• Staš Zgonik  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba  Za naročnike

    Hormeza – revolucija v razumevanju zdravja

    Sodobna družba je prežeta s strahom pred izpostavljenostjo snovem in dejavnikom, ki jih ne moremo videti in nadzorovati, najsi bodo to različne vrste sevanj ali pa ostanki strupenih snovi v okolju. A številni od teh dejavnikov so nas spremljali skozi vso zgodovino evolucije in življenje se je moralo nanje prilagoditi. Do te mere, da jih za normalno delovanje organizma celo potrebujemo. Več

  • Darja Kocbek

    6. 12. 2018  |  Družba

    Ime mi je Begunka

    Nekdo, ki mu nikoli ni bilo treba biti begunec, prišlek, migrant, si težko predstavlja, kako se počutijo ljudje, ki so to iz različnih razlogov prisiljeni postati. Leta 1943 je svoje občutke v eseju Mi begunci opisala politična teoretičarka Hannah Arendt , ki je kot Judinja iz Nemčije emigrirala v ZDA. Sirske pisateljice Rose Yassin Hassan ta esej ni zanimal dokler kot begunka ni prišla v Nemčijo, kjer od leta 2012 živi s sinom. Zdaj ga bere tako, kot da bi ga Hannah Arendt kot pismo napisala osebno njej. Vidi ga kot dokaz, kako aktualne so danes izkušnje beguncev iz preteklosti. Zato se je odločila, da na “to pismo” po 75 letih odgovori v časopisu die Zeit. Več

  • Uredništvo

    6. 12. 2018  |  Družba

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina! To je njena naslovnica. Stanovanje je za mladega človeka kot grad v oblakih. #Mladina49  Več

  • Darja Kocbek

    5. 12. 2018  |  Družba

    Vse več ljudi spoznava, da brez odrekanja ne bo šlo

    Svet je močno skrenil s poti v boju proti podnebnim spremembam, je v nagovoru na mednarodnem srečanju voditeljev v okviru podnebne konference v poljskih Katovicah poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Kljub številnim poročilom, ki kažejo, da moramo drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, ukrepi niso zadostni in dovolj hitri. »Čeprav vidimo, kakšne posledice imajo podnebne spremembe, ne delamo dovolj, da bi jih zaustavili, ne ukrepamo dovolj hitro, da bi preprečili nepopravljive posledice,« je po poročanju STA poudaril Guterres. Več

  • Darja Kocbek

    4. 12. 2018  |  Družba

    Kapitalizem ne more zagotoviti dostopnih stanovanj

    Bistvo stanovanjske krize 21. stoletja po vsem svetu je opozorilo, da so najemnine previsoke. Liberalni politiki in možganski trusti za ta problem ponujajo tehnokratske rešitve, ki nikoli ne bodo prinesle nižjih najemnin oziroma zaustavitve njihove strme rasti, na portalu Jacobin piše Robbie Nelson. Socialisti morajo zato glasno, javno in globalno povedati, da kapitalizem nikoli ne more zagotoviti visoko kakovostnih in dostopnih stanovanj. Temu je tako zato, ker je njegov edini cilj dobiček. Več

  • Izak Košir

    3. 12. 2018  |  Družba

    Sebek, selfi ali avtoportret?

    Danes bodo v Atriju ZRC raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ob 10. uri predstavili novosti na vseslovenskem jezikovnem portalu Fran. Med novostmi bodo tudi sinonimni slovar slovenskega jezika in vezljivostni slovar slovenskih glagolov.  Več

  • Darja Kocbek

    3. 12. 2018  |  Družba

    Na podlagi glasu določajo, kdo je kriminalec

    Je mogoče za nekoga povedati, da je kriminalec, samo na podlagi potez na obrazu ali barve glasu? V AC Global Risk, zagonskem podjetju iz Kalifornije, ustanovljenem leta 2016, trdijo, da na podlagi tega, kako nekdo nekaj reče, ne kaj reče, lahko določijo, kakšno “tveganje” je za delodajalca, če gre za kandidata za zaposlitev, oziroma za državo, če gre za prosilca za azil. Več

  • Staš Zgonik

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Družba

    Prvi gensko spremenjeni otrok?

    Že nekaj let živimo v svetu, kjer je zaradi napredka v biotehnologiji spreminjanje človekove genske zasnove povsem uresničljiva možnost. Za to je mogoče uporabiti tehnologijo CRISPR, element bakterijskega imunskega sistema, ki lahko na točno določenem mestu prereže košček DNK in onesposobi izbrani gen ali pa ga nadomesti z drugim. Uporaba tehnologije je razmeroma preprosta in poceni, dostopna je številnim znanstvenikom po vsem svetu. Do zdaj je bila ponekod dovoljena zgolj na zarodkih, iz katerih se nikoli ne bi rodili otroci. Zadnji korak so preprečevali skrb o zadostni ravni varnosti in zanesljivosti, pa tudi zakonodajne ovire in etični pomisleki. Več

  • Izak Košir

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Družba

    Popolna družina

    V zvezku za predmet Spoznavanje okolja je mama pri hčerki, ki obiskuje drugi razred osnovne šole, opazila nenavadno poimenovanje ene od treh vrst družin. Družine naj bi bile: popolna, enostarševska, razširjena. Več

  • Staš Zgonik  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Družba  Za naročnike

    Skoči, pet!

    Športna vzgoja je skupaj z likovno in glasbeno vzgojo nekoč sestavljala trojček tako imenovanih vzgojnih predmetov. Predmetov, ki v nasprotju z drugimi niso bili ocenjeni s številkami od 1 do 5, temveč s tristopenjsko besedno oceno: manj uspešno, uspešno in zelo uspešno. Veljali so za vsaj nekoliko manj »resne«, v primerjavi s siceršnjim poukom so ponujali nekakšno sprostitev. Tak sistem ocenjevanja je veljal vse od leta 1975 do uvedbe devetletke. »Ob uvedbi spremembe je stroka govorila o humanizaciji športne vzgoje, saj je bilo pri športni vzgoji kar nekaj negativnih ocen, a pretežno zato, ker so učitelji pogosto ocenjevali vedenje otrok, kot so prisotnost pri pouku, prinašanje opreme, ne pa njihovega znanja. Tudi materialne razmere za športno vzgojo so bile na veliko šolah precej slabe, zato so se učenci izogibali vadbi,« razlaga dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport. Več