Ograja ni tam zato, da bi varovala, temveč je tam kot element represije

Ograja ni tam zato, da bi varovala kogarkoli, temveč je tam kot element represije. Na prvih dveh petkovih kolesarjenjih in večih drugih protestih v istem obdobju ni bilo nobene ograje, pa ni prihajalo do kakršnega koli nasilja, prav obratno, vse skupaj je bilo veliko bolj sproščeno in je potekalo v povsem mirnem duhu. Več

Boogaloo varde

Protesti v ZDA so osvetlili še eno nevarno razpoko v ameriški družbi. Gibanje Boogaloo, skupnost oboroženih in skrajno desnih "akceleracionistov", je v zadnjih tednih večkrat poskušalo zlorabiti nemire za dosego svojega cilja. Kaj je njihov cilj? Druga državljanska oziroma rasna vojna. Več

»V času epidemije se je predpisovalo antibiotike kar po telefonu«

"V času epidemije se je predpisovalo antibiotike kar po telefonu, pričakujem bumerang, povečala se bo odpornost na antibiotike, težave se bomo morali lotiti z obema rokama. Bolnišnice v času epidemije niso bile polne, zdaj pa se bodo začele bolnišnične okužbe. To je pomembno in ključno področje, ki pa ni cenjeno, vsi se otepajo tega dela, saj veljaš za policaja, ko nadziraš, ali si razkužujejo roke, nosijo rokavice, maske … Čaka nas tudi prenova zakona o nalezljivih boleznih, zelo bi bila vesela, če bi v Sloveniji zavladal pozitiven odnos do cepljenja." Več

Nekateri protestniki nosijo velik napis »Tudi Jezus bi se udeležil tega protesta«

"Petkovih protestov se udeležujejo predstavniki vseh družbenih skupin in vseh starosti, v ospredju gotovo niso nekakšni »anarhistični levičarji«. Na shodih prevladujejo izobraženi ljudje, bodisi mladi, ki šele odpirajo prve dišeče cvetove, in pa seveda tudi starejši, ki so se v življenju že izkazali s kreativnim doprinosom družbi, s skrbjo za naše skupno dobro. Skratka, to so zaskrbljeni ljudje brez vnaprej proklamiranega družbenega predznaka, ki pozorno spremljajo dogajanja in jim ni vseeno. Pozdravljajo javna pisma, ki jih naši družbeno angažirani intelektualci (pa ne »anarhisti«) pošiljajo vladi ter jo rotijo, naj vendar spoštuje demokratične standarde. Sto intelektualcev sestavi tako javno pismo, še dodatni tisoči se podpisujejo. Nekateri protestniki nosijo velik napis »Tudi Jezus bi se udeležil tega protesta«. Kaj pa bi na to porekel nadškof?" Več

Prestrukturiranje sodobnega kapitalizma v globalne verige multinacionalk

V Atriju ZRC Ljubljana bo v sredo, 17. junija ob 19. uri potekala okrogla miza, na kateri bodo predstavili zbornik Verige globalnega kapitalizma, ki je izšel pri Založbi Sophia in predstavlja manj znano raziskovanje "globalnih vrednostnih verig", ki ga je treba bolje poznati, saj obravnava temeljna protislovja našega družbenega razvoja. Ukvarja se s svetovnimi sistemi proizvodnje in potrošnje, ki jih sestavljajo globalne verige dobaviteljev pod oblastjo mednarodnih korporacij.  Sodelujejo: sociologinji in urednici tematskega zbornika Ana Podvršič in Maja Breznik ter novinarka in fotografinja Meta Krese. Več

Seznam junakov obveščanja v času pandemije

Nevladna organizacija Novinarji brez meja (RSF) je objavila seznam 30 junakov obveščanja v času pandemije novega koronavirusa, na katerem so novinarji, žvižgači in mediji, katerih pogum, vztrajnost ali inovativnost so pripomogli k širjenju zanesljivih in pomembnih informacij med pandemijo. Med njimi je tudi Slovenec Blaž Zgaga.  Več

RTV Slovenija je talka različnih političnih interesov

RTV Slovenija je del medijske krajine, ki jo sestavljajo različni mediji javnega in komercialnega značaja. Vendar je za ohranjanje javnega interesa pomembno, da obstajajo mediji, ki so finančno in lastniško neodvisni od lastniških ali političnih centrov moči, kar je ključno za avtonomijo delovanja tako teh kot tudi vseh drugih medijev in bistvenega pomena za zagotavljanje pluralnega javnega interesa ter ustvarjanje verodostojnih in kakovostnih vsebin. Pobudnice in pobudniki iz akademske in novinarske sfere so zato objavili peticijo za ohranitev javne in neodvisne RTV Slovenija. Več

Učinki zaprtja trgovin ob nedeljah

Zaradi zaprtja trgovin ob nedeljah, ki ga predvideva predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini, bi delo izgubilo do 12 tisoč zaposlenih na leto, trgovci pa bi bili ob desetino prihodkov, je 7. junija v oddaji 24ur dejala predsednica trgovinske zbornice (TZS) Mariča Lah. Več

»Škoda, da ti ljudje ne poznajo mojega moža, kot ga jaz poznam, ker bi gotovo spremenili mnenje«

"Govorice vedno so. Če imaš tako izpostavljenega moža, kot je moj mož, to leti tudi na družino. Človek se mora na to navaditi in imeti neko distanco. Mene te stvari več ne prizadenejo. S tem nimam več težav. S tem imajo tisti težave, ki to delajo." Več

»Na koncu bodo krive šole, čeprav priporočil ni mogoče upoštevati«

V osnovnih šolah po vrnitvi vseh učencev v šole opozarjajo, da vseh priporočil NIJZ ni mogoče izvajati v praksi, predvsem ko gre za prevoze učencev in mešanje skupin pri izbirnih predmetih. Če pouk jeseni ne bo mogel potekati vsaj približno tako kot pred epidemijo, je bolje, da še naprej poteka na daljavo, opozarja ravnatelj Goran Popović. Kot je za STA povedal predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan, so se morali po vrnitvi vseh učencev nazaj v šolo v začetku junija soočiti z vsem, na kar so v njihovem združenju opozarjali že pred tem, da bo zelo težko zagotoviti priporočila, ki jih je za organizacijo pouka dal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Več

Hoteli morajo prijavljati zunajzakonske pare v isti sobi

Ruski hoteli morajo po novem nacionalno agencijo za varstvo potrošnikov Rospotrebnadzor obveščati o zunajzakonskih parih, ki so njihovi gostje in si delijo isto sobo, poroča dnevnik ruske vlade Rosijska Gazeta. Pravila, ki so jih sprejeli ta mesec z namenom zajezitve epidemije covida-19, določajo, da si lahko hotelsko sobo lahko delijo člani iste družine, drugače pa je lahko v vsaki sobi le po ena oseba. Za pare to načeloma pomeni, da morajo biti poročeni, drugače morajo predstavniki hotela inšpekciji utemeljiti, zakaj so par namestili v eno sobo. Več

Abecedarij svobode govora: anonimnost

Anonimnost je včasih nujen predpogoj za svobodo govora. Za žvižgače je lahko skrivanje identitete edina zaščita pred preganjanjem policije, izgubo službe ali nasiljem. Seveda pa vsakdo, ki se je kdaj priklopil na internet, ve, da anonimnost ni vedno v službi informiranja javnosti. Možnost skrivanja lastne identitete (in ustvarjanja neskončnih novih) predstavlja moralni hazard: spletne propagandne vojske ali osamljeni zafrustriranci lahko tako rekoč zastonj ustrahujejo, spodbujajo sovraštvo in celo rušijo demokracije. Več

Sedanjo vlado vodi ekstremno desničarska stranka

Na petkovih protestih je bilo večje število posameznikov, po poročilih medijev naj bi jih bilo sedem, deležnih popolnoma neopravičljive, čezmerne in brutalne uporabe policijske prisile, med njimi je bil ponovno Jaša Jenull. V Alternativni akademiji zato svarimo pred legitimacijo represije in njeno uporabo, na kar je nedavno opozoril Forum za demokracijo (»Policijska represija proti protestnicam in protestnikom je popolnoma nedopustna!«) in z več kot 100 uglednimi podpisi državljank in državljanov sprožil alarm, ki ga ne smemo preslišati. Več

Ana Roš: »Pa saj nisem hotela ničesar slabega, nisem jaz sramota slovenskega naroda«

"Moja objava z Dalijevo masko iz Netflixove serije La Casa de Papel in pesmijo Bella ciao je zgolj sporočilo, da država mora imeti načrt. Mi pa smo drobili in se na dnevni bazi ukvarjali s hitrimi rešitvami, ki nimajo globinskega načrta. Ampak objava se je brala politično, ne pa poslovno. Potem so me zasuli mediji s prošnjo za izjavo, a smo namesto o načrtih govorili o komunizmu. Naslednji dan sem dobila odprto pismo Mateja Lahovnika, glavnega svetovalca vladne skupine za pomoč gospodarstvu v epidemiji, ki ga nisem razumela. Če bi res želel mojo pomoč, bi zlahka dobil številko mojega telefona in vprašal. Takšna, kot sem, bi seveda pomagala. Nato se je na najbolj žaljiv način začelo obdelovati moje ime in moje goste. Nekateri predstavniki vlade so te stvari celo retvitali. Zanimivo, da so našli čas, ko bi morali delati načrt." Več

Ko so Jenullu trije policisti pritiskali na hrbet, vrat in glavo, sem brez razmišljanja preskočil ograjo 

Naj začnem z dejstvi. Sem Jaša Mrevlje-Pollak, vizualni umetnik, živim v Ljubljani. Sem samozaposlen v kulturi, ne prejemam socialne podpore, nisem lenuh in nisem kaviar socialist. Protestov v Ljubljani se od samega začetka udeležujem zaradi nestrinjanja s politiko razdiranja, ločevanja, laži, sovraštva, agresije in koalicijskega oportunizma. Več

Trump nad pravice transspolnih oseb

Ameriško ministrstvo za zdravstvo je v petek, 12. junija sporočilo, da bo uveljavljalo zaščito pred diskriminacijo na podlagi spola glede na biološko opredelitev spola kot moškega ali ženskega in ničesar vmes. S tem bodo transspolnim osebam ukinili zaščito pred diskriminacijo, ki so jo uvedeli v času predsednika Baracka Obame. V ZDA se za transspolne opredeljuje okoli 1,5 milijona ljudi. Več

»Če bi moral biti v službi, kjer bi moral redno beležiti svoj delovni čas, bi dal odpoved«

"Če bi moral biti v službi, kjer bi moral redno beležiti svoj delovni čas, bi dal odpoved. To je bila tudi moja reakcija, ko je Univerza v Ljubljani to vzpostavljala. Sem rekel, da bom šel."  Več

VIDEO: Slavoj Žižek analizira spremenjeni svet

Politični analitik Samo Burja je v videointervjuju, ki si ga lahko ogledate na povezavi spodaj, spregovoril s filozofom Slavojem Žižkom. Za medij Big Think, ki ima zgolj na portalu YouTube skoraj tri milijone naročnikov, sta spregovorila o svetu, ki sta ga epidemija novega koronavirusa in vladni ukrepi za zajezitev širjenja pahnila v politično, družbeno, gospodarsko in zdravstveno krizo. Zgodovinski trenutek se odvija pred očmi vseh nas.  Več

Daniel Radcliffe: »Transspolne ženske so ženske«

Avtorica knjižnih uspešnic o Harryju Potterju J.K. Rowling je razkrila, da je bila žrtev nasilja v družini in spolnega napada ter, da se je v mladosti spraševala glede spolne identitete. V 3695 besed dolgem eseju je napisala, da je izkušnje delila, da bi v kontekst postavila pretekle in nedavne kontroverzne komentarje o transspolnih ženskah. Čeprav je javnosti znana že več kot 20 let, ni nikoli spregovorila o nasilju v družini in spolnem napadu, ki ju je doživela.  Več

Negativna dediščina

Sistemski rasizem in policijsko nasilje imamo tudi v regiji. Že tako težaven položaj beguncev je v času pandemije postal še neznosnejši. K sreči je policijsko in drugo nasilje, ki se izvaja na Balkanu, končno prišlo tudi pred Evropsko sodišče za človekove pravice. Medtem pa na Hrvaškem, razen kršitev človekovih pravic in policijske brutalnosti, v imenu ministrstva za zunanje zadeve krčijo še gozdove, ki so bili zgodovinsko zatočišče pred nasiljem in prostor odpora. Več

FOTO + VIDEO: Kolesarjem so se na protestih pridružili tudi pešci

Protestniki, ki že več petkov izražajo nezadovoljstvo z vladnimi ravnanji in opozarjajo na korupcijo ter zahtevajo odstop in predčasne volitve, so v Ljubljani tokrat tudi sestopili s koles, saj so se kolesarjem na pridružili tudi pešci. S polnega Prešernovega trga so se skupaj odpravili proti Trgu republike, kjer so pred parlamentom izrazili nasprotovanje fašizmu, militarizaciji in represiji. Protestniki so se tradicionalno zbrali tudi po nekaterih drugih mestih, med drugim v Mariboru in na Obali, pa tudi v Berlinu. Največ so jih našteli v Ljubljani, po uradnih ocenah več kot deset tisoč. Več

Organizatorji protestov sporočajo: Ob 19. uri na Prešernovem trgu, ob 20. uri pred parlamentom

Organizatorji petkovih protivladnih protestov v Ljubljani sporočajo, da se pešci danes zberejo ob 19. uri na Prešernovem trgu, kolesarji pa ob isti uri začnejo krožiti po mestu. Do 20. ure pa naj bi se vsi zbrali na Trgu republike nasproti parlamenta. Napovedali so, da udeleženke in udeležence protestov tam čaka pester program. "Odra še vedno ne potrebujemo, ker bomo svoja sporočila predajali z drugimi sredstvi," so zapisali in dodali "pripeljite še kakšnega novega prijatelja in povejte naprej".  Več

Negativni vzorci

Tako kot drugod po svetu so se tudi slovenski raziskovalci kmalu po začetku epidemije lotili projekta zaznavanja ostankov novega koronavirusa v odpadnih vodah. Z analizo vzorcev, odvzetih na centralnih čistilnih napravah, bi namreč lahko po njihovih napovedih spremljali razširjenost virusa v populaciji določenega območja. Tako bi morebitno povečanje števila okužb zaznali, še preden bi okuženi obiskali zdravnika in okužbo potrdili s testom. Več

Kip trgovca s sužnji so protestniki zrušili in potopili na »dno morja«

V središču britanskega mesta Bristol je od leta 1895 stal bronasti kip Edwarda Colstona, razvpitega trgovca s sužnji. Ni treba posebej poudarjati, zakaj je bil spomenik žaljiv do temnopolte manjšine, ki je nekaj let vztrajala, da mora mesto sramotni kip odstraniti. Več

»Pisali bi ’judovske zvezde’ v kartone.«

Kot je prejšnji teden pred nenadno spremembo svojih stališč povedala predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik, so tudi posamezni zdravniki nasprotovali hitremu razvrščanju stanovalcev domov za starejše glede na primernost za sprejem v bolnišnico: »Lahko rečem le to, da so nekateri zdravniki, ki ne želijo biti imenovani, odklonili sodelovanje v takšnih ocenjevanjih – ker so bili zaradi tega v nemilosti, jih tudi zdaj ne moremo pozivati k javnemu izpostavljanju. Bili so torej zdravniki, ki so se spraševali, čemu tak ukrep, čemu tak pristop – toda stvari so šle svojo pot ...« V nadaljevanju objavljamo razmišljanje zdravnice v eni izmed večjih slovenskih bolnišnic; v skladu z obrazložitvijo Čebašek Travnikove o pritiskih, ki so jih v nasprotju z zdravniki iz podmladka NSi deležni tovrstni oporečniki, bomo njeno ime zadržali v uredništvu. Več

»Gre za demontažo okoljskih politik, ki smo jih gradili vsaj zadnjih 20 let«

Prejšnji teden so člani Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije Boruta Pahorja družno obvestili, da odstopajo. Prva liga poznavalcev področja podnebnih sprememb in varstva okolja je predsedniku dala košarico, ker se ni zmogel odločno opredeliti proti razgradnji sistema varstva okolja in omejevanja delovanja nevladnih organizacij, ki se dogaja pod novo vlado. Med njimi je poleg legendarnih strokovnjakov, kot sta dr. Dušan Plut in dr. Lučka Kajfež Bogataj, tudi Andrej Gnezda, vodja projektov pri okoljski organizaciji Umanotera, predstavnik mlajše generacije okoljevarstvenikov. Več

Facebook, gluh in slep

Nedolgo nazaj so krožile govorice, da bo Marc Zuckerberg kandidiral za ameriškega predsednika. Kot mlad, liberalen protikandidat Donalda Trumpa bi imel dobre možnosti, saj ima več milijonov podpornikov, na svetovnem prizorišču je znan že leta, glede tehnoloških vprašanj je svetoval nekdanjemu predsedniku Baracku Obami in šel na kosilo z nemško kanclerko Angelo Merkel. Sprejel je tudi druge voditelje vlad z vsega sveta in se dobro znašel v političnih krogih. Več

Kapitalizem je pač trdoživ

Med najhujšo gospodarsko krizo ena od panog očitno doživlja izjemno konjunkturo: to je kritika kapitalizma. Ko rast popusti in se poveča brezposelnost, postanejo bolj slišni kritiki kapitalizma, globalizacije in tržnega gospodarstva. Tako je bilo, ko je Karl Marx sredi 19. stoletja razvil svojo teorijo, in enako se je zgodilo, ko je pred več kot desetimi leti gospodarstvo pretresla finančna kriza. Več

Krvni strdki

Do nedavnega so zdravniki okuženim najprej predlagali precej tvegano ravnanje: ostanite doma in počakajte, le če vročina v nekaj dnevih ne bo popustila ali če bi nastopila dihalna stiska, se odpravite v bolnišnico. Več

Upokojenka: »Kaj pa bo, ko pride drugi val? Naj kar pocrkamo?«

Zgodbo upokojenke Mici (85), ki jo spodaj posredujemo v celoti, je objavilo društvo Humanitarček. Kriza, ki so jo sprožili ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa, je prizadela marsikaterega starostnika. Tudi upokojenko Mici, ki ima borih 405 evrov pokojnine. Prilagajanje na razmere karentene je bilo v zadnjih mesecih težko. Tudi finančno. Med drugim jo je presenetila visoka položnica za razkuževanje skupnih prostorov v bloku, kjer živi. "28 evrov smo dali za pucanje z razkužilom! Pa nas je v bloku preko 20! To je več kot moja penzija," je potožila.  Več