• Borut Mekina

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Promocija ubijanja

    V časopisu Delo je bil ta teden objavljen celostranski oglas enega največjih izdelovalcev orožja, ameriške korporacije Northrop Grumman. Na oglasu je slika njihovega brezpilotnega letalnika Global Hawk in pripis, da podjetje čestita Natu za »prvi čezoceanski polet s sistemom nadzora kopnega z zraka«. Leta 2012 so namreč države članice Nata podpisale 1,3 milijarde evrov težko pogodbo za nakup petih brezpilotnih letal Global Hawk. Denar zanje je prispevala tudi Slovenija, in sicer skupaj 6 milijonov evrov. Prvi od petih brezpilotnikov pa je 22. novembra po 22 urah leta iz Kalifornije pristal v italijanskem oporišču Sigonella. Več

  • Jure Trampuš

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Hipokrizija v Sloveniji

    Minuli petek se je v nekaj urah po Twitterju, Facebooku in drugih omrežjih razširila novica, da je trgovsko podjetje Hofer pred svojimi trgovinami prepovedalo prodajanje časopisa Kralji ulice. Zakaj so se tako odločili, ni najbolj jasno. Objavljena je bila le fotografija obvestila o prepovedi. Dobri ljudje interneta so bili zgroženi, pojavljale so se zahteve po bojkotu, spraševali so se, kako lahko trgovci preganjajo brezdomce in podobno. Podoba slikanega obvestila je postala viralna. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Borut Marolt, ravnatelj vzgojnega zavoda v Logatcu: »Otrok ni zgolj svetinja«

    Borut Marolt je javnosti najbolj znan kot pevec skupine Niet. Ravno v teh dneh se ponovno vrača na rokerske odre. Je tudi avtor mladinskega bestselerja »Kako se znebiti trupla«. A mi smo se k njemu na obisk odpravili iz povsem drugih razlogov. Marolt namreč že desetletje in pol dela v vzgojnem zavodu, kamor država pošilja »problematične« mladostnike. Pred dobrim letom dni je prevzel tudi vodenje zavoda, saj je bil izvoljen za ravnatelja. Nekoč so v zavode zapirali mlade že za najmanjšo napako, ki so jo storili, danes pa je povsem drugače, pravi. In če so nekoč tja prihajali mladi iz družin s preostro vzgojo, je dandanes v njih vedno več razvajenih otrok. Več

  • Lothar Gorris

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Kaj pa, če smo se motili?

    Kaj pa, če smo se motili? Mi, zmagovalci hladne vojne, ki ne poznamo drugega kot življenje v svobodi, blaginji in demokraciji. Mi, ki verjamemo, da stojimo na pravi strani zgodovine in da svet pozna le eno smer. Mi, ki zdaj začudeno opazujemo Trumpa, Putina, Orbána, Kaczyńskega ter Erdoğana in se osredotočamo predvsem na njihove patologije in nerazumnosti, ob tem pa upamo, da je iliberalizem le zmota in začasen zdrs v stare čase, a bo kmalu spet vse v redu. Več

  • Jure Trampuš  |  Ilustracija: Josip Visarjonovič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    BIOGRAFIJA: Ursula von der Leyen, prva predsednica Evropske komisije

    Ursulo rodijo 8. oktobra 1958 v Bruslju, v letu nastanka rimske pogodbe, pravnega akta ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice današnje EU. Ursulin oče je Ernst Albrecht, nemški politik, ki opravlja službo visokega evropskega javnega uslužbenca, pozneje pa postane predsednik nemške zvezne države Spodnja Saška. Nekaj časa je tudi kandidat za nemškega kanclerja. Več

  • Gregor Kocijančič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Skrb zbujajoča raven elektrosmoga

    »Prava groza bo nastopila, ko nam bodo vsilili 5G. Tam, kjer so ga že preizkusili, je to imelo tragične posledice za ptice in čebele. Te niso več našle poti do čebelnjakov ... Da ne govorim o vplivih na človeka, posebej na otroke. Mene je groza!« je v objavi na Facebooku zapisala znana Slovenka, potem ko je na svojem domu s pomočjo Igorja Šajna, borca proti do človeka neprijazni tehnologiji, izmerila obremenjenost s sevanjem »elektrosmoga«, za katerega naj bi bila kriva brezžična povezava do interneta. Zaskrbljenemu zapisu je dodala: »Ne pričakujte objektivnih poročanj o tem, ker ima kapital popoln nadzor v današnji družbi.« Slednje jasno odraža eno temeljnih skupnih lastnosti tistih, ki verjamejo teorijam zarote: verjamejo, da so razkrinkali nekaj izjemno pomembnega – nekaj, kar je večini ljudi skrito. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Ritem kovanja

    Udarec kladiva ob žareče železo je osnovni gibalni element, zaporedje udarcev pa kovaški ustvarjalni postopek, ki temelji na ritmu. Usklajeno ritmično delovanje celotnega telesa je pogoj za učinkovito delo. Dandanes le redke še zanima kovaški poklic, kaj šele, da bi se lotili fizično napornih, tehnološko ne prav preprostih in hkrati odgovornih, natančnih delovnih postopkov. Lucia Žitnik, Enis Avdičaušević in Andrej Naterer so se preskusili v kovaštvu. Imajo vsak svoj poklic, v katerem uživajo in so uspešni, a pri vsem tem jim je nekaj manjkalo. Prav to »nekaj« so našli v kovaštvu, ki so ga vzeli za svoj drugi poklic. Danes je zanje kovanje več kot le ljubiteljska dejavnost, konjiček. Več

  • Julia Koch

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Sedi, lezi, mijavkaj

    Maček Bo postane slabe volje, če odpade njegov vsakdanji trening s klikerjem in priboljški; tako vsaj pravi njegova lastnica Kristyn Vitale, ki je kot noč črnega mačka pobrala na cesti in ga vzela za svojega. Več

  • Johann Grolle

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    V kraljestvu norosti

    Psiholog David Rosenhan je za svoj veliki načrt potreboval osem pogumnih oseb, med njimi so bili pediater, umetnica in študent psihologije. Njihova naloga je bila, da se začnejo prostovoljno zdraviti v psihiatričnih bolnicah. Kar so doživeli, je zadostovalo, da so prevetrili to vejo medicine. Več

  • Danes je nov dan

    12. 12. 2019  |  Družba

    Zakaj ščitimo zločince?

    Premalo razmišljamo o tem, kakšne družbene posledice nosi naše vsakdanje obnašanje. Osvajanje natakarice med delom, na primer. Žvižganje na ulici ali trivializiranje nasilja s "fantje naj bodo fantje." Namig na "provokativno" obleko ob prijavi posilstva ali zatekanje k statistikam lažnih prijav. Definiranje moškosti kot spolno agresivne in ženskosti kot pasivne ter toleriranje spolnega nasilja.  Več