»Če znižamo temperaturo s 26 stopinj Celzija na 23, zmanjšamo porabo – in strošek – za petino«

Jure Vetršek je raziskovalec in projektni vodja na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani, ki se že več kot 15 let ukvarja s projekti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo, po magisteriju na interdisciplinarnem študiju varstva okolja na Univerzi v Ljubljani je magistriral še na islandski RES – The School for Renewable Energy Science. Več

Slepe fasade

Javni prostor v mestih soustvarjajo stavbe, ki ga obdajajo. Vizualna podoba teh stavb oziroma njihovih fasad je zato ena od najpomembnejših nalog pri arhitekturnem načrtovanju. Osrednja tema likovne zasnove fasade je navadno oblikovanje okenskih odprtin, saj večina stavb potrebuje osvetlitev. Zaradi racionalnosti poskušamo ob fasado umestiti čim več prostorov, ki potrebujejo dnevno svetlobo, druge pa umaknemo v notranjost. Kljub temu se iz različnih razlogov dogaja, da na večjem delu fasadne ploskve ali kar na celotni ploskvi ni oken. Takim fasadam rečemo slepe fasade. Zaradi odsotnosti okenskih odprtin, ki bi definirale njihovo osnovno geometrijsko mrežo, so kot nepopisan list, ki ga moramo zapolniti – ali pač ne. A kljub ponavljajoči se modnosti minimalističnega pristopa, ki občuduje mogočne nedefinirane površine, je za človeka očitno vendarle bolj značilen »horror vacui« oziroma strah pred praznino, kakor umetnostna stroka označuje podrobno krašenje ploskev, ki bi načeloma lahko ostale prazne. Slepe fasade arhitekti zato navadno obdelamo z vzorci, teksturami, reliefi, zelenjem ali kar s podobami pravih arhitekturnih elementov – slepimi okni, vrati, oboki … Ali pa jih preprosto poslikamo. Pri tem pa upamo, da lastnikov stavbe ne bo premamila vrednost, ki jo ima slepa fasada kot potencialna površina za oglaševanje. Več

Skladnost in ravnovesje

Stal je na skali, lahen veter se je zaganjal v borovce in bližnje grmičevje, da je listje nežno ječalo, zrl je čez globoki zaliv proti polotoku Pelješac. Čudovita pokrajina, modrina morja in sinjina neba, vprašal se je, kako v to lepoto umestiti premostitveni objekt – viadukt, da se bo z naravnimi danostmi zlil v celoto. Vedel je, ključna je harmonija. »Lepota tega mostu je v tem, da je tako velik, hkrati pa je nežen in ima filigransko strukturo. To nista dva ogromna pilona, ki prebijeta prostor, ampak most ostaja linearen. Ni torej ogromna vertikala, temveč se zlije s prostorom,« razloži Marjan Pipenbaher, gradbeni inženir in projektant, ki si je pridobil svetovni ugled in zato s svojim birojem Pipenbaher Consulting Engineers zmagal na mednarodnem javnem natečaju za gradnjo mostu na polotok Pelješac, tudi v sodelovanju s hrvaškim inženirjem za mostove Juretom Radićem (1953–2016) in Zavodom za konstrukcije Gradbene fakultete Univerze v Zagrebu; most je gradilo kitajsko podjetje. Zdaj, ko je dograjen, je eden največjih v Evropi, gradnja pa je stala skoraj 300 milijonov evrov. Več

Necepljena Slovenija

Večina zdravstvenih domov po Sloveniji je v tem tednu prejela posodobljeni cepivi zoper novi koronavirus, ki sta prilagojeni na še vedno prevladujočo različico omikron. Cepivi sta registrirani za uporabo kot poživitveni odmerek in ne kot del osnovnega cepljenja. V priporočilih za cepljenje, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, cepljenje s prvim poživitvenim odmerkom priporočajo prav vsem odraslim osebam, ki se lahko po želji odločijo tudi za cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom. Je pa slednji posebno priporočen najranljivejšim skupinam, kroničnim bolnikom in starejšim od 60 let. Več

Urednik in pisec Demokracije kazensko obsojena

Že njegovega nekdanjega odgovornega urednika Jožeta Biščaka in nekdanjega pisca Aleksandra Škorca obsodilo na pogojno zaporno kazen zaradi širjenja sovražnega govora v tem mediju. Ne glede na to, da je medij v (so)lasti politične stranke SDS, gre za medijsko podjetje, ki je vpisano v razvid medijev. Obsodbe novinarjev, sploh kazenske, zaradi njihovega dela je treba vedno vzeti resno. Več

Sporni »strokovnjak«

Sekcija za področje usposabljanja oseb s čustvenimi in vedenjskimi motnjami Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije je začela pošiljati vabila na seminar Vzgoja med nasiljem in nemočjo, namenjen spodbujanju strokovnjakov za izobraževanje k razmišljanju o populaciji otrok, s katerimi se ukvarjajo v institucijah. Vse bi bilo lepo in prav, če se na seznamu strokovnjakov, ki bodo na seminarju predavali, ne bi pojavil Roman Vodeb, samooklicani psihoanalitik, znan po žaljivih antifeminističnih mnenjih. Več

Internetna stran, ki bo javnost obveščala o dogajanju na RTV Slovenija

Kolektiv, delavci, novinarji, ustvarjalci medijskih vsebin na RTV Slovenija so postavili spletno stran »tukajsmo.info«. Ta naj bi razbijala mite o RTV Slovenija, je nekakšen uporniški kričač, zagovor medijskih delavcev, ki jih napadata oba, politika in njihovo vodstvo. Na tej strani naj bi se objavljale izjave, podrobnosti iz produkcije, primeri neupravičenih posegov in pritiskov. Ali kot je zapisala novinarka Eugenija Carl, spletna stran je bila postavljena: »Ker o nas lažejo. Ker z nami manipulirajo. Ker izvajajo nedopustne pritiske. Nas poskušajo zastraševati. Ker v vlogi vojščakov izpolnjujejo politične ukaze. Ker s tem ubijajo nacionalni medij, njegovo avtonomijo in ugled.« Več

Nove slabe zamisli

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog zakona, katerega namen naj bi bil obvladovanje kriznih razmer pri oskrbi z energijo, pri čemer naj bi omogočil obsežnejše kurjenje fosilnih goriv, začasno razveljavitev okoljskih standardov in večje izpuste onesnaževal, nove zamisli pa se porajajo tudi med energetiki. Več

Zima našega nezadovoljstva

Karl Binding in Alfred Hoche, nemška doktorja, pravnik in psihiater, sta na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja objavila knjigo Dovoljenje za uničenje življenj, ki življenja niso vredna (Die Freigabe der Vernichtung Lebensunwerten Lebens), v kateri sta dokazovala, da je življenje nekaterih ljudi manj vredno od življenja drugih in da je treba te, katerih življenje ni vredno življenja (duševne bolnike, ljudi, ki niso sposobni sami skrbeti zase ipd.), preprosto odstraniti, saj za ostale – za te, katerih življenje je vredno življenja – pomenijo le motnjo in breme. Več

TV Slovenija gledalci množično zapuščajo

Vloga javne televizije in njeno poslanstvo naj bi bila v prvi vrsti izobraževanje in obveščanje javnosti. RTV Slovenija je svojo glavno vlogo uspešno opravljala, dokler se niso v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na trgu pojavile močne komercialne televizije, katerih temeljni cilj je bila predvsem (visoka) gledanost. Področje informativnih TV-oddaj se je z leti pri nas posledično tabloidiziralo, podobno se je zgodilo tudi s tiskanimi mediji, saj so tudi resni časopisi stežka sledili senzacionalističnim vsebinam rumene konkurence, ki jo je vodila želja po večji prodaji. Podobno se je kasneje zgodilo tudi z novičarskimi spletnimi portali. Več

Kdo je Neža Kogovšek Šalamon?

Ko je mesec dni po državnozborskih volitvah dr. Marijan Pavčnik napovedal, da bi konec leta predčasno zapustil funkcijo ustavnega sodnika, je bilo jasno, da bo predsednik republike Borut Pahor, ki je sodeloval v postopku izbire celotne sedanje zasedbe ustavnega sodišča, izbiral še enkrat, preden tudi sam zapusti visoko funkcijo. Na njegov poziv so se tokrat javili le trije kandidati oziroma točneje dva kandidata in ena kandidatka. Poleg dr. Andraža Terška in dr. Andraža Zidarja, ki sta se v preteklosti že prijavila, je novo ime dr. Neža Kogovšek Šalamon, ki ima med poslanci po naših informacijah tudi največ oziroma dovolj podpore za izvolitev. Več

»Naše veleposlaništvo v Moskvi mi je obrnilo hrbet«

Rina Pleteršek, ki se je leta 1996 rodila v Celju, je v gimnazijskih letih obiskovala gledališko šolo pod vodstvom Vanje Slapar in Viktorja Ljubutina. Ta jo je navdušil za nadaljevanje dramskega izobraževanja v Rusiji. Od leta 2018 do 2022 je živela v Jekaterinburgu in tam obiskovala igralsko akademijo Jekaterinburški državni gledališki inštitut. V Rusiji je zadnje leto doživljala preživitveno krizo zaradi posledic sankcij, ena od profesoric jo je označila za državno sovražnico, nazadnje pa jo je slovensko veleposlaništvo v Moskvi pustilo na cedilu. Kljub temu ji je uspelo končati akademijo, bila je med najboljšimi študenti. Pripoveduje o življenju v Rusiji. Več

Se študentska izmenjava splača?

Erasmus+ je program Evropske unije (EU), namenjen mednarodnemu sodelovanju študentov v izobraževanju, usposabljanju, dejavnostih mladih in športu. V zadnjih osmih letih je kar 14.988 slovenskih študentov odšlo v kako tujo državo. V tem obdobju so odšli v 50 različnih držav, med njimi tudi v Korejo, na Tajsko, v Maroko, Brazilijo, Argentino, Avstralijo in na Kitajsko. Med najbolj priljubljene države za izmenjavo sodijo Nemčija, Španija, Avstrija, Portugalska in Češka. Tudi za Slovenijo se odloča veliko tujih študentov, v osmih letih jih je ta program pri nas končalo 18.242. Največ jih je prišlo iz Španije, Nemčije, Francije in Češke. Več