Medvedja usluga

V torek zvečer je policija sporočila, da je pozno popoldne ob robu gozda v bližini Škofljice medved napadel žensko in jo hudo poškodoval, pri čemer naj bi bilo ogroženo celo njeno življenje. Nesrečni dogodek se je zgodil prav v trenutku vsakoletne razgrete razprave o upravičenosti in primernosti odstrela več medvedov. Dvaindvajsetega maja je namreč minister za naravne vire in prostor Jože Novak za letos odredil odstrel več kot 200 medvedov.

Smo res vključujoča družba?

Mednarodni inkluzivni festival Igraj se z mano, ki ga že 19 let pripravljajo Mestna občina Ljubljana, Društvo za kulturo inkluzije in Center Janeza Levca, je po besedah organizatorjev priložnost za grajenje »vključujoče družbe in prostor, kjer se različnost sprejema, talenti izražajo in povezanost čuti«.

Luka, Tadej, Anže kot trojanski konji

Predsednik uprave nekdaj največje državne banke NLB Blaž Brodnjak, že leta eden najglasnejših borcev za nizke davke, zlasti za menedžerje, je na nedavni Delovi poslovni konferenci Šport 2025 postregel z novim predlogom.

Tito in Rogla

Štirinajsta etapa kolesarske dirke po Italiji (Giro d’Italia), dolga 195 kilometrov, se je minulo soboto končala na Trgu Evrope med obema Goricama, pri čemer je šlo nekaterim malce v nos, da je po koncu vožnje nebo preletela italijanska akrobatska letalska skupina Frecce tricolori in za seboj pustila meglico v barvah italijanske zastave. Prebivalce obeh Goric pa je že navsezgodaj presenetil tudi nov napis na pobočju Sabotina – sloviti napis TITO je za nekaj časa prekril ogromen transparent z napisom ROGLA, nekakšen hommage kolesarju Primožu Rogliču.

Kdo bodo novi člani sveta RTV?

Pred skoraj natanko dvema letoma, 5. junija, je začel delovati novi svet RTV. Imenovanih je bilo 17 novih svetnikov, ki so jih predlagale različne organizacije iz civilne družbe, zaposleni na RTV, pa tudi predsednica republike in narodne manjšine. Devet jih je bilo imenovanih za dveletni mandat, osem za štiriletnega. Devetim svetnikom se bo zdaj mandat iztekel. Po zakonu so lahko svetniki na položaj imenovani največ dvakrat. Novi (ali stari) svetniki bodo prejeli štiriletni mandat, s čimer se bo vzpostavil sistem, kjer se bo na vsaki dve leti zamenjala približno polovica sveta, kar oteži katerikoli interesni sferi ali politični stranki hiter prevzem tega telesa.

»Ostajamo država z največjo stopnjo samomorilnosti«

Sociologinja dr. Marta Gregorčič zadnjih pet let vodi sektor za socialne politike na uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Z njo smo se pogovarjali o aktualnem poročilu o razvoju – Kakovost življenja v Sloveniji. Ta se začne z ugotovitvijo, da smo po večini globalnih sinteznih indeksov kakovosti življenja v zgornji polovici držav EU, torej visoko. Pa to prebivalci Slovenije tudi občutimo in mislimo? Poročilo je naslednik izvornega Poročila o človekovem razvoju, ki ga je sogovornica sourednikovala z Matjažem Hanžkom pred 25 leti. Nekdaj izjemno močna aktivistka za pravice manjšin in globalno marginaliziranih skupin je leta 2004 doktorirala na Filozofski fakulteti s temo »Konec neoliberalne ideologije?« in je avtorica več strokovnih knjig.

Trpka resnica o Ljubljani

Promet je pomemben zaradi številnih razlogov. V Sloveniji velja sektor prometa za največjega porabnika energentov, praviloma takšnih, ki do nas prihajajo iz precej oddaljenih krajev, s čimer promet pomembno prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Toda četudi morda ravno ne stojite v koloni, ste verjetno opazili bolj lokalizirane posledice prometa. V zadnjem desetletju so se prometni tokovi občutno povečali in s tem tudi količina ter trajanje zastojev. Analiza prometnih podatkov podjetja TomTom za Ljubljano razkriva, da je povprečna stopnja zastojev leta 2024 znašala 33 odstotkov, kar je odstotno točko več kot leto poprej. Tudi povprečna hitrost v mestu se je zmanjšala za 0,3 kilometra na uro, na 35,1 kilometra na uro. Povprečen Ljubljančan v zastojih na leto izgubi 60 ur, povprečen Mariborčan pa zgolj 38.

»V slovenskih zaporih je že skoraj polovica tujcev«

Pred dnevi je policija preprečila drzni pobeg iz mariborskega zapora, ki ga je načrtoval eden izmed zapornikov, pri čemer naj bi bili »zunanji« sodelavci pri zločinu načrtovali, da bodo z raketometi razstrelili zidove in potem z avtomatskim orožjem krili njegov pobeg. A dejansko uspešnih pobegov iz zaporov je bilo zadnje mesece več. Toda to so pravzaprav nepomembne podrobnosti v primerjavi s skrb zbujajočo zgodbo slovenskega zaporskega sistema in pravosodja nasploh. V zgolj nekaj letih se je v slovenskih zaporih zgodila velika zamenjava, slovenske državljane so zamenjali tujci, tihotapci migrantov. To pa ne hromi le slovenskih zaporov, ampak tudi tožilstva in sodišča, saj se ukvarjajo le še z enim kaznivim dejanjem, vse drugo je drugotnega pomena. O tem, da ima velik uspeh pri kriminalizaciji migracij svojo ceno, smo se pogovarjali z Mojco M. Plesničar, profesorico na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalko na Inštitutu za kriminologijo te fakultete.

Gimnazijsko profesorico so po tednu gladovne stavke vendarle izpustili v hišni pripor

Marija Vasić je srbska gimnazijska profesorica sociologije in aktivistka, ki je bila pred dvema mesecema, ob velikem beograjskem protestu 15. marca, aretirana in priprta na podlagi suma, da je poskusila rušiti ustavni red, za kar pa prepričljivih dokazov ni. Hkrati z njo so aretirali še pet drugih aktivistov. Potem ko ji je sodišče v Novem Sadu pripor brez jasnega razloga podaljšalo za mesec dni, se je 13. maja odločila za gladovno stavko, zavračala je tudi vodo.

Hertin Spirit

Javna agencija Spirit, za katero je odgovorno gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana (SD), je na začetku leta nase opozorila z razpisom za prestrukturiranje premogovnih regij, natančneje, z nedopustno dodelitvijo skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja podjetjem, povezanim s podjetnikom Tadejem Von Horvathom.

SDS proti Milosavljeviću / Profesor, ki ne misli biti tiho

Strokovnjak za medije in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević je avgusta 2022 ob novici, da bo novinar Luka Svetina – pred tem voditelj na Nova24TV, danes na Planetu TV in spletnem portalu Domovina.je – postal voditelj paradne oddaje TV Slovenija Odmevi, za N1 povedal, da »strankarska glasila, kot so Nova24, Demokracija in druge sorodne platforme«, četudi jih najdemo v razvidu medijev, zanj »niso mediji; in avtorji, ki tam delajo, niso novinarji, ampak so strankarski sodelavci in promotorji«.

»Naloga politike je, da zavarovancem zagotovi storitev, ki jo drago plačujemo«

Pravno mrežo za varstvo demokracije je v času zadnje vlade Janeza Janše vzpostavilo več nevladnih organizacij in s tem prebivalstvu pomagalo v iskanju pravice pri najočitnejših in najmnožičnejših kršitvah človekovih pravic. Ko danes zaidemo na spletno stran mreže, se tam že dlje prva objava glasi takole: »Nimaš osebnega zdravnika, a redno plačuješ zdravstveno zavarovanje? Deli svojo izkušnjo in nam pomagaj v pravnem boju za spoštovanje pravice do izbire osebnega zdravnika!«

RTV Slovenija / Medijski SOS

V ponedeljek je svet RTV Slovenija opozoril na še zmeraj negotovo finančno prihodnost javne radiotelevizije, ki bo pri državni zakladnici kmalu zadolžena za osem milijonov evrov, brez vladnega ukrepanja pa bi letošnje leto lahko, če bo varčevala, končala s primanjkljajem približno šest milijonov evrov. Vlada je s finančno injekcijo in desetodstotnim zvišanjem RTV-prispevka že poskušala stabilizirati njeno finančno stanje, a naj bi bil večji del dodatnih sredstev, ki se je stekel v njeno malho, porabljen zaradi prenove plačnega sistema v javnem sektorju. Hišo naj bi pred potopom rešila novela zakona o RTV, ki je v javno obravnavo prišla ravno v ponedeljek.

Populistična in nekonstruktivna retorika GZS 

V ponedeljek je evropska komisija objavila nove, pričakovano znižane napovedi gospodarske rasti. Povprečna gospodarska rast v evrskem območju naj bi bila letos 0,9-odstotna namesto 1,3-odstotna, v Sloveniji pa 2,0-odstotna namesto 2,5-odstotna. Napoved evropske komisije se je s tem približala aprilski napovedi IMF in majski napovedi EBRD, ki Sloveniji letos napovedujeta 1,8- oziroma 1,9-odstotno rast. »V primerjavi z jesensko napovedjo so se ocene precej znižale predvsem zaradi vpliva višjih carin in povečane negotovosti, ki so jo povzročile nedavne nenadne spremembe ameriške trgovinske politike in nepredvidljivost končne konfiguracije carin,« so popravke utemeljili pri evropski komisiji in dodali: »Povečana negotovost zaradi svetovnih trgovinskih napetosti in podnebnih nesreč pomeni negativna tveganja za rast.«

Lekcija iz Trbovelj / Ko (tuji) lastniki industrijskih objektov odločajo o prihodnosti kraja

V Trbovljah, največjem zasavskem mestu z okoli 13.700 prebivalci, vlada zadnje mesece negotovost. Čeprav je aktivistični lokalni skupnosti pred natanko desetimi leti uspelo ustaviti umazano proizvodnjo v cementarni Lafarge, imajo tuji lastniki desetletje mirujočih industrijskih objektov zdaj spet v rokah škarje in platno. Odločajo namreč, komu bodo prodali megalomanske industrijske objekte ob vstopu v mesto, in s tem posredno tudi, ali bo Trbovlje znova bolj okoljsko obremenjeno. Župan in velika večina občinskih svetnikov zahteva vključitev lokalne skupnosti v odločanje in ne izključuje, da objekt odkupi občina – gre za 2,5 milijona evrov –, vendar se zdi, da imajo vodilni trboveljskega Holcima, kot se zdaj imenuje bivši Lafarge, svojo računico.

»Kaj odgovoriti človeku, ki zanika enakost in svobodo?«

Christoph Menke je eden najvplivnejših sodobnih nemških filozofov in osrednja osebnost iz tako imenovane tretje generacije frankfurtske šole, ki je zaslovela s svojo kritično teorijo. To je miselna tradicija, ki je bila v najrazličnejših izvedenkah – v Sloveniji tudi z lacanovsko vejo in Slavojem Žižkom – pogosto podstat številnih levih politik in gibanj. Menke je sicer profesor praktične filozofije na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, konkretno se je doslej ukvarjal z različnimi področji, od umetnosti do pravic, zaslovel pa je v zadnjem času s teorijo osvoboditve. V Slovenijo je prišel na povabilo Goethejevega inštituta in oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Če na oblast pride Janez Janša, Uberju ne bo treba lobirati 

Lani je podjetje Fraport, ki ima v lasti ljubljansko letališče Brnik, zaradi slabe povezanosti letališča s prestolnico oddalo parkirišča za taksiste. Na razpisu je najboljšo ponudbo oddalo podjetje Prolist, čigar direktor Darko Raljić se je zavezal, da bo cena prevoza do glavne avtobusne postaje v središču mesta fiksna, in sicer 22,88 evra. A to velja le za točno lokacijo avtobusne postaje, za katerokoli drugo destinacijo velja čisto drug cenik. To je na boleč način izvedel turist, ki je pripotoval v Slovenijo in za prevoz od letališča do središča Ljubljane plačal kar 66,30 evra, skoraj trikrat toliko. Taksist mu je namreč poleg same vožnje zaračunal še trideset minut čakalne tarife, povrhu tega pa še »dodatek« 18 evrov za kos prtljage, ki ga je imel s sabo. Trikrat manj bi plačal, če bi se odpeljal na avtobusno postajo, namesto nekam drugam v središče mesta, a tega seveda ni vedel, le kako bi?

Bodo evropske države vendarle začele sprejemati resne sankcije zoper Izrael?

Ob 77. obletnici nakbe, eksodusa Palestincev z ozemelj, ki jih je zasedel Izrael med vojno leta 1948, in v času, ko Palestincem spet grozi izgon, tako rekoč druga nakba, in ko v Gazi poteka genocid, je Evropo zajel val protestov. Ti so med drugim potekali v Bruslju, Stockholmu, Berlinu, Ženevi, Milanu, Dublinu, Atenah (...) – med najodmevnejšima pa sta bila tisti v Londonu in Haagu, kjer se je zbralo na desettisoče protestnikov. Njihovo sporočilo je bilo enotno: Evropa ne more zgolj mirno spremljati morije in načrtnega stradanja Palestincev, ki ga izvaja izraelska vlada. Neukrepanje = sostorilstvo.

Nosni obliži / Prej vračarstvo kot čudežno orožje

Ko kje v globinah družbenih omrežij peščica vplivnežev objavi nekaj filmčkov o domnevno novem trendu, to ni nič posebnega, navsezadnje je zbujanje pozornosti njihova služba.