MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Družba

    Kak moški ...

    Twitter je vedno poln izjav, v katerih pride na plano resnična osebnost javni oseb, denimo politikov in političnih vojščakov. Včasih se trudijo biti duhoviti, pa jim ne uspe, spet drugič želijo kaj poudariti, a jim kaj hitro odnese vajeti iz rok. Še posebej, ko se nato na njihove izjave prilepijo sledilci in poobjavljajo objavljene cvetke. Več

  • Staš Zgonik

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Družba

    Brezplačen javni prevoz?

    Talin, glavno mesto Estonije, je leta 2013 postal največje mesto na svetu z brezplačnim javnim prevozom. Z letošnjim julijem je Estonija možnost brezplačnega lokalnega javnega prevoza razširila na večino države. Več

  • Izak Košir

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Družba

    Iz Amerike z »ljubeznijo«

    Britanska agencija First Choice je pri tisoč otrocih, starih od šest do 17 let, opravila anketo o poklicih, ki bi jih ti radi opravljali, ko odrastejo. Več kakor tri četrtine jih je odgovorilo, da si ne želijo postati pripadniki tradicionalnih poklicev, kot sta zdravnik in odvetnik, temveč bi od vseh mogočih poklicev najraje postali vlogerji. Ti na različnih spletnih platformah, kot je YouTube, objavljajo videobloge, posnetke, na katerih v intimi svojega doma v kamero govorijo o najrazličnejših temah. Večinoma gre za videodnevnike, v katerih posamezniki izražajo svoja mnenja, včasih resnejša, drugič bolj šaljiva, odvisno od koncepta (če tega sploh imajo). Več

  • Vasja Jager

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Družba

    Strašni novi svet

    Sedaj že znameniti sklep številka 41 je senat ljubljanske Filozofske fakultete sprejel konec aprila. Z njim je določil, da bo fakulteta prihodnja tri leta v internih pravilnikih za označevanje spola uporabljala ženski slovnični spol namesto moškega, kot je bilo v navadi doslej. Četudi gre na prvi pogled za dokaj obskurno potezo, so burni odzivi pokazali, da je Filozofska fakulteta z njo v resnici posegla v samo jedro sedanje družbene strukture. S polemiko o novih pravilnikih pa se je Slovenija končno vključila v globalni proces pretresanja temeljnih kategorij, iz katerih izhajajo neenakosti, s katerimi sodobnega človeka omejuje kapitalizem. Več

  • Prostovoljno suženjstvo ali zaposlitev?

    Ne, to ni še en kliše o tem, kako kapitalizem zasužnjuje delavce, ki v svojem življenju nimajo druge izbire, kot da delajo za golo preživetveno plačo. Ta pogosto uporabljena marksistična metafora na eni strani podcenjuje svobodo odločitve, ki jo omogoča zaposlitev, na drugi strani pa zlorablja nesvobodo, v katero je bilo samo v Ameriki nasilno vrženih okrog 10 milijonov ljudi. To je raje zgodba o tem, da je zaposlitvena pogodba enaka suženjski pogodbi, prostovoljni različici suženjstva – enaka ne v tisti grdi dejanskosti, ki je prakso zaznamovala, temveč v temeljnih načelih, ki obe instituciji določajo. Več

  • Izak Košir

    5. 7. 2018  |  Družba

    Novinarji imajo pravico do svobode govora v zasebni komunikaciji

    Vodstvo RTV Slovenija je 27. marca 2018 za svoje zaposlene objavilo posebno »Izjavo o odgovornem javnem ravnanju sodelavcev RTV Slovenija«, s katero je posebej opozorilo na poklicna merila in načela novinarske etike, ki v 21. členu zapovedujejo, da »novinarji, uredniki in drugi ustvarjalci radijskih in televizijskih programov s svojim javnim in političnim delovanjem, z dejavnostmi v prostem času, z zasebnimi posli in finančnimi interesi ne smejo zlorabiti položaja v RTV Slovenija, škodovati natančnosti, nepristranskosti in verodostojnosti programov RTV Slovenija, ogrožati ugleda in dobrega imena posameznikov ali celotnega javnega zavoda ter zaupanja poslušalcev in gledalcev v vsebino programov RTV Slovenija.« To so pred kratkim na nacionalki poslali v javnost, ker so se na družabnih omrežjih pojavili zapisi, kjer to osnovno vodilo delovanja vseh zaposlenih na RTV Slovenija naj ne bi bilo upoštevano. Slednje so označili za primer ravnanja, ki ni v čast novinarstvu in zaposlednim na RTV Slovenija. Več

  • Vasja Jager

    3. 7. 2018  |  Družba

    "Smo SDK, tožilstvo, inšpekcija, politična stranka in policija obenem"

    Sindikati so še edina družbena sila, ki sistematično skrbi za vse bolj okrnjene delavske pravice. Od lanske jeseni največjo slovensko centralo, Zvezo svobodnih sindikatov (ZSSS), vodi 56-letna pravnica Lidija Jerkič, ki je na tem položaju zamenjala neuničljivega Dušana Semoliča. Toda Jerkičeva je že dokazala, da je nalogi kos, pod njenim vodstvom pa sindikati prehajajo na naslednjo stopnjo svojega razvoja. Več

  • Uredništvo

    2. 7. 2018  |  Družba

    »Skrb zbujajoče je, da je na zadnjih volitvah glasovalo le 12 odstotkov mladih do 30. leta«

    Slovenska pisarna Zagovornika načela enakosti je pretekli teden v Ljubljani gostila konferenco, ki sta jo organizirala Evropska mreža zagovornikov načela enakosti Equinet in Evropski mladinski forum. Tema konference je bila diskriminacija mladih, ki je po mnenju organizatorjev še posebej problematična, ko nastopa v povezavi z drugimi osebnimi okoliščinami, kot so spol, narodnost, invalidnost. spolna usmerjenost, družbeni položaj, premoženjsko stanje ali katera koli drugo osebna okoliščina. Več

  • IK, STA

    2. 7. 2018  |  Družba

    "Nadzorovani centri za migrante bi lahko bili problematični"

    Po dogovoru EU o migracijah je slišati opozorila ob predlogu vzpostavitve nadzorovanih centrov za obravnavo migrantov. Direktorici Mirovnega inštituta Neži Kogovšek Šalamon se zdi namestitev v tak center, četudi je prostovoljna, problematična, če bo gibanje ljudem omejeno in bo pridržanje pogoj za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito. Več

  • Zmagovalci svetovnega prvenstva

    Svetovno nogometno prvenstvo se je prevesilo v sklepno fazo tekmovanja, polovica ekip je po skupinskem delu zapustila prvenstvo, preostale države pa lahko še vedno upajo na končni uspeh. Kljub temu, da razplet na igrišču še ni poznan, pa lahko iz dogajanja okoli mundiala razberemo, kdo je pravi zmagovalec. Nenazadnje, nogometno prvenstvo je le reprodukcija družbenega, političnega in finančnega stanja sveta. Gre za refleksijo odnosov med državami oz. nogometnimi reprezentancami, kjer ima zahod še vedno dominantno vlogo. Prav ta vloga pa je tesno povezana s pravim zmagovalcem prvenstva. Več