Napoteni delavci

Pred dnevi je v javnosti spet zakrožilo opozorilo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da je podražitev napotitev delavcev v tujino najbolj prizadela izvoznike gradbenih in tehničnih storitev, če bodo podjetja izpolnila grožnje s selitvijo v tujino, pa bo država ob 145 milijonov evrov.

Magijski obredi

Četudi nova obvoznica v Železnikih še nima uporabnega dovoljenja, je prejšnji petek po dolgem čakanju stekel promet po njej. Na čisto uradno odprtje bo treba še nekoliko počakati, cesto pa sta vsaj v začasno uporabo skupaj izročila tamkajšnji župan Marko Gasser in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek; poleg občanov so se jima pridružili še predsednik državnega sveta Marko Lotrič in minister za delo Luka Mesec, oba doma iz Selške doline, ter poslanec SDS Žan Mahnič. Pa tudi župnik Tine Skok, ki je ob tej priložnosti blagoslovil novo pridobitev Železnikov.

Reševanje nacionalke

Po junijskem pozivu sveta RTV Slovenija, naj vlada izpelje delno uskladitev RTV-prispevka z inflacijo (in po odgovoru premiera Roberta Goloba, da več denarja ne reši zmeraj vseh težav, kar smo lahko videli že v zdravstvu), so se na kulturnem ministrstvu vendarle odločili pripraviti odlok o desetodstotnem zvišanju prispevka s prihodnjim letom. Odlok je še v medresorskem usklajevanju in naj bi ga vlada sprejela do konca meseca, z zdajšnjih 12,75 evra bi se prispevek s prihodnjim letom lahko zvišal na 14,02 evra na mesec za gospodinjstvo. Pomeni to konec težav javne radiotelevizije?

»Socializem ljudi sili, da so najboljša različica samih sebe, da se samoomejujejo in tudi žrtvujejo v dobro skupnosti, to pa je izjemno težko«

Mojca Pišek je tista Delova kolumnistka, katere besedila že zadnjih šest let prebirate vsak drugi petek, in tista nekdanja novinarka Dnevnika, ki je postala izvedenka za slovensko kulturno politiko. Uveljavila se je tudi kot literarna kritičarka – za svoje kritiško delo je prejela Stritarjevo nagrado – in esejistka; njena prva esejistična zbirka Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali je bila nominirana za Rožančevo nagrado, za besedilo Konec zgodovine, komajda začetek pa je (lani) prejela nagrado za najboljši esej revije Sodobnost.

Živi pesek sprenevedanj

Prepad med revnimi in bogatimi še nikoli ni bil tako globok. Na svetu je nekaj manj kot 3000 milijarderjev, njihovo skupno premoženje pa je skoraj 15 bilijonov ameriških dolarjev, kar pomeni, da ima 0,0001 odstotka svetovnega prebivalstva v lasti toliko, kot znaša 13 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda.

Normalizacija nasilja

Februarja letos je v Slovenskih Konjicah prišlo do preplaha: država naj bi tam hotela nastaniti migrante. V mestnem svetu je bila celo sklicana izredna seja, na kateri so občinski svetniki SDS, med drugim, predlagali, naj se občina odločno upre domnevni postavitvi azilnega doma na njenih tleh, še več, naj pozove vlado k takojšnji deportaciji vseh migrantov, ki so slovensko mejo prestopili ilegalno. Kot se je izkazalo, je šlo pri vsem skupaj za lažno novico, ki jo je v prvi vrsti pomagal širiti Bojan Podkrajšek, poslanec in občinski svetnik SDS. A škoda je bila narejena. Nekateri občani so začutili potrebo po »samoorganiziranju«, po družbenih omrežjih pa začeli deliti fotografije domnevnih migrantov, ki naj bi se že sprehajali po njihovih krajih. Čeprav to sploh niso bili migranti, pač pa tuji delavci, na primer sezonski delavci smučišča Rogla, ki so bili tam nastanjeni povsem legalno.

Šinigojeva zapuščina

Tole ni običajen »in memoriam« ob smrti Dušana Šinigoja, zadnjega predsednika socialistične vlade. In še manj panegirik politiku, ki je sicer v težkih časih spodobno in častno opravljal funkcijo, na katero je bil izvoljen. Kar je bilo nekoč normalno, danes pa je redkost. Je predlog za razmislek o tem, kakšna država je Slovenija in kaj sploh hoče biti. Ker država formalno seveda je. Članica Evropske unije in OZN in vseh pomembnejših mednarodnih organizacij. Tako kot številne druge države, tja do Svete Lucije v Karibih, ki ima v nasprotju s Slovenijo celo Nobelovega nagrajenca. No, od letos tudi olimpijsko medaljo.

Več kot 5.000 odklopov elektrike zaradi neplačil

Nedavno objavljeno poročilo državne Agencije za energijo razkriva, da je bilo lani iz oskrbe z električno energijo odklopljenih skoraj 7000 gospodinjstev (6968), od tega večina, krepko čez 5000, zaradi neplačil. Večina odklopljenih gospodinjstev je dolg do elektropodjetij poravnala v prvih nekaj tednih in bila priklopljena nazaj, saj brez elektrike danes pač ne moremo živeti. Pri tem je alarmantno, da lani že četrto leto zapored niti enemu gospodinjstvu ni bila odobrena tako imenovana nujna oskrba, torej zakonski ukrep, ki preloži odklop električne energije in naj bi bil namenjen ravno najranljivejšim odjemalcem. Na državni Agenciji za energijo potrebe po spremembah nujne oskrbe ne vidijo – med drugim tudi zato, ker naj bi pomoč najranljivejšim zagotavljale že humanitarne organizacije. Kako je mogoče, da stiske več tisoč gospodinjstev, povezanih z dostopom do ene od osnovnih dobrin – elektrike, že leta rešujejo zlasti humanitarne organizacije, državna uprava težave ne vidi, državna energetika pa to dobrino vidi le in samo kot tržno blago?

Čas za odklop

Razvoj sodobne digitalne tehnologije je v zadnjih desetletjih poskrbel, da prisotnost v službenih prostorih za opravljanje različnih del ni več nujna. To je postalo še bolj jasno v času epidemije. Vendar je hkrati poskrbel tudi, da morajo biti številni delavci tako rekoč ves čas vpeti v delovni proces, bodisi tako, da odpisujejo na elektronsko pošto ter takšna in drugačna sporočila ali se oglašajo na telefonske klice. S sprejetjem novele zakona o delovnih razmerjih je bila zato lani uzakonjena tako imenovana pravica do odklopa, za katero so se koalicijski partnerji zavzeli že v koalicijski pogodbi in naj bi zares zaživela novembra letos.

Ekološko neuspešna družba

»Slovenija je, upoštevajoč porabo naravnih virov, v EU med bolj potrošnimi državami, dinamika ekološkega odtisa Slovenije pa še v večji meri kot v EU kaže na veliko mero povezanosti gospodarske rasti in pritiskov na okolje,« je ena od zaključnih ugotovitev vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz posebne študije ekološkega odtisa, objavljene na začetku avgusta.

»Pregovori, ki jih uporabljamo v sodobnosti, pričajo o zgodovini in tudi o današnjem duhu časa«

Matej Meterc (rojen leta 1984) je jezikoslovec in slovaropisec, ki raziskovalno delo posveča predvsem frazeologiji in paremiologiji, jezikoslovni in folkloristični disciplini, ki proučuje pregovore in sorodne žanre, kot so vremenski pregovori, reki, verovanja oziroma vraže, slogani, antipregovori in velerizmi. Meterc je znanstveni sodelavec na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, kjer med drugim kot frazeolog in paremiolog sodeluje pri izdelavi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, od leta 2020 pa na portalu Fran.si kot glavni urednik objavlja tudi Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prvi slovar slovenskih pregovorov, ki je letos z naborom gesel od leta 2020 do 2023 v podobi e-knjige izšel tudi v zbirki Rastoči slovarji.

Ženski spol / Kdo se boji žensk?

Boksarki Iman Helif in Lin Juting sta, vsaka v svoji kategoriji (prva v kategoriji do 66 kilogramov, druga v kategoriji do 57 kilogramov), postali olimpijski prvakinji. Vendar sta za ta naslov morali prehoditi pot do pekla in nazaj. Znašli sta se sredi burnih polemik glede svojega spola, v katere so se vključile znane osebnosti, kot sta Elon Musk in J. K. Rowling, in konservativni politiki po svetu, od Donalda Trumpa do Janeza Janše. Te so sprožili pri rusko vodeni Mednarodni boksarski zvezi (IBA) – Mednarodni olimpijski komite (MOK) je tej zaradi nepravilnosti in skrbi glede njenega vodenja že prej odvzel status krovne organizacije za boks v svetu –, ki je boksarki diskvalificirala na lanskem svetovnem prvenstvu zaradi neizpolnjevanja meril na testih za primernost spola; testi so domnevno pokazali, da imata v telesu prisotne kromosome XY. Kar naj bi bil jasen, pravzaprav neizpodbiten dokaz, da boksarki, novi olimpijski prvakinji, v resnici nista ženski – temveč sta gotovo moška. Je stvar res tako preprosta?

Zagovor miru

Danila Türka, nekdanjega predsednika Slovenije in še prej pomočnika nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Annana, diplomata in profesorja mednarodnega prava, je Antonio Guterres, sedanji generali sekretar OZN, politik, ki javno govori o nevarnosti vojn, ubijanju civilistov in sebičnosti velikih držav, pred dnevi imenoval v petčlansko skupino. Ta naj bi pripravila ter OZN in državam članicam poslala razmislek o vprašanju implementacije resolucij OZN o arhitekturi za gradnjo miru.

»Rio Tinto, marš iz Srbije!«

Prejšnji teden so v Srbiji potekali množični protesti. Beograd je v soboto preplavilo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti odprtju rudnika litija v dolini Jadar. Dan kasneje je proti Riu Tintu, avstralski rudarski multinacionalki, skandirala množica na sprejemu olimpijcev, ki so se v Srbijo vrnili s tremi zlatimi ter po eno srebrno in bronasto medaljo. Vzklike »Rio Tinto, marš iz Srbije! Marš iz Srbije! Marš iz Srbije!« je slišati na posnetkih agencije Tanjug, »ni pa jih bilo v neposrednem prenosu sprejema olimpijcev na javni srbski TV«, je dejal Aleksandar Đukić. Z njim smo se v torek pogovarjali o protestih proti rudniku litija, ki so v Srbiji začeli združevati še nedavno nezdružljive, o delovanju predsednika Aleksandra Vučića kot »političnega trgovskega potnika« in o vlogi »lepe« EU, ki si pač zgolj želi litija.