Zaposlenih v zdravstvu vse več

Konec leta 2019 je bilo v Sloveniji v zdravstvu zaposlenih skupaj več kot 31.000 zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Zdravnikov je bilo 17 odstotkov več kot leta 2015, medicinskih sester 49 odstotkov več in zdravstvenih tehnikov štiri odstotke več, navaja državni statistični urad. Več

»Policijska ura ni vzdrževalni ukrep, a hkrati zelo globoko posega v naše pravice«

"Policijska ura je ukrep, ki ga kot epidemiolog vidim kratkotrajnega. To ni vzdrževalni ukrep, a hkrati zelo globoko posega v naše pravice. Je izjemen ukrep za izjemne bolezni, ebolo na primer. Zdaj ga uporabljamo za drugačno bolezen, v paketu lockdowna je smiseln, ker na tak način zminimaliziraš vse kontakte. Vzdrževati ga tako dolgo pa pomeni, da premikaš tveganje iz zunanjih prostorov v notranje. Raje bi videl ljudi, da se družijo zunaj in ohranjajo razdaljo, namesto da iščejo rešitev na najbolj tvegan način. V podzemni garaži, na primer. Lahko razumem ta ukrep v kriznem trenutku štirinajstih dni lockdowna, potem pa ga sprostiš. In razmišljaš o nadomestnem ukrepu. Odpreš teraso, ki je pravzaprav epidemski ukrep, ker premakneš zbiranje ljudi na nadzorovan način, na odprt prostor, z razdaljo. Ki je tudi bolj varen." Več

Župnik priporoča, da cerkvi darujete toliko, da vas vsaj malo zaboli

"Vsak naj daruje po svojih močeh, vendar toliko, da ga ne bo sram, če bi komu moral povedati, koliko je vrgel! Vrzi toliko kolikor moreš, kolikor te vsaj malo zaboli in - v nespameti govorim - če se že hočeš pohvaliti, toliko, da bi te drugi občudoval. Navajajmo otroke in mlade na velikodušno darovanje. Nekaj let nazaj sem priporočil 50 evrov. Ostajam pri tem priporočilu. Letos kar vsem, ker je bila karantena." Več

Peticija za pitno vodo in prost dostop do obale

V društvu Eko krog pozivajo vlado Republike Slovenije in poslance v Državnem zboru, da zaščitijo našo pitno vodo in prost dostop do obale, tako da zavrnejo ali umaknejo predlagane spremembe 69. in 37. člena Zakona o vodah. V ta namen so objavili peticijo, ki jo lahko podpišete na tej spletni povezavi.  Več

»Tehnologijo, ki brez privolitve posega v našo zasebnost, je treba prepovedati«

"Dve najbolj nevarni obliki uporabe umetne inteligence sta robotsko orožje (denimo avtonomni vojaški brezpilotni letalniki, op. p.) in sistemi za prepoznavanje obrazov. Robotsko orožje je sicer prepovedano, prepoznavanje obrazov pa ni. Nadzor je lahko nad komerkoli izveden brez sodelovanja ali privolitve te osebe. To spodkopava demokratične vrednote in temeljne pravice državljanov Evropske unije. Državljanske pravice so tako postavljene na stranski tir. Državljani bodo v prihodnosti izpostavljeni osebnemu profiliranju in izkoriščanju, ženske in manjšine bodo deležne diskriminacije, nadlegovanja in nasilja, ki ga izvajajo uporabniki interneta, podjetja in avtoritarni režimi. Vemo, da se bo to zgodilo in kako se bo zgodilo, ker se to pravzaprav že dogaja, le da je slabo vidno. Nevidnost onemogoča odpor na osebni ravni, zato nam preostane zgolj odpor s pomočjo politik. Tehnologijo, ki brez privolitve posega v našo zasebnost, je treba prepovedati." Več

»Ubogamo zato, ker moramo in ne zato, ker bi bilo to edino logično«

"Kar je meni nelogično, je to, koliko opažam policije vsepovsod. Zdi se mi povsem nelogično, da imamo opraviti z nečim, kar je neoprijemljivo, kar ne vemo natanko, kako deluje, vse, kar je vizualnega okrog nas, pa je neka represija. Zdi se mi, da je ta trenutek, ko je k nam prišel novi koronavirus, samo razgalil to, kar se nam dogaja, in to je večja militarizacija družbe. Zdi se mi, da nas, prebivalce, jemljejo kot nekakšne otroke. Ne dovolijo nam, da prostovoljno sledimo temu, kar govorijo strokovnjaki, ampak nam ves čas grozijo z nekimi kaznimi, sankcijami, skratka, ubogamo zato, ker moramo, ne zato, ker sami ugotavljamo, da bi bilo to edino logično." Več

FOTOGALERIJA: Spomenik vladi (v odhajanju)

"Ljudje smo jezni, ogorčeni ter na meji svojih zmogljivosti in potrpežljivosti, ker nas vlada vseskozi zavaja in se pretvarja, da gre za zajezitev epidemije in ukrepe, ki naj bi nas rešili. Vendar pa je že v nedeljo ob posvetu na Brdu pri Kranju postalo jasno, da vlada ponovno izrabila epidemijo za svoje lastne interese. Ukrepe, ki jih je predlagala strokovna skupina, je vlada priredila po svoje, s tem pa poskrbela, da so postali popolnoma nesmiselni, da ljudje nimajo zaupanja vanje in v vlado, s čimer je spet ogrozila naša življenja," so ob odkritju novega spomenika zapisali v protestniškem gibanju. Več

»V prve vrste morajo stopiti športniki, ki so preveč tolerantni, ko se oblast norčuje iz njih«

"Kriza je razkrila, da je šport zelo krhek in premalo enoten, da bi zbral dovolj poguma in odločneje branil svoje interese. Protestna pisma, ki jih na vladni naslov neprestano pošiljajo velike športne zveze z olimpijskim komitejem na čelu, so vseskozi brez učinka. Ker zvonijo vsi alarmi, je skrajni čas za javno manifestacijo športa, ki naj v naslednji vladi zahteva samostojno ministrstvo. V prve vrste morajo stopiti vplivni športni funkcionarji in vrhunski športniki, ki so preveč tolerantni, ko se brezbrižna oblast norčuje iz njihovega dela. Naj ne pozabijo, da imajo za seboj ljudstvo, ki ga v tej državi zares poenotijo samo še izjemne športne zgodbe." Več

Google bo spet snemal ulice v Sloveniji

Ameriški tehnološki velikan Google, ki od leta 2014 ponuja storitev Street View (Ulični pogled) tudi za Slovenijo, bo z 8. aprilom nadaljeval z zajemom slik za osvežitev storitve, so sporočili iz pisarne informacijskega pooblaščenca. Google je s snemanjem ulic po Sloveniji začel poleti 2013, storitev Street View pa je za državo vključil v začetku 2014. Od takrat redno posodablja svojo bazo posnetkov. Več

»Če je bila osamosvojitev Slovenije pomlad, je bil punk zima«

"Glede na to, da to ministrstvo napoveduje ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve, se je treba zavedati, da je bil punk predigra osamosvojitvene zgodbe Slovenije, bil je disidentstvo pred tistim disidentstvom, ki so ga nekateri starejši salonski revolucionarji lepo unovčili in ga še zmeraj prodajajo. Metaforično bi dejal, da če je bila osamosvojitev pomlad, je bil punk zima. Ne vem sicer, kaj nameravajo izpostaviti v tem načrtovanem muzeju, vendar menim, da so za izpričanje celotne zgodbe potrebni tako rekoč vsi letni časi." Več

Uspavali psa, ki je v Mengšu pogrizel osemletno deklico

Obdukcija po smrti osemletne deklice, ki jo je 17. marca v Mengšu pogrizel pes, je po neuradnih informacijah časnika Večer pokazala, da so smrt povzročili ugrizi psa. Policija dogodek še preiskuje. Po poročanju več medijev so psa v četrtek uspavali v zavetišču, kjer so zanj skrbeli po tragediji. Primer je v zadnjih dneh močno odmeval v slovenski javnosti, odprl je tudi več vprašanj, med njimi tudi to, ali je prav, da se psa, ki je bil privezan, uspava in čigava krivda je, da je deklica sploh pristopila do območja, na katerem je bil pes privezan. Več

Dijaki, ki so opozarjali na napake, si namesto kazni in graje zaslužijo poklon

Zaradi degradacije načel vladavine prava in ustavne demokracije, ki je izbila sodu dno ob protestu mariborskih dijakov 9. 2. 2021, se oglašamo v bran razumnosti. Več

Strah pred delavci

Javno podjetje VOKA Snaga je 12. marca vročilo vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predsedniku sveta delavcev in kandidatu za delavskega direktorja Andražu Nemcu. Temu je po 221. členu kazenskega zakonika očitalo kaznivo dejanje vdora v informacijski sistem, ko je pred letom dni do njega dostopal, domnevno samo za pet minut, z namenom preizkušanja tehničnih možnosti za morebitno organizacijo dela od doma. Več

Brez uvida, brez strategije

Z epidemijo covid-19 živimo že leto dni in pravkar se je začela nova zapora javnega življenja, kar pomeni, da se za 12 dni – predvidoma – spet zapirajo tudi šole (kljub ministričini obljubi, da ko se bodo učenci vrnili v šole, se bodo za stalno). Pri tem so se oglasili v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, kjer sicer razumejo, da skrb za javno zdravje vpliva na izvajanje izobraževalnih programov, vendar bi morala po njihovem mnenju šolska politika ravno zaradi tega hitro, strateško in proaktivno poskrbeti za čim manj negativnih učinkov zapiranja šol in izobraževanja na daljavo. Kot smo videli, se to v enem letu ni zgodilo: vladi ni uspelo vzpostaviti kompetentne strokovne skupine na tem področju, ni pripravila operativnih modelov za izobraževanje na daljavo in sredstev za izvajanje teh modelov, morda najbolj ključno pa je, da ni predstavila nobene izhodne strategije, ki bi predvidevala, kako bodo šole blažile negativne posledice ponovnega zapiranja in nadomestile izpad doseganja standardov znanja tudi po epidemiji. Več

Študentski domovi, ne zapori!

V Študentskih domovih Ljubljana so med epidemijo dežurne študente nadomestili z varnostno službo. Zaradi slabih izkušenj z varnostniki si študenti želijo, da bi po epidemiji spet sami prevzeli dežurstvo. A uprava trdi, da je varnostna služba finančno vzdržnejša. Hkrati pri postavkah za povečanje nadzora ne skopari. Trideset tisoč evrov bo letos namenila za namestitev dodatnih kamer, še enkrat toliko pa za nov kartični sistem, s katerim naj bi se študenti, kot so povedali na tiskovni konferenci, »morali identificirati pred varnostnikom«. Še deset tisoč evrov naj bi bilo namenjenih za »strokovni nadzor za zagotavljanje varnosti stanovalcev«. Na tiskovni konferenci smo sicer slišali, da študenti varnostnikom ne zaupajo, saj se sprašujejo, »kako naj zaupamo varnostnikom, ki uporabljajo sovražni govor, so potetovirani z neonacistično simboliko, na pritožbe glede spolnega nadlegovanja pa ne odreagirajo«. Več

Ogroženi gozdni rezervati

Po uspešni ustavitvi »poslovne zamisli« ministrov Zdravka Počivalška in Andreja Vizjaka, na podlagi katere bi na vodovarstvenih območjih lahko urejali odlagališča odpadkov in gradili obrate za proizvodnjo nevarnih snovi, je strokovna javnost znova vključila alarm. Tokrat zaradi kmetijskega ministrstva pod vodstvom Jožeta Podgorška, natančneje zaradi predloga sprememb uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Ministrstvo trdi, da želi s spremembami v gozdnih rezervatih omogočiti »preventivne posege«, ki bi preprečevali širjenje podlubnikov v okoliške večnamenske gozdove, »kjer povzročajo ekonomsko in ekološko škodo«. Preventivo si je ministrstvo zamislilo tako, da bi Zavod za gozdove spremljal stanje podlubnikov v stometrskem mejnem pasu v gozdnem rezervatu in zaradi »prenamnoženosti« določil izvedbo »preventivnih varstvenih del«, torej sečnjo. Več

Kaznovani »južnjaki«

Protest zasavskih staršev, ki so ob koncu januarja protestirali proti vnovičnemu zaprtju šol, je potekal brez opazne prisotnosti policije. Ta se je odločila, da ubere drugačno taktiko: starše otrok je kasneje obiskala na domu. A da ta način ne bi bil dovolj nenavaden že sam po sebi, je za dodatno nelagodje poskrbelo še eno spoznanje. Tega je v državnem zboru predstavila Almedina Suljkanović, predstavnica zasavskih staršev: »Mene je zelo sram tole izreči, predvsem na glas – skupni imenovalec je namreč naša narodnost. V prevodu, če kdo ne razume: smo ’južnjaki’.« Več

Slab zrak

Eberhard Bodenschatz z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v zvezi z vnovičnim odpiranjem šol, sploh zdaj, ko je zunaj vse topleje. »Številne učilnice je težko prezračevati,« je pojasnil direktor Inštituta Maxa Plancka za dinamiko in samoorganizacijo v Göttingenu. »V hladnem delu leta pasivno prezračevanje z odprtimi okni dobro deluje. Zdaj, ko postaja topleje, pa je izmenjava notranjega zraka z zunanjim manj zanesljiva, ker je precej odvisna od vetra in temperaturnih razlik,« je povedal. Več

FOTOREPORTAŽA: Običajni dan najdaljšega leta

Več

Seznam ukrepov v času 11-dnevne zapore javnega življenja

Danes so začeli veljati strogi omejitveni ukrepi, s katerimi želi vlada zajeziti nadaljnje širjenje novega koronavirusa. Ti bodo veljali do vključno 11. aprila, z izjemo zaostritev na meji s Slovenijo, ki velja že od ponedeljka in bo veljala do vključno 12. aprila. STA navaja seznam ključnih ukrepov. Več

»Pri odločanju med strahom in pogumom izberemo pogum«

"Pismo učiteljev Gimnazije Bežigrad je prineslo svež veter v zatohle kote naše vsakdanjosti. Ponosni smo, da izviramo iz gnezda, ki postavlja na piedestal humanizem, razsvetljenstvo in spodbudo h kritični misli in ki pri odločanju med strahom in pogumom izbere pogum," so v izjavi za javnost zapisali angažirani dijaki B-razreda Gimnazije Bežigrad (1966–1970). Izjava, ki so jo podpisali Tone Slak (predsednik razreda), Vida Aleksič Planinšek, Darko Bajec, Gregor Cevc, Lidija Česnik Iskra, Janez Hacin, Slavc Klešnik, Mare Kobentar, Gorazd Kogoj, Mojca Kregar Plestenjak, Božo Matičič, Janja Mozetič Korošec, Irena Novak Popov, Iztok Osojnik, Matjaž Plevelj, Igor Plestenjak, Metka Renko, Tone Snoj, Ljubica Šamec Costello, Zinka Tavzes Švent, Anka Tršar Peunik, Jožica Ukmar Alič, Jožica Velišček, Franc Zalar in Janez Zavrl, je nastala kot odziv na pismo angažiranih učiteljev Gimnazije Bežigrad, ki si ga lahko v celoti preberete na tej spletni povezavi (Sodobna šola je zgrajena na načelih humanizma in razsvetljenstva).  Več

»Neetična praksa cepljenja 'mimo vrste' naj se takoj prekine«

Združenje za dostojno starost Srebrna nit je na pristojne naslovilo protestno izjavo zaradi poteka cepljenja proti covidu-19. V njej opozarja, da se pri cepljenju v državi soočamo s popolnim kaosom in ocenjuje, da gre pri tem za diskriminacijo starejših in onemoglih ranljivih skupin, ki je nihče ne nadzira. Več

Evropska donacija za partizansko bolnico Franja

Mestni muzej Idrija je lani z Zgodbo o partizanski bolnici Franja na razpisu Sveta Evrope in Evropske komisije prejel donacijo v višini 10.000 evrov. Porabili so jo za interaktivno vizualizacijo, ki je del nove potujoče razstave Partizanska bolnica Franja - skriti dragulj Evrope, in zloženko. Razstava je na ogled v Cerkljanskem muzeju, avtorica nagrajene zgodbe in z njo povezane razstave pa je Milojka Magajne, muzejska svetnica in vodja Cerkljanskega muzeja. Več

Slovenija v devetdesetih

V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla posebna številka Mladine z naslovom 9DESETA (ROJSTVO DRŽAVE, 2. del). Obsežen izbor člankov je nastal ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Posebna številka Mladine je že na voljo pri prodajalcih časopisov in tudi v naši spletni trgovini. Priskrbite si svoj izvod! Več

FOTOGALERIJA: »NE umazani politiki, DA čisti pitni vodi«

Na Trgu republike so se včeraj zbrali podporniki čiste pitne vode, ki so se jim pridružili tudi Mladi za podnebno pravičnost. S transparenti in citiranjem 70. a člena ustave, ki zagotavlja pravico do pitne vode, so poslance pozvali, naj ne sprejmejo predlagane sporne novele zakona o vodah. Na krajšem shodu se je zbralo okoli 50 ljudi, ki so upoštevali nošenje mask in fizično razdaljo.  Več

»Če bi nas pustili delati, državna pomoč sploh ne bi bila potrebna«

"Naše podjetje je lanskega marca in aprila koristilo državno pomoč, vezano na delo od doma. Kasneje smo konsolidirali poslovanje, prilagodili določene procese in se bolj intenzivno lotili razvoja ter na koncu leta povečali promet za okoli 40 odstotkov. Za uspešno delo, plačilo prispevkov in davkov zdaj za nagrado državi vračamo 52.000 evrov pomoči. Pomoč države ni pomoč, temveč je podkupnina za to, da ljudje stoično prenašajo šlamastiko. Če ne bi bilo pomoči, bi ljudje šli na cesto in problem covida-19 bi bil rešen v 14 dneh. Če hraniš ljudi, doktorje, bolnice in javno upravo bolj, druge sicer manj, in jim ni treba hoditi v službo, lahko takšno stanje vlečeš nekaj let. A ta denar razsipavaš brez veze. Če bi nas pustili delati, državna pomoč sploh ne bi bila potrebna. Ne vem, zakaj ljudje sklanjajo glave in zakaj se ne vprašamo, kaj počne vlada, ko s pomočjo medijev straši ljudi. Štejejo, koliko zdravih ljudi je pozitivnih na virus, ne štejejo pa travm in drugih posledic, ki stiskajo mlade in resno bolne, rakave, kronične bolnike, prepuščene samim sebi. Tudi med podjetniki opažam, da jih večina sprejema to stanje kot normalno." Več

Skrajni čas je, da šolska politika začne opravljati svoje delo

Mineva dobro leto dni, odkar zaradi epidemije covid-19 izobraževanje, še zlasti pa pouk v Sloveniji potekata v izrazito okrnjeni obliki. Večino letošnjega in pomemben del preteklega šolskega leta so bili učenci, dijaki in študentje deležni kriznega izobraževanja na daljavo, ki niti v didaktičnem niti v vzgojno-socializacijskem pogledu ne omogoča tako kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa kot bi ga mladim družba morala zagotoviti in smo ga tudi zagotavljali preteklim generacijam. In glede na zadnje vladne ukrepe bo pouk na daljavo spet potekal tudi v prihodnje. Več

»Opozarjamo, da to ni dovolj!«

Mladi za podnebno pravičnost se pridružujejo pozivom k zavrniti predloga novele zakona o vodah. Kot so sporočili, se bodo popoldne pridružili drugim "podpornikom čiste pitne vode", ki se bodo v skupinah po 10, z maskami in varnostno razdaljo, zbrali pred poslopjem DZ v Ljubljani. Več

Jovanka Broz in tajne službe

Pod okriljem Muzeja Jugoslavije na več lokacijah v Beogradu poteka snemanje igrano-dokumentarne serije Jovanka Broz in tajne službe v režiji Nedeljka Kovačića, v kateri bomo lahko spremljali najpomembnejše dogodke iz življenja Jovanke Budisavljević, po poroki Broz. Snemanje naj bi zaključili do konca marca, televizijska premiera na RTS pa je predvidena za september. Scenarij za serijo, ki je zasnovana na arhivskem gradivu, je napisal general Svetko Kovač, sicer tudi scenarist serije Tajna služba Srbije. Več

»Skrajni čas je, da malo drugače postavimo svoje vrednote«

"Razgalila je, kako načet je planet, kako smo načeti mi in nam postavila zelo jasno vprašanje, ali ni morda res skrajni čas, da mogoče malo drugače postavimo svoje vrednote. Ker s temi, po katerih danes živimo in nam narekujejo, kaj vse potrebujemo, kaj vse moramo imeti, se iz tega blata ne bomo potegnili." Več