drugih aplikacij, je že dolgo tarča hudih kritik – vse od tega, da je glavni vir lažnih novic, ki jih na svojih omrežjih slabo regulira (celo tako slabo, da je imel vpliv na predzadnje ameriške volitve), do tega, da negativno vpliva na samopodobo otrok in najstnikov. Čeprav se je doslej podjetje vseh obtožb branilo in obljubljalo spremembe, bi utegnila biti razkritja zadnjega tedna zanj usodna. Vrata podjetja in njegovih skrivnosti so se namreč na stežaj odprla – za prepih je poskrbela žvižgačica Frances Haugen. Več

  • Luka Volk

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    Grožnje študentkam, ki so hotele opozoriti na sporno ravnanje fakultete

    Na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ) – sicer zasebnem projektu Boruta Rončevića in Mateja Makaroviča, obeh blizu stranki SDS – so se v novem študijskem letu odločili študentom ponuditi »nadstandardni paket« Study+, ki bo z doplačilom 300 evrov nekaterim študentom omogočil spremljanje predavanj in opravljanje študijskih obveznosti na daljavo. Študenti, ki si paketa ne morejo privoščiti ali za storitev, ki jo je fakulteta lani lahko izvajala brez doplačila, preprosto ne želijo plačati, so prepričani, da se jim godi krivica in da fakulteta z uvedbo paketa krši številne zakonske določbe. Več

  • Luka Volk

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    »Marš iz naših maternic«

    Kdorkoli je prejšnjo soboto pomotoma zataval pred župnijsko cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, ga je pričakal sila nenavaden prizor: nekaj sto ljudi z barvnimi baloni, slovenskimi zastavami in transparenti v rokah je ob pomoči mikrofona poskušalo prisluhniti bitju srca v maternici nosečnice. Ušesa je napel tudi Aleš Primc. Skozi zvočnike je zadonel zvok, podoben utripu, in čeprav je bilo povsem očitno, da gre za posnetek, so bili udeleženci nad njim naravnost navdušeni – celo tako, da so ob njem začeli ritmično ploskati. »Bravo, kako je živa!« je evforijo za trenutek prekinila vodja tega nenavadnega shoda Urša Cankar Soares. Če še vedno ne veste, kje točno ste pristali – na že drugem Pohodu za življenje. Več

  • Borut Mekina

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    Zdravniška zbornica Slovenije je še pred nekaj leti trdila, da je zdravnikov preveč

    Računsko sodišče je zaradi številnih opozoril o pomanjkanju zdravnikov opravilo revizijo učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela, pri čemer je seveda ugotovilo, da na tem področju vlada kaos. Oziroma da ni mogoče ugotoviti dejanskih zdravniških kapacitet, torej kako obremenjeni so zdravniki po posameznih področjih, zaradi česar tudi ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih. Torej, koliko urologov, anesteziologov, zobozdravnikov in družinskih zdravnikov bomo dejansko potrebovali čez pet do deset let, kolikor v povprečju traja izobraževanje. Več

  • Jure Trampuš

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    »Kaj se je dogajalo v torek in kdo je kriv za nasilne izgrede?«

    Janša prejšnji teden res ni bil zadovoljen z odzivom policije na sredin protest, ko so protestniki želeli zaustaviti promet na severni ljubljanski obvoznici. Jezno je tvitnil, da oviranje prometa in kršenje ukrepov, povezanih s covidom, nista ustavna pravica do zbiranja. Vodstvo ljubljanske policije naj bi bilo nesposobno. Kar je sledilo, je bilo pričakovano, zamenjalo se je vodstvo ljubljanske policijske uprave, minister Hojs je napovedal strožje ukrepe in policisti so političnim ukazom sledili. Več

  • Peter Petrovčič

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    »Jaz bi temu rekel zloraba policije«

    Točno tako. Vladne uredbe, s katero je bilo omogočeno omejevanje gibanja v bližini varovanih objektov, sicer ne poznam, je pa policija vedno imela zakonsko določeno nalogo vzdrževanja javnega reda in miru. Kaj je javni red in mir, se ve, ker je to določeno v zakonu o javnem redu in miru. Vemo, zoper koga in kdaj je policija dolžna ukrepati ter zagotoviti javni red in mir. Od nekdaj je tako. Je pa tudi mene presenetilo, da policija kar z vsemi sredstvi zagotavlja red in mir. Doslej je vedno veljalo, da je treba to najprej skušati doseči z najmilejšimi prisilnimi sredstvi. Ko ne gre z opozorili, se nadaljuje s kordonom, konjenico in podobno. Ko tudi to ne zadošča več, pa pridejo na vrsto najtežja prisilna sredstva. Več

  • Jure Trampuš

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    Upor ljudstva

    Protesta, ki je potekal prejšnjo sredo, 29. septembra v Ljubljani, se je udeležila nenavadna, velika množica ljudi. In bili so zelo različni. Mladi, starejši, jezni, razočarani. Imeli so dovolj vsega, ukrepov, vlade, epidemije, odrekanja, poniževanja. Ljudi je bilo res veliko, njihova jeza je bila brezmejna. Več