Trpka resnica o Ljubljani

Promet je pomemben zaradi številnih razlogov. V Sloveniji velja sektor prometa za največjega porabnika energentov, praviloma takšnih, ki do nas prihajajo iz precej oddaljenih krajev, s čimer promet pomembno prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Toda četudi morda ravno ne stojite v koloni, ste verjetno opazili bolj lokalizirane posledice prometa. V zadnjem desetletju so se prometni tokovi občutno povečali in s tem tudi količina ter trajanje zastojev. Analiza prometnih podatkov podjetja TomTom za Ljubljano razkriva, da je povprečna stopnja zastojev leta 2024 znašala 33 odstotkov, kar je odstotno točko več kot leto poprej. Tudi povprečna hitrost v mestu se je zmanjšala za 0,3 kilometra na uro, na 35,1 kilometra na uro. Povprečen Ljubljančan v zastojih na leto izgubi 60 ur, povprečen Mariborčan pa zgolj 38.

»V slovenskih zaporih je že skoraj polovica tujcev«

Pred dnevi je policija preprečila drzni pobeg iz mariborskega zapora, ki ga je načrtoval eden izmed zapornikov, pri čemer naj bi bili »zunanji« sodelavci pri zločinu načrtovali, da bodo z raketometi razstrelili zidove in potem z avtomatskim orožjem krili njegov pobeg. A dejansko uspešnih pobegov iz zaporov je bilo zadnje mesece več. Toda to so pravzaprav nepomembne podrobnosti v primerjavi s skrb zbujajočo zgodbo slovenskega zaporskega sistema in pravosodja nasploh. V zgolj nekaj letih se je v slovenskih zaporih zgodila velika zamenjava, slovenske državljane so zamenjali tujci, tihotapci migrantov. To pa ne hromi le slovenskih zaporov, ampak tudi tožilstva in sodišča, saj se ukvarjajo le še z enim kaznivim dejanjem, vse drugo je drugotnega pomena. O tem, da ima velik uspeh pri kriminalizaciji migracij svojo ceno, smo se pogovarjali z Mojco M. Plesničar, profesorico na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalko na Inštitutu za kriminologijo te fakultete.

Gimnazijsko profesorico so po tednu gladovne stavke vendarle izpustili v hišni pripor

Marija Vasić je srbska gimnazijska profesorica sociologije in aktivistka, ki je bila pred dvema mesecema, ob velikem beograjskem protestu 15. marca, aretirana in priprta na podlagi suma, da je poskusila rušiti ustavni red, za kar pa prepričljivih dokazov ni. Hkrati z njo so aretirali še pet drugih aktivistov. Potem ko ji je sodišče v Novem Sadu pripor brez jasnega razloga podaljšalo za mesec dni, se je 13. maja odločila za gladovno stavko, zavračala je tudi vodo.

Hertin Spirit

Javna agencija Spirit, za katero je odgovorno gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana (SD), je na začetku leta nase opozorila z razpisom za prestrukturiranje premogovnih regij, natančneje, z nedopustno dodelitvijo skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja podjetjem, povezanim s podjetnikom Tadejem Von Horvathom.

SDS proti Milosavljeviću / Profesor, ki ne misli biti tiho

Strokovnjak za medije in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević je avgusta 2022 ob novici, da bo novinar Luka Svetina – pred tem voditelj na Nova24TV, danes na Planetu TV in spletnem portalu Domovina.je – postal voditelj paradne oddaje TV Slovenija Odmevi, za N1 povedal, da »strankarska glasila, kot so Nova24, Demokracija in druge sorodne platforme«, četudi jih najdemo v razvidu medijev, zanj »niso mediji; in avtorji, ki tam delajo, niso novinarji, ampak so strankarski sodelavci in promotorji«.

»Naloga politike je, da zavarovancem zagotovi storitev, ki jo drago plačujemo«

Pravno mrežo za varstvo demokracije je v času zadnje vlade Janeza Janše vzpostavilo več nevladnih organizacij in s tem prebivalstvu pomagalo v iskanju pravice pri najočitnejših in najmnožičnejših kršitvah človekovih pravic. Ko danes zaidemo na spletno stran mreže, se tam že dlje prva objava glasi takole: »Nimaš osebnega zdravnika, a redno plačuješ zdravstveno zavarovanje? Deli svojo izkušnjo in nam pomagaj v pravnem boju za spoštovanje pravice do izbire osebnega zdravnika!«

RTV Slovenija / Medijski SOS

V ponedeljek je svet RTV Slovenija opozoril na še zmeraj negotovo finančno prihodnost javne radiotelevizije, ki bo pri državni zakladnici kmalu zadolžena za osem milijonov evrov, brez vladnega ukrepanja pa bi letošnje leto lahko, če bo varčevala, končala s primanjkljajem približno šest milijonov evrov. Vlada je s finančno injekcijo in desetodstotnim zvišanjem RTV-prispevka že poskušala stabilizirati njeno finančno stanje, a naj bi bil večji del dodatnih sredstev, ki se je stekel v njeno malho, porabljen zaradi prenove plačnega sistema v javnem sektorju. Hišo naj bi pred potopom rešila novela zakona o RTV, ki je v javno obravnavo prišla ravno v ponedeljek.

Populistična in nekonstruktivna retorika GZS 

V ponedeljek je evropska komisija objavila nove, pričakovano znižane napovedi gospodarske rasti. Povprečna gospodarska rast v evrskem območju naj bi bila letos 0,9-odstotna namesto 1,3-odstotna, v Sloveniji pa 2,0-odstotna namesto 2,5-odstotna. Napoved evropske komisije se je s tem približala aprilski napovedi IMF in majski napovedi EBRD, ki Sloveniji letos napovedujeta 1,8- oziroma 1,9-odstotno rast. »V primerjavi z jesensko napovedjo so se ocene precej znižale predvsem zaradi vpliva višjih carin in povečane negotovosti, ki so jo povzročile nedavne nenadne spremembe ameriške trgovinske politike in nepredvidljivost končne konfiguracije carin,« so popravke utemeljili pri evropski komisiji in dodali: »Povečana negotovost zaradi svetovnih trgovinskih napetosti in podnebnih nesreč pomeni negativna tveganja za rast.«

Lekcija iz Trbovelj / Ko (tuji) lastniki industrijskih objektov odločajo o prihodnosti kraja

V Trbovljah, največjem zasavskem mestu z okoli 13.700 prebivalci, vlada zadnje mesece negotovost. Čeprav je aktivistični lokalni skupnosti pred natanko desetimi leti uspelo ustaviti umazano proizvodnjo v cementarni Lafarge, imajo tuji lastniki desetletje mirujočih industrijskih objektov zdaj spet v rokah škarje in platno. Odločajo namreč, komu bodo prodali megalomanske industrijske objekte ob vstopu v mesto, in s tem posredno tudi, ali bo Trbovlje znova bolj okoljsko obremenjeno. Župan in velika večina občinskih svetnikov zahteva vključitev lokalne skupnosti v odločanje in ne izključuje, da objekt odkupi občina – gre za 2,5 milijona evrov –, vendar se zdi, da imajo vodilni trboveljskega Holcima, kot se zdaj imenuje bivši Lafarge, svojo računico.

»Kaj odgovoriti človeku, ki zanika enakost in svobodo?«

Christoph Menke je eden najvplivnejših sodobnih nemških filozofov in osrednja osebnost iz tako imenovane tretje generacije frankfurtske šole, ki je zaslovela s svojo kritično teorijo. To je miselna tradicija, ki je bila v najrazličnejših izvedenkah – v Sloveniji tudi z lacanovsko vejo in Slavojem Žižkom – pogosto podstat številnih levih politik in gibanj. Menke je sicer profesor praktične filozofije na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, konkretno se je doslej ukvarjal z različnimi področji, od umetnosti do pravic, zaslovel pa je v zadnjem času s teorijo osvoboditve. V Slovenijo je prišel na povabilo Goethejevega inštituta in oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Če na oblast pride Janez Janša, Uberju ne bo treba lobirati 

Lani je podjetje Fraport, ki ima v lasti ljubljansko letališče Brnik, zaradi slabe povezanosti letališča s prestolnico oddalo parkirišča za taksiste. Na razpisu je najboljšo ponudbo oddalo podjetje Prolist, čigar direktor Darko Raljić se je zavezal, da bo cena prevoza do glavne avtobusne postaje v središču mesta fiksna, in sicer 22,88 evra. A to velja le za točno lokacijo avtobusne postaje, za katerokoli drugo destinacijo velja čisto drug cenik. To je na boleč način izvedel turist, ki je pripotoval v Slovenijo in za prevoz od letališča do središča Ljubljane plačal kar 66,30 evra, skoraj trikrat toliko. Taksist mu je namreč poleg same vožnje zaračunal še trideset minut čakalne tarife, povrhu tega pa še »dodatek« 18 evrov za kos prtljage, ki ga je imel s sabo. Trikrat manj bi plačal, če bi se odpeljal na avtobusno postajo, namesto nekam drugam v središče mesta, a tega seveda ni vedel, le kako bi?

Bodo evropske države vendarle začele sprejemati resne sankcije zoper Izrael?

Ob 77. obletnici nakbe, eksodusa Palestincev z ozemelj, ki jih je zasedel Izrael med vojno leta 1948, in v času, ko Palestincem spet grozi izgon, tako rekoč druga nakba, in ko v Gazi poteka genocid, je Evropo zajel val protestov. Ti so med drugim potekali v Bruslju, Stockholmu, Berlinu, Ženevi, Milanu, Dublinu, Atenah (...) – med najodmevnejšima pa sta bila tisti v Londonu in Haagu, kjer se je zbralo na desettisoče protestnikov. Njihovo sporočilo je bilo enotno: Evropa ne more zgolj mirno spremljati morije in načrtnega stradanja Palestincev, ki ga izvaja izraelska vlada. Neukrepanje = sostorilstvo.

Umetna inteligenca v pravosodju

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je pred časom v oddaji Politično na TV Slovenija potarnal, da sodstvu težave povzroča umetna inteligenca, pravzaprav to, da jo odvetniki uporabljajo pri svojem delu. Pozval je k čimprejšnji zakonski ureditvi teh vprašanj v pravosodju, »ker je treba to področje regulirati, da bo obvladljivo«.

Kako vojska v svoje vrste privabi mlade?

V naslednjih letih se bodo obrambni izdatki držav članic Nata morali občutno zvišati – to je parola, ki jo v zadnjih mesecih s podporo ZDA ponavlja vodstvo zavezništva. »Pet odstotkov ni zgolj številka, je tudi nujnost,« je izjavil predstavnik ZDA pri Natu Matthew Whitaker. Z njim se strinja tudi Natov generalni sekretar, bivši nizozemski premier Mark Rutte, ki pa poudarja, da mora biti 3,5 odstotka od tega namenjeno tradicionalnim obrambnim izdatkom, 1,5 pa širšim investicijam v varnost.

NSi bo vztrajala

Konec leta 2021 je Robert Golob, ki mu vlada Janeza Janše ni podaljšala mandata na čelu energetske družbe Gen-I, napovedal dejaven vstop v politiko, na začetku naslednjega leta pa se je že dogovarjal s političnimi strankami leve sredine in vodil v anketah javnega mnenja. To pa je bil tudi čas, ko so najpomembnejši predstavniki tedanje koalicije, predsednik vlade, ministri, poslanci začeli prejemati pisemske pošiljke z grožnjami s smrtjo, svoje fotografije s prekrižanimi obrazi, vislicami in celo naboje, na katerih so bila napisana njihova imena. Slišali smo, da se tedanji oblasti godi krivica, da si zasluži našo naklonjenost in da so njeni politični nasprotniki čisto pobesneli.

»Varuhi spomina« / Italijansko združenje Unija Istranov na romanju po Sloveniji

Italijansko združenje Unija Istranov, ki predstavlja istrske ezule (begunce) in njihove potomce, že dolgo izvaja vsakoletna romanja po Sloveniji. Pri tem so večkrat povzročili napetosti med prebivalstvom, na primer leta 2018, ko so jim krajani Lokev preprečili shod pri jami Golobivnica. Leta 2011 so sicer dvignili precej prahu z vabilom na prireditev ob dnevu spomina na žrtve fojb, na katerem so strelski vod italijanskih fašistov, ki je med drugo svetovno vojno usmrtil Slovence, prikazali kot partizane, ki streljajo na civiliste. Pred devetimi leti pa so zahtevali preklic italijanskih odlikovanj slovenskim partizanskim voditeljem Mitji Ribičiču, Marku Vrhuncu in v Trstu rojenemu Franju Rustji.

»Študenti, ki so judovskega rodu, poročajo, da se počutijo ogrožene, saj večina podpira Palestino«

Friedrich Merz, vodja nemških krščanskih demokratov (CDU), je po manjšem debaklu, ko v prvem krogu v bundestagu ni dobil dovolj glasov, le prisegel in postal deseti nemški kancler. To je bila zagotovo slaba popotnica za vlado, naslednico Scholzeve, ki je bila pogosto deležna kritik prav zaradi nestabilnosti. In hkrati za vlado na čelu največjega evropskega gospodarstva, ki naj bi zaradi spremenjenih razmer v svetu igralo vodilno vlogo pri odzivu na Putinovo ravnanje in ruski napad na Ukrajino ter na Trumpovo hazarderstvo v svetovni politiki. Česa se bo morala lotiti najprej? »Številnih tudi starih težav, čeprav novih odgovorov ne vidim na obzorju,« se boji nemški filozof dr. Dirk Quadflieg, profesor na Univerzi v Leipzigu na Saškem, ki sicer velja za eno glavnih oporišč skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), stranke, ki bi od morebitnih napačnih potez nove vlade lahko imela največ koristi. Nedavno sta ga v Ljubljani gostila Goethe-Institut Slovenija in Filozofska fakulteta.

Odvisni od smeti

Država zaradi domnevno hude stiske s kopičenjem odpadkov in njihovim dragim odvozom v tujino želi zgraditi kar dve novi sežigalnici odpadkov, cementarna Alpacem, bivši Salonit, pa četrtino odpadkov, ki jih sežiga v Anhovem, uvozi. A to je le ena od anomalij načrta, od katerega si nov mega projekt, sežigalnico, obeta zlasti ljubljanski župan Zoran Janković. Kaj je še narobe?

Privid sočutja

V času, v katerem vse več ljudi doživlja duševne stiske, v katerem je prava psihoterapija zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema vedno težje dosegljiva in v katerem ima zmeraj več ljudi do umetne inteligence takšna ali drugačna pričakovanja, kot gobe po dežju vznikajo klepetalni roboti (chatboti), katerih poslanstvo je terapevtska in psihološka podpora uporabnikom v stiski. Priljubljene aplikacije, kot so Woebot, Wysa in Youper, pa tudi dobri stari ChatGPT obljubljajo dostopno, hitro in diskretno pomoč pri različnih duševnih težavah, skupno pa imajo več kot deset milijonov zvestih uporabnikov. Virtualna kvazi(psiho)terapija je postala cvetoč posel.