Ivan Bratko / »Politična zloraba umetne inteligence bi lahko porušila temelje demokratičnih procesov, kot jih poznamo«

Ivan Bratko, profesor računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je slovenski pionir raziskovanja umetne inteligence, v svetu pa velja za enega od utemeljiteljev strojnega učenja. Prve analize medicinskih podatkov z uporabo strojnega učenja je izvajal med prvimi v svetu že na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo strojno učenje še izrazito robna, eksperimentalna veja računalniške znanosti. Čeprav ko razmišlja o potencialih umetne inteligence, še zdaleč ni pesimist, ki bi opozarjal le na pogubno moč novih tehnologij, ga že dobro desetletje močno skrbi možnost zlorabe umetne inteligence, posebej v politične namene. Ta bojazen je z vzponom naprednih jezikovnih modelov dobila popolnoma nove razsežnosti.

Discipliniranje narodne manjšine

Oktobra lani je skupina županj in županov 11 dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin na državni zbor naslovila pobudo za spremembe več zakonov za potrebe urejanja romske problematike. Ker ni bilo pravega odziva, pravijo, so predlagane spremembe v zakonodajni postopek vložili kar sami, s podpisi volivcev. Trdijo, da jim gre »za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij«, a v resnici gre za nesistemske parcialne spremembe, namenjene romski skupnosti, katerih rdeča nit je dodatno pogojevanje, omejevanje in jemanje pravic. Seveda z namenom »izboljšanja položaja romskih otrok«.

Absolutist svobode govora

Logotip sinjemodre silhuete ptice se je na naših zaslonih čez noč spremenil v minimalistično črno ikono, ki jo krasi črka X. Ekscentrični multimilijarder Elon Musk je lani za vrtoglavo vsoto 44 milijard ameriških dolarjev kupil Twitter in čez noč porušil enega najmočnejših adutov čedalje manj pomembnega družbenega omrežja, njegovo prepoznavno blagovno znamko. Nekateri strokovnjaki za trženje pravijo, da je to »samomorilsko dejanje«. Je radikalna sprememba zares tako nepremišljena, kot se zdi na prvi pogled?

Izčrpavanje okoljskih aktivistov

V Italiji se pripravljajo na sprejem zakonskih sprememb, ki bodo zelo zaostrile denarne kazni, predvidene za uničevanje ali iznakaženje kulturnih spomenikov. Po novem naj bi znašale med deset in šestdeset tisoč evri. Čeprav ukrep številni podpirajo, je hkrati deležen ostrih kritik, saj pravi razlog za njegovo uveljavitev ni toliko povezan s skrbjo za kulturno dediščino kot z apetiti skrajno desne vlade pod vodstvom Georgie Meloni, da bi finančno izčrpala okoljske aktiviste, ki s svetovno odmevnimi protesti, v katere vključujejo velike umetnine in kulturne spomenike, opozarjajo, da Italija odločno premalo prispeva k boju proti globalnemu segrevanju in planet s tem poganja v podnebno katastrofo.

Pornografijo na spletu gledajo že devetletniki

Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV) so v okviru projekta Center za varnejši internet, ki ponuja tudi storitev Safe.si, v osnovnih in srednjih šolah opravili raziskavo o spletni pornografiji. Izsledki kažejo, da se mladostniki s pornografijo na spletu srečajo res zelo zgodaj, večina se zaveda nevarnosti tega, še vedno pa se o spolnosti, sploh z odraslimi, redko pogovarjajo.

Luisa Neubauer / »Katastrofe morajo biti vzgib za večje sistemske spremembe in te spremembe ne bodo padle z neba, moramo jih izboriti«

Luisa Neubauer je podnebna aktivistka. Je ena glavnih organizatork protestniškega gibanja Fridays for Future (Petki za prihodnost) v Nemčiji in izjemno vpliven glas ozaveščanja o nujnosti podnebnega ukrepanja v najmočnejši evropski državi. Protesti Fridays for Future so se razvili iz »šolske stavke« takrat 15-letne Grete Thunberg avgusta 2018 pred švedskim riksdagom (parlamentom). Že marca 2019 se je na protestu po vsem svetu zbralo več kot milijon ljudi, šest mesecev kasneje, 20. septembra, pa do zdaj rekordni štirje milijoni, od tega 1,4 milijona v Nemčiji.

Dvojna morala cerkve in zdravniških organizacij

Portugalsko vlado že od leta 2015 vodi Antonio Costa, nekdanji župan Lizbone, socialist, katerega stranka je na lanskih volitvah nepričakovano dobila absolutno večino. Kljub dolgoletnim izkušnjam in parlamentarni večini ne vlada brez težav. Portugalska je tradicionalna, katoliška država, in ko je parlament sprejel zakon o dekriminalizaciji evtanazije, ta neozdravljivo bolnim omogoča pomoč pri končanju življenja, ga je z vetom dvakrat onemogočil konservativni predsednik Marcelo Rebelo de Sousa, o njem pa je razpravljalo še ustavno sodišče. Nazadnje ga je dopustilo, maja je začel veljati. Tako je Portugalska postala ena izmed redkih držav, kjer je evtanazija ali pomoč pri samomoru v tej ali oni obliki pravno dopustna.

Poplave / Kako naprej?

Minuli ponedeljek, na dan solidarnosti, je po podatkih civilne zaščite pri odpravljanju posledic poplav pomagalo več kot 12 tisoč prostovoljcev. Njihovo število je v dnevih za tem začelo upadati in tudi iz civilne zaščite so sporočili, da je potreb po prostovoljcih vse manj. Najnujnejša sanacija, večinoma čiščenje naplavin in mulja, je končana, zdaj je vse več potreb po kvalificiranih strokovnjakih s posebnimi znanji. Za začetek bodo to uradne službe, ki morajo za prvo silo pokrpati javno infrastrukturo. Tem bodo sledili drugi poklici. Težave in dileme, ki bodo prišle za tem, bodo vse bolj zapletene. Potrebni bodo hidrologi, dobri gradbinci in statiki. Tudi vlada je ta teden sporočila, da v okviru interventne zakonodaje išče predloge, kako še pomagati prizadetim, ki naj bi jih bilo med 10 in 20 tisoč. V Komendi, kjer naj bi bilo prizadete 80 odstotkov občine, predlagajo gradnjo zadrževalnika vode, pa odpis dajatev na položnicah za elektriko in vodo ter moratorij na odplačevanje stanovanjskih posojil. Približno med tisoč in štiri tisoč gospodinjstvom, ki naj bi izgubila vse, trenutno z najnujnejšim pomagata predvsem Rdeči križ in Karitas.

Rasizem kot operativna metoda dela

Te dni ob italijansko-slovenski meji poteka tradicionalni čezmejni Festival src, ki vsako leto v italijanska Humin in Čento ter v slovenski Bovec pripelje folklorne skupine z vseh koncev »eksotičnega« tako imenovanega tretjega sveta. Pred petimi leti je tam nastopila tudi skupina 25 kubanskih plesalk in plesalcev, ki pa jih je med sprehodom po bovških ulicah zmotila slovenska policija, jih odpeljala na policijsko postajo in jim izrekla po 500 evrov kazni, ker so osebne dokumente pozabili v sosednji italijanski Čenti, ter jih dolge ure zadrževala še po tem, ko je organizator festivala dokumente že dostavil na policijo. Skupina plesalk in plesalcev, ki so nekoliko temnejše polti od povprečnega prebivalca Bovca, je potem v tem slovenskem severnoprimorskem mestecu z enourno zamudo vseeno navdušila obiskovalce.

Univerza po bolonjsko

Če boste zavili v italijansko mesto Bologna in tam naročili špagete z bolonjsko omako, vas bodo gledali postrani. Bolonjske omake tam namreč ne poznajo, gre za ragu, namesto s špageti pa tega postrežejo s širokimi rezanci. Podobno kot za bolonjsko omako velja tudi za bolonjsko reformo. Bolonjska deklaracija, podpisana pred več kot dvajsetimi leti v Bologni, si je naložila, da vzpostavi enoten evropski visokošolski prostor, ki bi zagotavljal primerljivost in povezljivost med nacionalnimi visokošolskimi sistemi. A se je ob uveljavitvi prek bolonjske reforme sprevrgla v nekaj povsem drugega, pravijo njeni kritiki, in v slovenski visokošolski prostor prinesla več težav kot koristi.

Kaj čaka osnovne šole?

V osnovnošolskem izobraževanju, ki čaka na obljubljeno reformo, se obeta nekaj novosti: več športa, več obšolskih dejavnosti, večja vloga nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) pri vpisu učencev v srednje šole. Uvajali naj bi se tudi novi predmeti, kot sta drugi tuji jezik in računalništvo in informatika. Omenjene rešitve pa med nekaterimi zaposlenimi v šolstvu in vodilnimi v stroki zbujajo precej pomislekov. Zakaj in kaj se sploh dogaja v zvezi s šolsko reformo?

Umetna inteligenca v izobraževanju

Uporaba orodij umetne inteligence v izobraževanju je vedno pogostejša, po njih posegajo učenci in učitelji. Kljub temu da prinašajo potencial za izboljšanje nekaterih vidikov učnega procesa, pa je z njimi treba ravnati previdno, predvsem pa se o njih izobraziti ter zasnovati strategije, kako bomo to neizbežno novo realnost vključili v izobraževalni sistem.