Cena predolgih delovnikov je visoka

Cena predolgih delovnikov je visoka, saj zaradi njih v svetu vsako leto umre na stotisoče ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna organizacija dela (ILO) ocenjujeta, da je leta 2016 zaradi 55-urnega ali še daljšega delovnega tedna za posledicami možganske kapi umrlo 398.000 ljudi, zaradi srčno-žilnih bolezni pa okoli 347.000. Več

Od danes dovoljeni treningi in tekme za vse športnike ...

Treningi so od danes dovoljeni vsem športnikom, ki jih določa zakon o športu, pa tudi vsa tekmovanja, na katerih je lahko do 50 odstotkov zapolnjenih sedišč ob predpogoju testiranja na novi koronavirus oziroma za cepljene in prebolevnike. Dovoljena je tudi športno rekreativna dejavnost v skupini do 50 vadečih. Več

Vsi srednješolci in študenti ponovno v šolskih klopeh

Danes bodo v šolske klopi znova sedli vsi srednješolci, tudi študenti bodo lahko predavanja poslušali v živo. Glede na vladni semafor sproščanja epidemioloških ukrepov se v rumeni fazi spet v celoti odpirajo srednje šole in fakultete. Več

V Sloveniji od danes poostren nadzor nad kolesarji

Agencija za varnost prometa skupaj s policijo maja pozornost usmerja v opozarjanje na "večjo varnost kolesarjev v prometu". Del teh aktivnosti, ki jih izvaja v sodelovanju s policijo, bo od danes do konca meseca poostren nadzor nad kršitvami prometnih predpisov kolesarjev in kršitvami drugih udeležencev do kolesarjev. Več

»Tole intervjuvanje na nacionalki je nasploh ena smešna štala«

"Tole intervjuvanje na nacionalki je nasploh ena smešna štala. Vsak bo gostil svoje. Mi naše, vi vaše. En tak pakt o nenapadanju. Ne hodite nam v zelje in ne hodite nam rabutat hrušk. Jože bo podelal vse z desne, drugi pa vse z leve poloble tega malega koščka sveta. Skratka, nacionalka že udejanja v intervjuju izrečeno idejo Jambreka, da bi imeli na nacionalki dva pola, dve uredništvi, dve programski usmeritvi. Dva koncepta bi se tolkla za pozornost gledalcev. In končno bi mokre sanje o uravnoteženosti postale dejstvo. In bili bi prvi na svetu, ki bi lahko v ustavo zapisali idejo o dualizmu. Tistem dualizmu, ki so ga v največji stranki na svetu razlagali kot posebnost, unikum in bistvo našega jezika. Dvojino so zamenjali z dualizmom. Dualnim pogledom na svet. Vsako dejstvo, vsaka resnica ima dve plati. Dva pogleda. Dve strani in dve razlagi. Seveda pa se že vnaprej ve, katera je prava." Več

»Če se ljudem ukrepi ne bodo zdeli smiselni, bodo brcali in grizli, razumljivo«

"Sedaj je čas, da pustimo pri miru zunanje prostore, problemi so namreč še vedno isti - delovni prostor, prezračevanje, nadomestila, motivacija, da si doma. Ni poanta v tem, da imamo karantene in potem poročamo, kako smo opravili 150 nadzorov. Ne moreš nadzorovati vsega. Ima pa vsak pravico izvedeti, ali je bil v visoko rizičnem stiku, pa naj mu to pove prijatelj, ga pokliče epidemiolog, javi aplikacija, za katero mi je zelo žal, da je pristala tam, kjer je. In znova tudi pri aplikaciji za iskanje stikov je šlo bolj za komunikološki problem kot vsebinski. Človek mora dobiti priložnost, da pozna cilj, zakaj sedi doma, in ne ostane brez finančne zmožnosti kupiti otroku tisto, kar mu mora kupiti. Te zadeve mu je treba omogočiti, ne pa mu groziti, da boš trkal na vrata vsaka dva dneva. To ne gre, sploh ne več kot eno leto. Potrebujemo opolnomočenje ljudi za dosego cilja. Tisti, ki bo želel, bo vedno našel način, bo šel zvečer ven, našel bo pravno zanko, šel v klet, vedno bo možno sistem zafrkniti, pa mu lahko daš za vrat pet inšpektorjev. Pomembno je, da se populaciji zdijo ukrepi smiselni. Če se ljudem ukrepi ne bodo zdeli smiselni, bodo brcali in grizli, razumljivo." Več

Si bodo nasprotniki mask nadeli maske?

Proticepilci in nasprotniki nošnje mask ne gredo vedno nujno skupaj, a skoraj praviloma se oboji oklepajo teorij zarote. Najnovejša od slednjih namiguje, da naj bi ljudje, ki so se že cepili, lahko bili prenašalci, kot trdijo sami, umetno ustvarjenega virusa, ki naj bi izvajal »načrtovan genocid nad človeštvom«. Cepljeni naj bi tako po njihovem izločali proteine, ki so jih prejeli s cepivom, in širili okužbo, zaradi katere bi ženske lahko – med številnimi drugimi težavami – postale neplodne. Nova teorija zarote bi lahko nasprotnike nošnje mask in zanikovalce virusa prepričala v nepredstavljivo, ki je, da bi si nadeli maske in začeli ohranjati fizično distanco. Več

»Civilna družba se je zbudila, oblast pa ne«

"Vprašanje, kako se ljudje v družbi počutijo, je v prvi vrsti odvisno od oblasti. Ta lahko mednje vnaša sovraštvo, ali jih deli, kot to dela trenutna garnitura. Lahko deluje tudi integrativno. To je problem. Izkazalo se je, da se je civilna družba zbudila, oblast pa ne." Več

FOTO + VIDEO: Več tisoč ljudi na protestu za pitno vodo in »ministrov« skok v Ljubljanico 

Petkovi protestniki so danes protestirali za pitno vodo, zbralo se je okoli 3000 ljudi. S kolesi in peš so se od Trga republike odpravili do Prešernovega trga, kjer sta jih nagovorili predstavnica organizacije Umanotera Gaja Brecelj in koordinatorka zbiranja referendumskih podpisov za pitno vodo Alenka Kleč Bricelj. Več

Danes ob 19. uri kolesarjenje za pitno vodo

Protestniško gibanje je danes v sporočilu za javnost zapisalo, da bo danes ob 19. uri na Trgu republike v Ljubljani kolesarilo za vodo. Obenem v gibanju pozivajo k zbiranju podpisov za referendum za pitno vodo, za katerega še vedno manjka več tisoč podpisov, časa pa je zgolj še dober teden. Po informacijah Protestne ljudske skupščine bosta javnost nagovorili Gaja Brecelj, predstavnica organizacije Umanotera, in Alenka Kleč Bricelj, koordinatorica prostovoljk in prostovoljcev za zbiranje referendumskih podpisov. Več

Suspendirani robotski psi

Newyorčani še niso pripravljeni na futuristično distopijo, v kateri se po ulicah sprehajajo robotski psi. Kdo bi jim zameril? Roboti, ki so jih zadnjih nekaj mesecev po ulicah New Yorka sprehajali policisti, so videti, milo rečeno, srhljivo, njihovo premikanje deluje kot stop-motion animacija iz kakšne znanstvenofantastične grozljivke, obujene iz preteklosti, vendar pa so izjemno spretni in zmogljivi: »vidijo« v temi, spretno premagujejo ovire in agilno skakljajo po stopnicah. Več

Spolnost starostnikov ne sme biti tabu

Moški poljublja moškega. Par se skriva pod odejo. Ljubimca se združita v strastnem poljubu. Ženska je od svojega partnerja pravkar dobila sočen poljub na vrat. Vsi so goli. In stari. Štejejo od šestdeset do osemdeset let, a so ravno tako strastni in ljubeči kot mladi pri dvajsetih. Več

V imenu upokojencev

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) velja za neprofitno in eno najštevilčnejših humanitarnih organizacij pri nas, zato se je smiselno vprašati, kako deluje. Pogosto se namreč, hote ali nehote, izkaže, da predvsem v interesu aktualne oblasti in svojega vodstva. Več

Policiste nad študente

Pretekli teden se je v Študentskih domovih v Rožni dolini pripetil nevsakdanji dogodek, ki ga vsaka od vpletenih strani razlaga drugače. Več

Bo Jambreku izjava, da so kolesarji fašisti, koristila? 

Peter Jambrek ima problem. Med letoma 2004 in 2008 je kljub kritikam stroke in javnosti prišel do akreditacij in koncesij za svoje zasebne fakultete. Njegove Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za državne in evropske študije in Fakulteta za slovenske in mednarodne študije so na tej podlagi doslej od države dobile preko 20 milijonov evrov koncesij. A ta konstanten dotok denarja je pod vprašajem. Več

Ne zaupajo vladi, ne zaupajo v cepiva

Konec preteklega tedna je družba Ninamedia za Mladino izvedla javnomnenjsko raziskavo na vzorcu 1250 anketirancev in anketirank. Zastavili smo jim tri vprašanja. Če so na vprašanje, ali se nameravajo cepiti zoper covid-19, odgovorili negativno, smo poskušali ugotoviti, zakaj se ne želijo cepiti, na koncu pa smo še preverili, koliko na njihovo mnenje vpliva ravnanje odločevalcev. Prvo vprašanje je razkrilo, da je bilo izmed anketiranih vsaj z enim odmerkom cepljenih že dobrih 23 odstotkov, slabih 22 odstotkov se še namerava cepiti, 18 odstotkov anketiranih se še ni odločilo, kar 36,6 odstotka pa je trdno odločenih, da se ne bodo cepili. Slednje smo zato vprašali po razlogih, zakaj k cepljenju ne želijo pristopiti. Dobra dva odstotka bosta tako ravnala iz zdravstvenih razlogov, 18,5 odstotka zavrača cepljenje na splošno in ne verjame vanj. Kar 62,9 odstotka anketiranih ne zaupa cepivom zoper covid-19, dodatnih 6,7 odstotka anketiranih pa zavrača cepljenje zato, ker jim ni omogočeno, da bi izmed cepiv, ki so na voljo, izbrali tisto, ki mu sami najbolj zaupajo. Slabih deset odstotkov anketiranih ni želelo razkriti razlogov za zavračanje cepljenja. Več

Cena zapravljenega zaupanja

Slovenija le počasi leze proti ustrezni precepljenosti prebivalstva proti koronavirusu, ki je temelj za vrnitev v normalo. V paniki je vlada dokončno sprostila naročanje na cepljenje in po načelu »kdor prej pride, se prej cepi« odprla dostop za vse, ki se želijo zaščititi. Toda vsi si tega ne želijo, kar se kaže v znatnem deležu prebivalstva, ki je do cepljenja zadržan ali ga celo zavrača. Takšen odnos je izraz tradicionalne slovenske zadržanosti do cepiv, pa tudi neustrezne komunikacije oblastnikov, ki so pri marsikom zbudili odpor do svojih ukrepov, tudi tistih dobrih. Več

Sušifikacija žuželk

Znanstvenofantastični spektakel Iztrebljevalec: 2049 v uvodni špici prikazuje neskončne kalifornijske farme, prekrite z gostimi oblaki megle, kjer kmetje ne vzgajajo živine, temveč debele ličinke še debelejših hroščev, ki v tej mrki viziji prihodnosti človeku pomenijo glavni vir beljakovin. Množična proizvodnja žuželk kot hrane za ljudi ima v filmu jasen namen: bližnjo prihodnost naše civilizacije predstaviti kot distopijo, ob kateri se gledalec zgrozi. A pravzaprav se ob tem prizoru želodci obračajo predvsem zahodnjakom: dobri dve milijardi ljudi po vsem nezahodnem svetu ima namreč najrazličnejše žuželke tako rekoč na dnevnem jedilniku. Najrazličnejše kulture po vsem svetu že od človeške zore glodajo čričke, gosenice, kobilice, črve in druge vrste malih gomazečih bitij. Ta bodo morda kmalu pristala tudi na naših krožnikih: številni okoljevarstveniki v žuželčjih obedih prepoznavajo rešitev za naš planet, ki (tudi) po zaslugi množične živinoreje naglo tone v okoljsko pogubo. Uslišala jih je evropska komisija, ki je te dni posušene ličinke hrošča mokarja zakonodajno odobrila kot primerne za prehrano. Podjetni posamezniki tudi pri nas že gojijo črvičke, ki bodo morda v naslednjih letih začeli polniti police vaših najljubših veleblagovnic. Dober tek vsem skupaj. Več

Javna blaginja za vse ali zasebno razkošje za nekatere

V zadnjih tednih se končno odvija resna strokovna razprava o noveli Zakona o vodah. A pravi, zakonsko določen čas zanjo je bil prej – v času priprav sprememb zakona. Vsaka tako pomembna sprememba, ki bo imela neposreden vpliv na naravo, na našo pitno vodo in na naše zdravje, bi morala biti skrbno strokovno pretehtana. A ko je bil za to čas, se je vse odvilo hitro in potihoma. Več

»Izbira cepiva mogoča šele po splošni precepljenosti«

"Ta trenutek zaradi prednostnih skupin, ki jih uveljavljamo, ne moremo hkrati uveljaviti tudi izbire cepiva. Lahko bi prišlo do nejasnosti pri določitvi predvidenih datumov cepljenja. S splošno precepljenostjo v prvem krogu verjamem, da bo podlaga, da odpremo tudi izbiro cepiva, ki pa bo v naslednjih faza zelo odvisna od priporočil stroke." Več

Obilje dobre vode lahko nepredstavljivo hitro izgine

Vrednosti pitne vode iz pipe se človek zares zave, ko ta ne priteče več. Ko jo moraš prinašati domov iz najbližjega potoka, cisterne ali trgovine, vsaka kapljica postane zelo dragocena tudi v Sloveniji, kjer imamo sicer še obilje dobre vode. To obilje lahko kaj hitro izgine, če se bomo uspavali v prepričanju, da se taki količini, izvirov, potokov, rek in jezer ne more zgoditi nič. Več

Referendum se bo zgodil in pokazal bo, da je združeno ljudstvo še kako močno

Tukaj sem, ker si želim, da od Slovenije in sveta nekaj ostane še za mojo generacijo. Želim si, da politika ne bi za voljo kapitala popolnoma zanemarila naših želja in potreb in preprosto uničila prihodnost zame in za generacijo mojih otrok, vnukov, pravnukov. Želim si, da se mi pri mojih letih ne bi bilo treba boriti za najbolj osnovne človekove pravice kot je dostop do vode. Želim si, da se pandemije korona virusa ne bi uporabljalo za tiho zlorabo političnih postopkov in institucij. Želim si, da se mi ne bi vsak dan zdelo, da me prav nihče ne posluša, da naši klici na pomoč izzvenijo nekje na poti do državnega zbora. Več

Mednarodna pobuda za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev v Sloveniji

Partnerji pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (Media Freedom Rapid Response - MFRR) bodo konec maja in v začetku junija izvedli virtualno misijo v Sloveniji, s katero želijo oceniti informacije glede poslabšanja okolja za svobodo medijev v zadnjem letu, so zapisali. Več

V Sloveniji bodo s cepljenjem otrok in mladostnikov še počakali

Na ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so za STA pojasnili, da bodo s cepljenjem otrok proti covidu-19 začeli takrat, ko bo o tem odločila Evropska agencija za zdravila (Ema). Več

Sodišče ustavilo postopek zoper dijakinjo, ki je bila na avtobusu brez maske

Okrajno sodišče v Celju je ustavilo postopek zoper mladoletno dijakinjo, ki je lani septembra v Ljubljani na avtobus vstopila brez zaščitne maske, je poročala televizija POP TV. V obrazložitvi sklepa je sodišče zapisalo, da kršitev pravil o uporabi mask v nobenem predpisu ni določena kot prekršek. Stroški postopka bremenijo proračun. Več

Protipotresni obnovi se ne posveča posebne pozornosti

Protipotresni obnovi se v Sloveniji ne posveča posebne pozornosti, potresna odpornost stavb pa je raznolika tako, kot so raznolike stavbe, so opozorili na virtualna konferenci o potresni ogroženosti stavb v Sloveniji. Standardov protipotresne varnosti ne izpolnjujejo zlasti objekti, zgrajeni pred potresom v Skopju leta 1963. Več

Zakaj bi se borili za pitno vodo in prost dostop do obale?

Zakaj bi se borili za pitno vodo in prost dostop do obale? Več

Cepljenje s cepivom AstraZenece ni tvegano za vse mlajše od 30 let

Tveganje za nastanek krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece pri mlajših od 30 let večje od koristi cepiva le, kadar je razširjenost covida-19 med prebivalstvom majhna. Več

Ko se tatovi pretvarjajo, da so serviserji

Na Policijski upravi (PU) Ljubljana opažajo pojav drznih tatvin iz stanovanjskih hiš, ki jih storilci izvršujejo na zelo prefinjen in pretkan način, oškodovance pa zavedejo do te mere, da preteče kar nekaj časa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. "O omenjenih dogodkih smo že večkrat poročali tudi v medijih, vendar opažamo da so ljudje še vedno premalo previdni ali pozorni do neznancev, ki prihajajo na njihove domove in jih ogovorijo. Žrtve pa so predvsem starejši občani. Storilci žrtev zamotijo s pogovorom (bodisi da so serviserji, bodisi da so prišli odkupit staro železo, da prihajajo iz elektro službe in si ogledujejo teren, kje bi postavili nove daljnovode, da bodo opravljali sanacijo odtokov itd.) in jih tako zvabijo iz hiše ali od hiše, tako da je nimajo več pod nadzorom," so pojasnili na PU Ljubljana.  Več

»Janša je narodnega heroja, ki se je boril proti fašistom, razglasil za zločinca. Pahor pa je bil tiho.«

"Ko je bila leta 2020 stota obletnica rojstva Janka Premrla Vojka, sem se na trditev o morilcih v grobnici narodnih herojev odzval. Sem zadnji živi borec brigade, poimenovane po Janku Premrlu Vojku. Primorce sem spomnil, da je predsednik SDS njihovega in našega narodnega heroja, ki počiva v grobnici narodnih herojev, razglasil za zločinca. Seveda smo se borili. Seveda se med vojno ubija. Vendar se je Janko Premrl Vojko boril proti fašistom. Povedal sem tudi, da sem pričakoval reakcijo predsednika republike. Predsednik je Primorec. Kot Primorec bi o Janku Premrlu Vojku moral kaj vedeti. Vsaj z eno besedo bi se moral predsedniku SDS zoperstaviti in mu povedati, da se z narodnimi heroji tako ne dela. Vendar je bil tiho. Cela Primorska je imela Janka Premrla Vojka za junaka." Več