»Nesprejemljivo je, da osebni asistenti nimajo statusa delavca«

V Sindikatu osebne asistence in Zvezi svobodnih sindikatov so na današnjem protestu vlado pozvali k zakonski ureditvi statusa delavcev za osebne asistente, profesionalizaciji asistence ter povečanju vladnih sredstev za izvajanje osebne asistence. Brez izpolnjenih zahtev asistentom grozi nadaljnja deprofesionalizacija in prekarizacija, so opozorili.

»Nogomet je zdaj čista trgovina«

Nagrajeni nemški trener Jupp Heynckes, ki bo v petek praznoval 80. rojstni dan, je v intervjuju za revijo Kicker podal kritično oceno sodobnega nogometa in smeri, v katero gre. Po njegovem mnenju prevladuje v športu čisti komercializem, nogometaši zaslužijo neverjetne količine denarja, navijači pa so zasuti z množico tekem.

Priložnost, da Slovenija jasno stopi na stran prihodnjih generacij

Organizacija Greenpeace je pozvala h globalnemu moratoriju na globokomorsko rudarjenje. V luči nedavnih napovedi ZDA je Greenpeace Slovenija pozval ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon, naj Slovenija nemudoma zavzame stališče v podporo moratoriju na globokomorsko rudarjenje, so danes sporočili.

Slovenska raziskovalka prejemnica evropske nagrade za mlade izumitelje

Slovenska raziskovalka Teja Potočnik, ki je prek svojega britanskega startupa Nanomation razvila rešitev za optimiziranje izdelave čipov, je ena od desetih inovatorjev, ki jim bo Evropski patentni urad junija letos v konkurenci 450 prijavljenih kandidatov podelil nagrado za mlade izumitelje (Young Inventors Prize).

»Brez tega, kar so partizani dosegli v 2. svetovni vojni, ne bi bilo slovenskega jezika in naše države«

V Kinodvoru so danes predpremierno zavrteli film Dan zmage. Dokumentarec Zvezdana Martića oživlja spomin na prelomne dogodke slovenske in svetovne zgodovine ob koncu 2. svetovne vojne. Boji na slovenskih tleh so tudi po kapitulaciji Nemčije maja 1945 še divjali, je za STA poudaril scenarist in režiser Martić.

Nas bodo čez nekaj let res nadomestili računalniki?

"Kdorkoli se je kdaj v zadnjih dveh letih prepustil skušnjavi in v katerem od klepetalnikov z umetno inteligenco preizkusil, ali nas bodo čez nekaj let res nadomestili računalniki, se je lahko precej hitro pomiril. To ne pomeni, da umetna inteligenca ni novo in mogočno orodje: njena sposobnost operiranja z velikimi bazami podatkov, v katerih nas močno prekaša, in zmožnost sintetiziranja podatkov v povzetke, je zelo impresivna."

»Zgodovina nas še ni izučila, potrebovali bi popravni izpit«

"V prvi vrsti je pomembna, ker se je takrat končala najhujša vojna v človeški zgodovini. Olajšanje morda ni prava beseda za opis razpoloženja ljudi, ki so dočakali konec vojne. S koncem vojne pa se ni končalo vse nasilje. Maščevanja je bilo veliko. Pred osemdesetimi leti se ga je skušalo utišati, kasneje pa je to prišlo na dan in danes se o tem govori. Kot zgodovinar menim, da je pravilno in človeško, da se pogovarjamo tudi o tem. Je pa na maščevanje treba gledati v kontekstu. Škoda je, da se v preteklosti to ni razjasnilo na dovoljšen način, da bi vsi skupaj praznovali to osemdesetletnico. Ne nujno vsi na enak način, ampak da bi lahko rekli, da je šlo za mejnik, ko je človek prišel do roba, in da naj se gorje nikoli več ne ponovi."

»Zgodovinarji bodo pri proučevanju pandemije covida-19 imeli težko delo«

"S pandemijo covida-19 se je začel svet zavedati obstoja velikih bolezni, da pandemije niso le stvar preteklosti, ampak se dogajajo nam, tu in zdaj živečim. Izkušnje, ki smo jih pridobili v tej pandemiji, bi se morale odražati v bolj domišljenih, predvsem smiselnih preventivnih ukrepih in v sami organizaciji življenja v državi v času takšnih katastrof. Nacionalno pomembno mora postati vprašanje, kako se upravlja država v času kriz, da bi se s tem preprečilo izrabljanje krize za druge namene in da bi se ukrepalo izključno v dobro prebivalstva."

FOTOGALERIJA / Študentski piknik

V četrtek, 1. maja, je v parku Tabor v Ljubljani potekal študentski piknik, ki je vključeval politične, športne in druge dejavnosti.

»Delo ne sme postati takšno breme, da bi povzročalo bolezen«

"Menim, da bi se morali v praksi približati Skandinavcem – veliko bolj kot priznavanje poklicnih bolezni je pomembno, da ne dovolimo ali toleriramo ne fizičnih obremenitev na delovnem mestu in ne duševnih. Ustvarjati bi morali delovna okolja, ki so do človeka, delavca prijazna. Veliko več je treba vlagati v promocijo zdravja na delovnem mestu. Delo ne bi smelo biti vedno večja obremenitev in breme, ki se ga moraš čim prej rešiti, ampak bi moralo postati del življenja. Ne trdim, da je, niti ni potrebno, da je vsem ljudem delo prijetno, ampak ne sme postati takšno breme, da bi povzročalo bolezen."

Doba zdravih življenjskih let delavca v Sloveniji

"Bodimo si na jasnem o dobi zdravih življenjskih let delavca v Sloveniji. Po uradnih podatkih, ki jih lahko dobimo recimo na NIJZ, imamo delavce, ki se jim okoli 50. leta eksponentno povečuje nevarnost mišično-kostnih obolenj. To pomeni, da je slabo poskrbljeno za delovno okolje. Mi zdaj govorimo o tem, da mora država poskrbeti za okolje, v katerem bi bilo več zaposlitev, hkrati pa delodajalci ne poskrbijo za tako delovno okolje, ki recimo ne bi povzročalo dolgotrajnih bolniških staležev. Te dabate ni, je pa debata o tem, da je treba bolniške skrajšati in napadati izkoriščevalce. Ampak če še enkrat pogledamo podatke: mislim, da imamo celo epidemijo slabih delovnih pogojev, ki se nalagajo na generacije delavcev. In to se izrazi pri delavcih, ki so recimo starejši od 45 let. Kako bodo izpolnili pogojev za upokojitev, če jih bo pa dohitela bolniška ali pa, bog ne daj, invalidnost?"

»V vsaki arhitekturi je vedno prisoten tak ali drugačen nadzor nad družbo«

"Arhitektura je vedno tudi orodje ljudi, ki imajo vojaško, finančno, politično in družbeno moč, in z naročili in svojimi izvajalci arhitekti odrejajo, kako naj družba živi."

»V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu«

"V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu, torej da bi se množično naslanjala na podporo industrijskega delavskega razreda. Ko se stvari premaknejo na raven, da levica nagovarja urbane subkulturne manjšine, desnica pa kulturno večino, ki večinoma sovpada z delavskim razredom, potem je polarizacija postala kulturna, razredno vprašanje pa je postavljeno na stranski tir."

Lani v Sloveniji brez izbranega zdravnika okoli 140.000 ljudi, letos pa kar 158.000

Lani je bilo v Sloveniji brez izbranega zdravnika okoli 140.000 ljudi, v začetku letošnjega leta pa kar 158.000. Več kot 230.000 žensk in deklet, starejših od 13 let, je tudi brez dostopa do ginekologa, kar jim zelo omejuje dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, je Amnesty International zapisal v poročilu za leto 2024.

»Nikotin je podobno zasvojljiv kot kokain ali heroin«

"Mladi se ne zavedajo, kaj to pomeni za njihovo zdravje, tudi ne razmišljajo o vsebnosti teh izdelkov, kot ugotavljamo v eni od raziskav, ko se pogovarjamo z mladimi. Nikotin je zelo zasvojljiva snov, bolj zasvojljiva oziroma podobno zasvojljiva kot kokain ali pa heroin, in mlajša ko je oseba, ko začne uporabljati izdelek z nikotinom, močneje in hitreje se bo zasvojila. To pomeni, da bo tudi pozneje imela velike težave pri opuščanju, morda sploh nikoli ne bo opustila teh izdelkov in bo posegala vedno znova po izdelku z nikotinom. Poleg tega raziskave kažejo, da če mladostnik začne uporabljati elektronske cigarete ali pa brezdimne tobačne izdelke, ima nekajkrat zvišano tveganje, da bo postal kadilec cigaret."

»Podnebni zakon potrebujemo takoj! Vsako odlašanje pomeni dodatno škodo za ljudi.«

"Seveda bi si želeli, da prenehamo subvencionirati fosilna goriva in da milijarde, ki jih zapravimo za uvoz fosilnih goriv, raje namenimo gospodinjstvom in gospodarstvu za prilagoditev na podnebne spremembe. Ampak podnebni zakon potrebujemo in potrebujemo ga takoj - vsako odlašanje pomeni dodatno škodo za ljudi, sploh za najranljivejše, za gospodarstvo in za okolje."

Dopolnitev seznama poklicnih bolezni

Zveza svobodnih sindikatov ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu poziva ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupnik, naj na podlagi predlogov zveze dopolni seznam poklicnih bolezni. Predlagajo še, naj vlada v EU glasuje za začetek postopka za oblikovanje nove evropske direktive o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu.

Nevarnosti in prednosti umetne inteligence

Današnji svetovni dan varnosti in zdravja pri delu izpostavlja vlogo umetne inteligence pri izboljšanju varnosti pri delu. Vendar pa Inšpektorat za delo svari, da lahko v primeru nenadzorovane uporabe ogrozi varnost zaposlenih. Ob uporabi umetne inteligence so potrebne regulativne smernice in širša družbena razprava, menijo.

V Sloveniji je skoraj polovica mladih zaposlenih zgolj za določen čas

Dostojno delo za mlade je glavni temelj družbene vključenosti, osebnega razvoja in trajnostne prihodnosti, so pred praznikom dela poudarili izvajalci projekta DD - dostojno delo. Po njihovih navedbah je v Sloveniji skoraj polovica mladih zaposlenih za določen čas, izzivi pa se kažejo tudi pri prehodu iz izobraževanja na trg dela.

Svetlana Makarovič / »Potrebujemo združeno fronto rdečih umetnic in umetnikov«

"Bombe z dolarskimi znaki padajo po nedolžnih ljudeh na vseh koncih sveta, izraelski genocid nad Palestinci ne ugaša, na udaru so osnovne pravice žensk, vzpostavljena so nova koncentracijska taborišča, norci zasedajo najvišje položaje na čelu držav."

»Vlade vedno pomagajo kapitalu, da ima vse vajeti v svojih rokah«

"Zagotovo je razred kapitalistov največji sovražnik delavstva, vendar pa tudi liberalna demokracija, ki jo poznamo pri nas, na koncu vedno podleže interesom kapitala. Tudi zdaj, ko imamo tako imenovano levo opcijo v vladi, smo nekateri zgroženi in se sprašujemo, kaj je levega v vladi, ki podaljšuje delovno aktivnost za pridobitev pravice do pokojnine. Vlade tako vedno pomagajo kapitalu, da ima vse vajeti v svojih rokah. Dokler bo kapitaliste zanimal zgolj dobiček na račun delavca, ki od svojega dela ne bo mogel dostojno živeti, in se bo za profite uničevalo naravo in zdravje ljudi, bo obstajal ta konflikt."