El pueblo unido

Naši predstavniki oblasti mnogokrat leporečijo o dialogu in enotnosti, v isti sapi pa iz partikularnih in pritlehnih vzgibov vnašajo razdor med nas. Da le ostanejo na oblasti, so pripravljeni storiti vse; integriteta se je umaknila pohlepu, kolektivizem individualizmu. Več

»Državi je v interesu, da ima reveže«

"Sistem ne rešuje stvari tam, kjer bi jih moral že v osnovi. Torej pri prihodkih ljudi, ki so tako nizki, da se enostavno prej ali slej mora zgoditi tragedija. In deložacije so zagotovo hude osebne travme in tragedije. Državi je v interesu, da ima reveže, tako ima maso ljudi, ki je popolnoma neaktivna, to ni kritična masa. Naši politiki, ne glede na to, za katero vrsto gre, so predvsem od velike krize 2008 oziroma leta 2013, ko se je izrazila pri nas, ugotovili, tako kot sedaj z epidemijo, da je to zelo dober inštrument za obvladovanje mase, da se s tem ne doseže neke kritične točke." Več

Zakaj na druge pravice ne smemo pozabiti

"Ukrepom, sprejetim zavoljo varnosti, je sledil odziv, ki je poudaril, po mojem mnenju zelo utemeljeno, da na druge pravice ne smemo pozabiti. Vsak izredni pojav – tak pojav je tudi covid-19 – celotno skupnost strese kot močan potres in zamaje tudi njene vrednotne temelje. Izredni pojavi vzbujajo občutke, da je treba postopati povsem drugače. Slediti pa mora razmislek o ustreznem celovitem odzivu. Ustavno sodišče k temu razmisleku ne želi prispevati kot antagonist drugih vej oblasti, temveč kot njihov sogovornik." Več

»V družbi z nezaupanjem v politični sistem upada tudi vera v znanost«

"Kako razumeti, zakaj danes kljub dosežkom medicinske znanosti ali morda ravno zaradi njih, v družbi z nezaupanjem v politični sistem upada tudi vera v znanost, še več, da smo priča uporu proti njej? Na valovih populističnega nezaupanja do znanosti sicer prednjači skrajna desnica, vendar jim pri tem občasno pomagajo tudi iz radikalne levice. Na eni strani se znanstveniki bojijo, da bo širjenje nezaupanja do znanosti pripeljalo do zatona zahodne civilizacije, medtem ko se na drugi strani nasprotniki lockdowna in covidni skeptiki bojijo, da bodo znanstveno programirani posegi zatrli individualne svoboščine, oropali ljudi za svobodo in suverenost ter na koncu še za telo." Več

»Iz zgodovine bi se lahko marsikaj naučili, a smo slabi učenci«

"Iz zgodovine bi se lahko marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Kar zadeva ponavljanje, klasičnega ponavljanja ni, okoliščine so vselej drugačne, ostajajo pa podobni vzorci obnašanja, ki privedejo do rezultatov. Določeni družbeni procesi in pojavi so stalnica našega razvoja, govorim o imperialističnih prizadevanjih do migracij. Zato se nam zdi, da se srečujemo s pojavi in dogodki, ki so zelo podobni preteklim, to drži." Več

Ihan: »Ta epidemija je daleč od tistih, ki so povsem razbile civilizacijsko smer«

"Epidemija, kakršno doživljamo, je daleč od tistih, ki so v zgodovini povsem razbile življenje in civilizacijsko smer. Sedanja epidemija je samo okrušila nekaj civilizacijske glazure, ki nas z odsevanjem lastne optimistične podobe rešuje pred pogledom na krhkost, ki je del našega bitja. Pogled skozi okrušeno glazuro je zato v nekaterih sprožil jezo in obtoževanje mnogih, ki naj bi bili 'krivi' za razpokano glazuro civilizacijskega občutka varnosti, udobja, zagotovljenih pravic. Iz istega ogorčenja so v šestem in štirinajstem stoletju začeli 'iskati' in pobijati krivoverce, čeprav je vse skupaj zakuhal banalen vulkan na drugem koncu planeta." Več

Intelektualne lastnine ne damo!

V Afriki je cepljenega manj kot 10 % prebivalstva. Farmacevtska industrija vztraja pri retoriki, da cepiva zoper covid-19 lahko proizvaja le peščica podjetij, a po poročilih HRW jih je sposobnih proizvajati več kot sto po vsem svetu, vključno z osmimi afriškimi.  Več

Pandemija še vedno lomasti po športu

Vrstice športnih novic v zadnjih tednih redno polnijo tudi vesti, ki so povezane predvsem z dogajanjem v zvezi s pandemijo. Novi virusni sev in posamezni izbruhi v določenih športnih kolektivih so privedli tudi do odpovedi posameznih tekem. Izvidi pozitivnih testov pa pomembno vplivajo tudi na kompetitivno ravnotežje med moštvi v raznih panogah. V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj primerov. Več

Vesel božič!

Božič je eden največjih, če ne največji krščanski praznik, ki obeležuje Jezusovo rojstvo, a morda je še bolj kot to – družinski praznik. Ne glede na to, ali smo religiozni ali ne, se za božič odpravimo domov, se obkrožimo z bližnjimi, se obdarujemo in praznično pogostimo. Več

Ko je bil intervju prevelik za Mišo Molk

Decembra je Stanka Prodnik pisala o intervjuju Miše Molk z igralko Mio Skrbinac na TV Slovenija. "Ne vemo, kaj je Mišo Molk vodilo k temu, da je v studio povabila igralko in žrtev spolnega napada Mio Skrbinac. Morda se je z njo (najprej) celo solidarizirala, morda se ji je zdelo razkritje spolnega nadlegovanja profesorja Matjaža Tribušona, ki sicer še čaka sodni epilog, žgečkljiva in televizična tema. Izpovedi žrtev so nekaj, kar ima gledanost, odmevnost, odkrivanje družbenih temnin je nekaj, čemur se gledalci ne znamo upretii," je zapisala Prodnik. Več

»Brez Vzhodne Nemčije ni več mogoče razumeti Zahoda«

"Dokler smo mislili, da živimo po zahodnoevropskih standardih, nikomur ni padlo na pamet, da bi policija lahko organizatorjem političnih manifestacij zaračunala batine in ograje pred parlamentom na Trgu nebeškega miru v Ljubljani. Tožba proti Jaši Jenullu je dokument, da smo s sanjami o pripadnosti našemu skupnemu evropskemu projektu v tem političnem ciklusu končali. Angela Merkel se je pravilno poslovila z vzhodnonemško pesmijo Pozabil si prinesti barvni film Nine Hagen. Brez Vzhodne Nemčije ni več mogoče razumeti Zahoda." Več

Problem celotnega sistema Slovenije kot pravne države

"Načelo neodvisnosti sodstva, vključno s spoštovanjem avtoritete sodstva, je ob upoštevanju načela delitve oblasti neločljivo povezano z varovanjem pravne države. Odnos nosilcev političnih oblasti, ki ta načela spodkopava, spodkopava temelje načela pravne države, kar ne sme biti razumljeno kot zgolj problem ustavnega sodišča, ampak kot problem celotnega sistema Slovenije kot pravne države." Več

Kaj nam bo letos odnesel hudiček?

Uredništvo in sodelavci Mladine vam želimo vesele božične praznike in vse dobro v novem letu! Več

Jerala: »Omikron bo zelo verjetno našel vsakega, ki še ni cepljen«

Različica koronavirusa omikron ima tako močno potenco, da bo najbrž našla vsakega, ki še ni cepljen, je v spletnem pogovoru, ki so ga posneli v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, opozoril strokovnjak Roman Jerala. V Sloveniji naj bi imeli januarja visoko število okuženih, že cepljeni pa naj bi prestali blažjo obliko bolezni, je dodal. Več

Iz devetdesetih v sedanjost

Če smo pred kratkim obiskali katerega od velikih kinematografov, nas je s platna nagovoril napovednik za nov Top Gun film, po vsej verjetnosti pa mu je sledil še napovednik za novo Matrico. Medtem nas na spletu čakajo – ali pa nas bodo v kratkem – obuditve, nadaljevanja ali združitve zasedb serij preteklih desetletij; od Prijateljev in Seksa v mestu pa do Princa z Bel-Aira in Queer as Folk.  Več

Kaj če bi višje zneske s položnic krili s presežnimi dobički energetike?

Toplotna energija je bila novembra kar za 55,2 odstotka dražja kot novembra lani in humanitarne organizacije vse glasneje pozivajo vlado – in celo predsednika države –, da je takojšnje ukrepanje zoper energetsko revščino res nujno, dokument Slovenskega državnega holdinga (SDH), te dni pripravljen za vlado, pa razkriva drugo plat zgodbe. Več

Dobronamerni Urbanija

Vladni urad za komuniciranje (Ukom) z Urošem Urbanijo na čelu je vodstvu RTV Slovenija v preteklih dveh mesecih poslal tri dokumente. V njih je navedel pripombe glede vodenja oddaj, kot so Dnevnik, Studio city, Slovenska kronika, Dogodki in odmevi ter Poročila ob 17. uri. Šlo naj bi za analizo, ki naj bi televiziji »pomagala pri nadaljnjih aktivnostih«. Dokumenti oddajam očitajo vse od postavljanja napačnih vprašanj do izbire napačnih gostov. Tako za oddajo Studio city, v kateri sta gostovala Spomenka in Tine Hribar, zapišejo, da bi se namesto njiju v njej lahko pojavil Jože Možina. Več

»Zagotovo luči ne bo prinesel noben princ teme«

Kadar se primeri, da norci zavzamejo sanatorij, je zdrava pamet odvisna od posameznic in posameznikov, ki norosti ne sprejmejo za novo normalnost. Ena takšnih posameznic je pravnica Nataša Pirc Musar, znana po neizprosnem zagovarjanju pravne države pod vsakokratno oblastjo. Pod sedanjo vlado ji snovi za kritiko še zdaleč ni zmanjkalo, pri čemer je bila ta kritika vedno izrečena trezno, predvsem pa brezhibno strokovno utemeljena – kar je v postfaktični dobi za populistično oblast največji greh. Toda Nataša Pirc Musar, nekdanja novinarka, informacijska pooblaščenka in predsednica Rdečega križa Slovenije, danes pa železna lady slovenskega prava, ne bi mogla biti bolj napačna tarča za grožnje in žalitve spletnih trolov in provladnih medijskih blatometalcev. Je namreč ženska, ki si ne pusti ukazovati in ki ne zmore molčati, kadar kdo gazi po njenih temeljnih načelih. »Eni pravijo, da se tu vidi, da sem po horoskopu bik.« Ženska, ki neprimerno bolj ljubi hitre motorje kot peko piškotov – in ki se ne bo nehala boriti za enakopravnost svojega spola. Več

Omikronov ples

Ob petkih se priljubljena restavracija z morsko hrano Louise ob Oselskem fjordu spremeni v nočni klub. Tako je bilo tudi tistega jasnega, ledeno hladnega novembrskega večera. Sodelavci podjetja Scatec, specializiranega za obnovljive vire, 119 jih je bilo, so se začeli zbirati že zgodaj zvečer in se veselili službenega božičnega praznovanja. Več

Po Hojsu in Hojsu – Hojs

Padla je še sedma letošnja interpelacija, druga zoper ministra Hojsa. Več

»Od politikov moramo zahtevati, da jasno povedo, s kom sodelovali, če pridejo na oblast«

"Demokracija v Sloveniji je v težavah. Nezadovoljstvo in jeza nad obstoječo politiko sta pogosto upravičena. Da si v politiki želimo novih ljudi, svežih idej, drugačnih pristopov, več mladih in predvsem več žensk, je pametno in nujno. A novi obrazi bodo v slovensko politiko prinesli kvalitativno spremembo le, če bodo upoštevali temeljne vrednote pluralistične demokracije in se zanje zavzemali, ne pa se postavljali nad njih in se obnašali, kot da za njih ne veljajo. Minimum, kar moramo od politikov zahtevati, preden jim oddamo svoj glas, je, da jasno povedo, za kaj se bodo zavzemali, kaj počeli, s kom sodelovali, če pridejo na oblast. Ne na nivoju posplošenih puhlic, ampak s konkretnimi političnimi stališči, programi in zavezami glede vseh pomembnih družbenih vprašanj." Več

Fafangel o edini izjemi 

Okužbe z novo koronavirusno različico omikron, skupno 51, so do danes zjutraj potrdili v vseh slovenskih regijah, razen v goriški. Epidemiologi ob tem predlagajo, da bi bila edina izjema od karantene v primeru visoko tveganega stika cepljenost s poživitvenim odmerkom, je povedal v. d. predstojnika centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel. Več

»Kakovost in razvoj visokošolskega prostora v Sloveniji sta ogrožena«

Številni sklepi in predlogi vlade v visokem šolstvu predstavljajo prestrukturiranje slovenskega visokošolskega prostora, odsotnost širše javne razprave, kjer bi se lahko dogovorili o najustreznejših rešitvah, je nedopustna, opozarjajo javne univerze, združene v Rektorski konferenci RS. Več

Petarde? Ne, hvala!

Družbeno angažirana akcija "Petarde? Ne, hvala!" tudi letos nagovarja širšo javnost k opustitvi pirotehnike. Projekt poteka že deveto leto zapored, ki ga vsako leto nadgradijo z novimi aktivnostmi in novimi ciljnimi skupinami. Pobudnik in organizator akcije je podjetje TAM-TAM. Zadnje štiri akcije so zasnovali s pomočjo kreativne agencije Luna \TBWA in Valicona, ki z anketami pod drobnogled postavlja odnos Slovencev do pirotehničnih sredstev. Več

Kako se zaščititi pred tatovi

Tudi v času veselega decembra in božičnih praznikov tatovi ne počivajo, opozarja policija. Slednja je pred kratkim javnosti poslala navodila, kako preventivno ukrepati, da ne postanete žrtev tatov, in kaj storiti, če ste bili okradeni. Po podatkih slovenske policije so žrtve tatov pogosto predvsem starejše osebe na osamljenih krajih, tatvine pa se največkrat zgodijo dopoldne. Ob tem opozarjajo, da tatovi lahko delujejo v skupinah tudi tako, da tega morda na prvi pogled ne opazite. "Eden od tatov vas zamoti z raznimi pretvezami (sprašuje za pot; poizveduje, ali ste sami doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektropodjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in vas poskuša zvabiti stran od doma. Drugi tatovi pa medtem vstopijo v vaš dom ter ukradejo denar in vrednejše predmete," opozarja policija. Več

Svoboda govora – a le za izbrane

Medtem ko predsednik Biden predstavlja ukrepe za zagotavljanje neodvisnih medijev po celem svetu, njegova administracija zaradi razkritja številnih grozot, ki so jih izvajale ZDA, še vedno preganja Juliana Assangea. Ta se trenutno sicer nahaja v britanskem zaporu, a naj bi ga po nedavni odločitvi sodišča kmalu izročili Američanom. Več

»Med politiki je kriminala nadpovprečno veliko, zato bi morali s pregonom začeti pri sebi«

"Kriminal je pojav, ki vzbuja vrsto negativnih čustev, kar je normalno in pričakovano. Zavzemanje za razumno kaznovanje, kar pomeni omejitev družbene represije, je v javnosti le redko prijazno sprejeto. Le takrat, ko je nasilja države nad lastnimi državljani preveč, se upremo, ker se počutimo in tudi smo žrtve. Ko pa gre za nasilje posameznikov nad drugimi, zlasti nemočnimi, se pomisleki o potrebnem razumnem odzivu popolnoma umaknejo maščevalnosti." Več

»Je prav, da o smrti ene same tragično preminule osebe zaradi cepljenja govorimo več tednov?«

"Ne vem, zakaj je smiselno nenehno s prstom kazati na ta primer, ki je res tragičen, a tudi izjemno redek, in na ta način po nepotrebnem prilivati olja na ogenj nezaupanja in jeze proticepilcev. Mar ne bi bilo bolj smiselno in tudi etično upravičeno, da našo pozornost namesto skrajno redko resnim stranskim učinkom cepljenja v precej večji meri posvetimo pogostim in resnim posledicam okužbe, v zadnjem času več kot 10 dnevno umrlim, prenapolnjenim bolnišnicam in njihovim intenzivnim oddelkom? Je res prav, da o smrti ene same tragično preminule osebe zaradi cepljenja govorimo več tednov in temu posvečamo dolge kontaktne oddaje, vse tiste, ki dnevno izgubljajo boj z virusom pa strpamo v eno samo številko, in jo kot statistično zanimivost omenimo bolj mimogrede?" Več

»Včeraj je bilo pocepljenih 33-krat več prebivalcev Slovenije kot prejšnjo nedeljo«

Minister za zdravje Janez Poklukar je danes v sklopu kampanje Dnevi cepljenja obiskal cepilno mesto Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, kjer so v okviru te akcije cepili 460 ljudi. Minister je zadovoljen tudi z odzivom drugod po Sloveniji. "Včeraj je bilo pocepljenih 33-krat več prebivalcev Slovenije kot prejšnjo nedeljo," je dejal. Več

Drive-in testiranje se v Ljubljani seli na novo lokacijo

Vstopno točko za odvzem brisov za PCR-testiranje na novi koronavirus po sistemu drive-in v Ljubljani, ki sedaj poteka na parkirišču ob Metelkovi ulici, bodo v četrtek preselili v garažno hišo Stožice (vhod 1 in 2). Kot so pojasnili v Zdravstvenem domu Ljubljana, testiranje na novo lokacijo selijo zaradi boljše dostopnosti. Več