Judje so krivi za vse

Enajstega aprila je v javnost prišla novica: strokovna komisija ministrstva za kulturo je odločila, da Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot ne bo podaljšala statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, saj zanj ne izpolnjuje potrebnih pogojev. Nevladne organizacije morajo od podelitve statusa na dve leti pripraviti poročilo za strokovno komisijo, kjer navedejo svoje pomembnejše dosežke, s čimer zadostijo merilom za podaljšanje statusa. »Kriteriji so zelo jasni, transparentni in predvsem za vse enaki,« je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Trgovanje s kostmi

Jože Dežman, v času zadnje Janševe vlade direktor Muzeja novejše zgodovine (danes Muzeja novejše in sodobne zgodovine), sicer še vedno vodja vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je pred razrešitvijo skušal postaviti razstavo o breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Omenjena komisija je namreč oktobra leto prej tam zaključila izkop posmrtnih ostankov več kot tri tisoč okostij in ostankov žrtev povojnih pobojev. Vendar pa je strokovna komisija na kulturnem ministrstvu odločila, da razstavi ne nameni državnega financiranja, ker je strokovno pomanjkljiva.

Ukinimo komentarje!

Preplah na slovenskih šolah pred morebitnim strelskim pohodom, ki naj bi se zgodil 10. aprila, je sprožil eden od uporabnikov spletnega portala 24ur. Uporabnik z imenom »Slava_Rusiji« je njihov članek o streljanju v šoli na Finskem drugega aprila komentiral z besedami: »10. aprila bo pa pri nas.« Na POP TV so komentar zaradi neprimernosti in kršenja pravil takoj izbrisali in o zapisu obvestili policijo. Kaj se je zgodilo potem, vemo: policija je obvestila šole, šole so obvestile starše, v Sloveniji je zavladala panika, mnogi starši svojih otrok tisti dan niso poslali k pouku.

Začetek zbiranja podpisov za vseevropsko pobudo za varen in dostopen splav

Poljska velja za državo z eno najstrožjih zakonodaj na področju reproduktivnih pravic žensk; tam je, podobno kot na Malti, splav prepovedan skorajda brez izjem. Donald Tusk, ki je zasedel mesto poljskega premierja po oktobrskih volitvah in tako končal osemletno vlado konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), se je na položaj zavihtel tudi z obljubo, da bo to spremenil. Poljski poslanci so minuli konec tedna obravnavali kar štiri predloge, ki poskušajo spremeniti restriktivno zakonodajo na področju reproduktivnih pravic žensk, in jih poslali v nadaljnjo obravnavo. Vendar pa bi bila lahko pot do nove zakonodaje še dolga in zapletena. Največjo oviro namreč še vedno predstavlja poljski predsednik Andrzej Duda iz vrst PiS, ki ima možnost uveljavitve predsedniškega veta, Tuskova koalicija pa nima potrebne večine treh petin poslancev, da bi ga zavrnila.

Pri JEK 2 že skrivalnice in aneksi

Državna družba Gen energija, nosilka projekta drugi blok jedrske elektrarne JEK 2, je v zadnjih treh letih naročila že vrsto raziskav, povezanih s projektom JEK 2. Ena ključnih je raziskava potresne varnosti, ki je pomembna tudi zaradi dvomov o neprimernosti Krškega polja, na katere je že leta 2013 opozoril francoski inštitut za jedrsko in radiološko tveganje IRSN. Vse več je znakov, da projekt JEK 2 teče po ustaljenih vzorcih javnega naročanja in državnih projektov v Sloveniji: roki izvedb se podaljšujejo, cene višajo, kljub javnim zagotovilom predsednika vlade Roberta Goloba o transparentnosti projekta pa tudi tokrat raziskave niso avtomatično javne, ampak se njihova objava napoveduje v nejasnih rokih in na nedoločene načine. Je to res dober in sprejemljiv potek projekta JEK 2, najdražjega državnega projekta doslej, o katerem se bodo prebivalci na referendumu izrekali novembra?

»Lahko govorimo o miru, vendar je težko najti mir sredi genocida«

Mag. Samar Zughool je rojena v Amanu, v glavnem mestu Jordanije, živi pa v Sloveniji. Je politologinja, vodja medkulturnih usposabljanj in raziskovalka. Že v Jordaniji je s pomočjo improviziranega gledališča in plesa iskala načine, kako graditi mostove med različnimi kulturami, podobno počne zdaj v Sloveniji, kamor se je preselila pred približno desetimi leti. Kot članica delovne skupine za enakost spolov pri evropski konfederaciji razvojnih nevladnih organizacij CONCORD trenutno raziskuje integracijo načela enakosti spolov v migracijske in mednarodne politike.

Ustavni sodnik, s.p.

Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1999 in se kmalu za tem zaposlil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Andreja Bajuka (NSi). Kot izhaja iz njegovega življenjepisa na spletni strani ustavnega sodišča, je potem s pomočjo državne štipendije odšel na magistrski študij na Harvard v ZDA. Tam je nato desetletje iskal svoje mesto pod soncem in se preskušal na različnih oddelkih in pri številnih predmetih, dokler se ni v Slovenijo vrnil spomladi 2017, ko je bil izvoljen za ustavnega sodnika.

Dobri ruski vohuni 

Ruska obveščevalna aktivnost in propaganda sta v Sloveniji od jeseni »na polnih obratih«, nam je povedal eden od članov našega obveščevalnega aparata, ki seveda ne želi biti imenovan. Spremembe naj bi zaznali že konec leta 2022, ko je Rusija našo državo uvrstila na seznam neprijateljskih držav. Tedaj so v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) odkrili dva ruska vohuna posebne vrste, v žargonu imenovana »ilegalca«.

Priročnik za korupcijo

Ta članek bi bilo pravilneje poimenovati »Priročnik za korupcijo: primer TEŠ 6«, saj v njem razkrivamo različne izvedbene načine nezakonitega prelivanja javnih sredstev v zasebne žepe v primeru večjih infrastrukturnih projektov. Skrb, da utegne vseeno priti prav interesnim skupinam in politikom ob prihodnjih večjih infrastrukturnih projektih, pri čemer bo gotovo največji gradnja novega bloka jedrske elektrarne v Krškem, je odveč: prav te interesne skupine in politiki namreč te načine poznajo. Drugače je s sleherniki: ne znamo namreč vedno prepoznati, kaj se dogaja, nimamo časa, vse skupaj je zavito v visokoleteče besede.

Svetlana Makarovič je Palestincem poklonila pesem in sporočila, naj glavo držijo pokonci 

Na vseslovenskem shodu za svobodno Palestino, ki ga je Gibanje za pravice Palestincev v Ljubljani pripravilo prejšnjo nedeljo, ko je minilo natanko pol leta, odkar je izraelska oblast do skrajnosti zaostrila genocid nad Palestinci, so podporo palestinskemu ljudstvu izrazili številni umetniki, nekateri zgolj s prisotnostjo, drugi tudi z besedo. Glasbenica mlajše generacije Kiki je večstoglavo množico denimo presunila z odpeto pesmijo. Prav tako presunljivo, skrbno izbrano pesem pa je protestnikom povedala ena najpomembnejših slovenskih umetnic Svetlana Makarovič, ki pri 85 letih vztrajno dokazuje, da je vedno na strani zatiranih, pa naj gre za ljudi, živali ali državo, ki jo je ugrabila avtoritarna oblast.

Prelomni prenos

V sredo ob šestih zjutraj se je tik pred sončnim vzhodom v Sloveniji zgodilo nekaj, kar se še ni nikoli. Osrednji medij, javna televizija RTV Slovenija, je neposredno prenašal molitev ob ramazanskem bajramu, prenašal je torej verski obred islamske skupnosti.

Norčevanje / Nekdanji Janšev šef RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough zmaguje na sodišču 

Delovno in socialno sodišče je odločilo, da je bil nekdanji v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough s položaja razrešen nezakonito. Sodba sicer še ni pravnomočna in tudi ne dokončna, ker sodišče odloča še o zahtevkih Graha Whatmougha iz tega naslova. A odločitev, ne glede na to, da je morda formalnopravno pravilna, se zdi krivična. Nekako skorajda v posmeh pravni državi.

»Kitajska s podporo litijionskih električnih baterij razvija drone, ki so že zmožni prepeljati enega ali dva potnika«

Iztok Seljak, letnik 1964, je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, že v nalogi MBA ter magistrski in nato doktorski nalogi na IEDC pa se je ukvarjal z brezogljično mobilnostjo prihodnosti in inovacijami poslovnih modelov.

Novi največji korupcijski škandal?

Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je skupaj s Premogovnikom Velenje iz leta v leto v večjih finančnih težavah. V prihodnjih desetih letih bosta pridelala vsaj milijardo evrov izgube, objektivno bi morala že ustaviti proizvodnjo, ugasniti kotle. Ohranitev pri življenju se zdi mogoča le še s prenosom teh dveh energetskih družb v lastništvo države, z ustanovitvijo nekakšne energetske slabe banke in s še dodatno milijardno davkoplačevalsko injekcijo. Vse to pa korenini v politični odločitvi za gradnjo dodatnega, šestega bloka TEŠ, katerega gradnja je stala 1,4 milijarde evrov in je bila največji korupcijski posel doslej. Zakaj je to po vseh teh letih še vedno ali celo vedno bolj pomembno? Ker tudi poldrugo desetletje kasneje ti korupcijski posli niso preiskani, vpletenih je bilo na desetine ljudi, država preganja le peščico, obsojen pa seveda ni bil še nihče. V takih razmerah se zdi neprimerna odločitev za ponovitev vsega tega pri gradnji novega bloka jedrske elektrarne, ki bo z vrednostjo gradnje, ocenjeno na 15 milijard evrov, pač le (vsaj) desetkrat večji korupcijski posel. Zavzetost celotne politike za ta novi »kolač za razdelitev« to zgolj potrjuje.

Vroče poletje

Na jugu Slovenije, med Bloško planoto in Snežniškim pogorjem, tik ob meji s Hrvaško, je Loška dolina. Del nje je tudi naselje Babno Polje, ki leži v jugovzhodnem kotu istoimenskega kraškega polja. Od kod takšno ime, ostaja uganka. Ljudska pripoved razlaga ime kraja po ženski, »babi«, ki naj bi se bila ob turškem napadu zarila v gnoj in tako edina preživela. To je sicer bolj malo verjetno, saj se kraj tako imenuje že od leta 1402, ko Turkov še ni bilo v naše kraje. Naselje leži na osojni legi z izredno hladnim podnebjem, velja za najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, zaradi česar se ga je prijelo še neko drugo ime – slovenska Sibirija –, tanka peščena prst in slabe podnebne razmere pa so vzrok, zakaj tam večinoma uspevata le krompir in zelje.

Smo pripravljeni?

Prvi letošnji meteorološki podatki napovedujejo še eno poletje, v katerem bodo posledice globalnega segrevanja morda celo očitnejše kot lani. Izmerjene temperature so bile prejšnji teden, kot so sporočili iz agencije za okolje (Arso), rekordne na skorajda vseh merilnih mestih od Osilnice do Kredarice. Dosegli smo najzgodnejšo »tridesetico« v zgodovini merjenja, 7. aprila so v Osilnici že namerili 30 stopinj. Celo noči so bile tako tople, da so se ponekod že približale tropskim vrednostim – to je večerni temperaturi, višji od 20 stopinj. Že zgodaj spomladi tako doživljamo posledice podnebnih sprememb: »poletne« viharje aprila, vetrolom. Kako smo pripravljeni na novo vroče poletje?

Zakaj zaposleni ne morejo soupravljati bank?

Slovenske vlade so v zadnjem desetletju dokončno prodale večino poslovnih bank. Njihovi večinski lastniki so zdaj tuje banke in tuji skladi. V nobeni izmed bank se lastniki niso odločili, da bi zvišali raven soupravljanja zaposlenih, a tudi zaposleni v bankah – vseh je skoraj 8000 – ne izkoriščajo pomembnega vzvoda soupravljanja družb, v katerih delajo. V tako rekoč nobeni od slovenskih bank se zaposleni niso organizirali v svete delavcev in prek njih imenovali svojih predstavnikov v nadzorne svete in s tem tudi sami – tako kot v starejših kapitalističnih državah – začeli dejavneje sodelovati v skrbi »za dolgoročno stabilnost in razvoj« kot protiutež lastnikom bank, ki jih zanimajo predvsem donosi in dividende. Po dostopnih podatkih imata svet delavcev za zdaj le dve banki, NLB in Unicredit, zaposleni pa imajo svoji predstavnici le v nadzornem svetu NLB. Nasprotno je brez predstavnikov v nadzornem svetu približno 2300 zaposlenih druge največje banke, ki pravkar nastaja z združitvijo SKB in NKBM in je v lasti madžarske banke OTP. Zakaj so zaposleni v bankah tako nedejavni in kaj bo, če ustavno sodišče odloči, da imajo delavci bank pravico tudi do delavskih direktorjev, torej do predstavnikov v upravi?

V Ljubljani vse manj otrok

Zadnja leta starši v Ljubljani opažajo, da je v vrtcih manj in manj otrok. Skupine so v posameznih enotah vse manjše, ponekod so kakšno celo ukinili, vsak mesec se kdo odseli, otrok pa zapusti ljubljanski vrtec. Vendar prebivalstvo hkrati ves čas narašča. Kje so torej otroci in zakaj jih je v glavnem mestu vse manj?

Simbol

Ljubljanski Trg republike je simbol. Že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil po načrtih Edvarda Ravnikarja zasnovan kot simbol nove, napredne države. Kljub spremembam, ki so se dogajale med dvajsetletno gradnjo, je ohranil pomen novega središča mesta Ljubljana, ki združuje vse državotvorne funkcije. Stolpnici, prvotno namenjeni državni upravi, sta bili zaradi težav s financiranjem dograjeni s pomočjo državne banke (Ljubljanska banka) in državnega visoko tehnološkega podjetja (Iskra). Tako so bili na enem mestu združeni politika, gospodarstvo in kultura.