Banka v kombiju

Nova Ljubljanska banka (NLB) v želji po zmanjšanju stroškov, ki jih ustvarjajo stalne poslovalnice, uporablja dve zanimivi rešitvi: prva je mobilni bankomat, druga mobilna poslovalnica Bank & Go. NLB iz leta v leto manjša število stalnih poslovalnic in bankomatov. Tako je bilo pred devetimi leti v mreži NLB 143 poslovalnic in 638 bankomatov, zdaj je poslovalnic 75, bankomatov pa 539. Število bankomatov se je zmanjšalo za skoraj 100, število stalnih poslovalnic se je prepolovilo.

Zastrupitev delavcev

Na začetku meseca se je zgodila nesreča na območju gradbišča Centra Rog. Policisti so bili okoli 20. ure obveščeni, da so se štirje delavci zastrupili, saj naj bi bili delali v zaprtem prostoru, pri čemer so uporabljali naprave, ki so sproščale ogljikov monoksid. Na dogodek je opozoril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki se je spraševal, zakaj so bili delavci sploh tako pozno na gradbišču: »Zagotovo niso bili tam, ker jim je fino v soboto zvečer iti kaj postorit na gradbišče.«

Zaprta vrata

Prejšnji teden je začel teči prijavni rok, v katerem se bodoči študentje lahko vpišejo na želeno študijsko smer. Veselje nekaterih je bilo tik pred zdajci uničeno. V preteklosti so se lahko dijaki s poklicno maturo, ki so opravili še maturo iz dodatnega, petega predmeta, vpisali na tako rekoč katerikoli študij. Letos to ne bo mogoče.

Slikar Arjan Pregl nad sovražni govor na Twitterju z umetnostno vzgojo

Slikar Arjan Pregl je na spletnih družbenih omrežjih skorajda vsak dan deležen žaljivk in groženj. To še zlasti velja za njegovo udejstvovanje na Twitterju, kjer se v uporabnike zaganja neobvladljiva četa anonimnih desno usmerjenih trolov, katerih namen je blatenje tistih, ki so po njihovem mnenju nasprotniki stranke SDS.

Kriza tiskanih medijev

Sociolog dr. Niko Toš je tisti edini profesor, ki je predaval že prvi generaciji študentov Fakultete za družbene vede v Ljubljani (tedaj Visoke šole za politične vede), in pionir na področju raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji. Pred desetimi leti se je upokojil, a kot raziskovalec je še vedno dejaven. Jutra, ki jih preživlja skupaj s soprogo, s katero se oba počasi približujeta devetdesetemu letu starosti, so danes nekoliko drugačna kot nekoč. Še vedno vstajata precej zgodaj, tega sta namreč vajena še od prej, nato pa se po zajtrku usedeta vsak v svoj fotelj in prebirata dnevni časopis. Že več let sta naročena na Dnevnik in Delo, redno prebirata tudi Mladino. Gre za tradicijo, za jutranji ritual, ki jima resnično veliko pomeni. »Pred mesecem ali dvema je bila ta dolgoletna tradicija jutranjega branja časopisov žal prekinjena,« pove dr. Toš. »Dobila sva obvestilo, da dostava v tem delu Kamnika žal ni več mogoča, zato časopis po novem dobivava prek Pošte Slovenije. Ta dostava pa je časovno težko določljiva, pade v popoldanski čas. Najina lepa navada, biti zjutraj informirana ob pisanju dnevnega tiska, je tako padla v vodo.« Še več, če želita prebirati kakšno od časopisnih prilog, recimo Sobotno prilogo ali Dnevnikov Objektiv, se morata po njo odpraviti k najbližjemu prodajalcu časopisov. Na domači naslov bi jo namreč dobila šele v ponedeljek. Skupaj s soprogo nista edina, ki se srečujeta s podobnimi težavami. Daleč od tega.

RTV / Čudež kreativnega računovodstva

Leta 1999 sta ameriška socialna psihologa David Dunning in Justin Kruger objavila prelomno študijo z naslovom Nedorasel in brezbrižen: kako težave v dojemanju lastne nesposobnosti vodijo v napihnjeno samopodobo, v kateri sta dokazala, da so posamezniki z omejenimi sposobnostmi, veščinami ali izkušnjami z določenega področja nagnjeni k drastičnemu precenjevanju svojega dometa. Takšni posamezniki ali posameznice naj ne bi bili zmožni vsaj približno objektivnih primerjav s sodelavci, njihova visoka samopodoba pa naj bi bila obratno sorazmerna z njihovimi zmožnostmi. Obstoj Dunning-Krugerjevega učinka je od tedaj potrdila vrsta raziskav, ne nazadnje pa tudi vsakdanja opažanja dogajanj predvsem na političnem in gospodarskem področju. V Sloveniji pa imamo naravnost čudovito priložnost za opazovanje omenjenega pojava tudi v samem vrhu RTV Slovenija.

Izredne razmere na RTV

Skoraj dva meseca je ustavno sodišče potrebovalo za odločitev, ali začasno zadržati novelo zakona o RTV ali ne. Zakon je zdaj deloma zadržalo, pri čemer odločitev sama odpira več pravnih in dejanskih vprašanj, kot jih rešuje. Odgovarja pa na eno vprašanje: ali se lahko politično motivirana razgradnja javnega medija nadaljuje? Lahko, pravijo ustavni sodniki, in to do nadaljnjega, pri čemer bi trajanje utegnili meriti tudi v letih. Postopek sicer že ves čas vodi ustavni sodnik dr. Rok Svetlič, ki je bil novembra 2021 izvoljen z glasovi SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in manjšinskih poslancev. Gre za sodnika, ki brez izjeme zatrjuje, da sočustvuje z ljudmi, katerih človekove pravice so kršene, a hkrati vedno najde razlog, zakaj jih v njihovem boju za pravico ne more podpreti. To je storil tudi tokrat.

Sanjske službe

Christian Rynning-Tønnesen je predsednik uprave norveškega Statkrafta, največjega norveškega proizvajalca električne energije in tretjega največjega na svetu. Za primerjavo, Slovenija na leto proizvede 16* teravatnih ur električne energije, v Statkraftu jih na leto proizvedejo 70. V Sloveniji 16 teravata električne energije proizvaja okoli 6000 zaposlenih, med katerimi je tudi množica predsednikov uprav, direktorjev, svetovalcev in drugih elektroenergetskih strokovnjakov s tako imenovanimi individualnimi pogodbami – samo v Elektru Ljubljana jih je 12 poleg uprave. V Statkraftu 70 teravatov proizvede le okoli 4800 zaposlenih. In ob takšni dodani vrednosti je seveda prav, da je Christian Rynning-Tønnesen primerno plačan in nagrajen. Lani je zaslužil kar 537 tisoč evrov (vse zneske objavljamo v bruto), ob tem pa je dobil še 74 tisoč evrov nagrade za poslovno uspešnost. Je najbolje nagrajen menedžer med norveškimi v državnih podjetjih.

Deseksualizirani bomboni

Maskote, ki promovirajo bombončke M & M’s, so že od leta 1954 animirani antropomorfni bomboni. Korporacija Mars, ki proizvaja najbolj priljubljene sladkarije na svetovnem trgu, med njimi omenjene bombone, je v skladu z moralnim prebujenjem ZDA posodobila videz maskot, da bi bile »bolj vključujoče« in bi se prilagodile »dinamičnejšemu, naprednejšemu svetu«. Sprememba je bila subtilna: zeleni bombončici so skrajšali noge in jo iz škornjev z visokimi petami preobuli v športne copate, s čimer naj bi jo rahlo deseksualizirali, predstavili pa so tudi nov lik. To je vijolični bombonček, ki ima nekaj odvečnih kilogramov.

Samo ljubezen

Podatkovna znanstvenica Frances Haugen je predlani zapustila podjetje Facebook (danes ga poznamo pod imenom Meta) in razkrila dokumente, ki pričajo, da Metini algoritmi načrtno spodbujajo sovražne vsebine. Kot je povedala v intervjuju za Mladino, je bil odločilen trenutek leta 2018, ko so algoritmi preklopili na sledenje tako imenovanim pomenljivim družbenim interakcijam. »Gre za število klikov, komentarjev, všečkov in delitev, ki jih dobi posamezna objava. V praksi pa to pomeni, da k ’pomenljivim družbenim interakcijam’ štejejo tudi sovražni komentarji, ki se praviloma kopičijo pod najspornejšimi vsebinami. Gre za vsebine, ki ljudi delijo, so neresnične ali škodljive. Najskrajnejše vsebine imajo tako največji doseg. Facebookove algoritme torej poganja jeza, sovraštvo pa je najhitrejša pot do klika,« je dejala.

Napadalec na Niko Kovač obsojen, preden je oškodovanka o tem kaj vedela 

Pred dnevi je javnost (in oškodovanko Niko Kovač) presenetila novica, da je bil moški, ki je direktorico Inštituta 8. marec napadel 25. oktobra lani, prej kot v treh mesecih obsojen na pogojno zaporno kazen. Postavila so se številna vprašanja, od učinkovitosti represivnega aparata in sodstva do nenavadnega položaja, v katerem se je znašla oškodovanka, ki o tem ni vedela nič. Poiskali smo odgovore.

Novi razpečevalci resnice

Na desnici velja, da ne gre zaupati »mainstream« medijem, saj so ti del tako imenovane globoke države. Na ta račun lahko že več let spremljamo razmah alternativnih kanalov informiranja, desnica – ko jih ne poskuša prevzeti, kot to počne z RTV Slovenija – ustvarja množico portalov, televizijskih kanalov in tiskanih medijev, ki so videti kot mediji, zvenijo kot mediji in se kot mediji tudi predstavljajo. Pa čeprav to praviloma niso. Podobno kot v času Janševih vlad cvetijo zasebni visokošolski projekti (in se javni denar steka v zasebne projekte Mateja Makaroviča in Boruta Rončevića), cvetijo tudi zasebni medijski projekti.

Narod si bo pisal diagnozo sam

Rak je z razlogom ena najbolj strah vzbujajočih bolezni ali natančneje, skupina sorodnih, izjemno nevarnih obolenj. Čeprav sodobna znanost praktično iz dneva v dan dosega skokovit napredek, še vedno ni sposobna v celoti premagati raka. Ta je v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti med moškimi in drugi najpogostejši med ženskami; vsako leto za vsemi vrstami raka skupaj pri nas umre okoli 6500 ljudi. Za lažjo predstavo – to je že skoraj na ravni celotnega števila žrtev, ki jih je v zadnjih treh letih med Slovenci in Slovenkami terjala epidemija covid-19. Za korono je od leta 2020 umrlo okoli 7000 ljudi, rak pa je v istem obdobju odnesel okoli 20.000 življenj. Številne izmed teh smrti bi lahko preprečili, marsikateri bolnik in bolnica pa bi se raku lahko izognil sam.

Marina Ovsjanikova / »Tako kot milijoni Rusov sem tiščala glavo v pesek«

Marina Ovsjanikova se je rodila leta 1978 v Odesi. Oče ukrajinskega rodu je kmalu umrl, z mamo Rusinjo sta se pozneje preselili v Grozni. Leta 1993 sta pred čečensko vojno zbežali v Krasnodar na jugu Rusije, kjer je študirala novinarstvo in delala za lokalno državno televizijsko postajo. Leta 2002 se je preselila v Moskvo in med letoma 2003 in 2022 delala za Prvi kanal, televizijski program, ki ga nadzoruje Kremelj. Marca 2022 je v večernih poročilih v živo v kamero pomolila protivojni plakat, zato so jo zaradi pozivanja k neprijavljenemu protestu kaznovali z denarno kaznijo, sledili sta še dve. Po julijskem protivojnem protestu s plakatom pa so jo priprli, začeli preiskavo in ji naložili hišni pripor. Oktobra lani je zbežala iz Rusije. Ima dva otroka, stara 12 in 18 let.