Zrak in Covid-19

Onesnažen zrak, ki letno ubije kar 7 milijonov ljudi, slabša možnost okrevanja obolelih za Covid-19. A med epidemijo se je kakovost zraka globalno izboljšala, mesta, ki se običajno dušijo v smogu, pa beležijo znatne padce odstotka trdih delcev.  Več

»Maribor je štiri leta nacistične okupacije ječal pod esesovskim škornjem in v hrepenenju po svobodi«

"Če bi mi kdo pred 30 leti rekel, da bom moral kdaj pisati o tem, da hoče v letu gospodovem 2020 neki očitno ne preveč razgledan glasbeni promotor, kot se danes uradno reče estradnim menedžerjem, v mojem rojstnem Mariboru, mestu, ki je štiri leta nacistične okupacije ječalo pod esesovskim škornjem in v hrepenenju po svobodi, v boju za njo dalo niz narodnih herojev in herojinj, organizirati koncert hrvaškega pop zvezdnika, ki v eni od svojih 'domoljubnih' pesmih slavi ustaška klavca, kot sta zloglasni komandant koncentracijskega taborišča Jasenovac Vekoslav Maks Luburić in komandant zloglasne ustaške Crne legije Jure Francetić, in ki z naslado prepeva o v hercegovski Čapljini poklanih Srbih, ki so plavali po Neretvi, bi mu rekel, da je kronan idiot. Dobesedno. Ampak še kako velja rek Če bi bil vedež, ne bi bil revež." Več

»Počitnice se lahko prijetno preživlja tudi v Ljubljani« 

V Knjižnici REČI, neprofitni izposojevalnici predmetov za delo in prosti čas, so pripravili posebno počitniško ponudbo, ki so jo poimenovali »ostani doma-čitnice«. Iz nabora predmetov, ki so na voljo za izposojo, so sestavili pet unikatnih počitniških paketov. Z njimi lahko prebivalke in prebivalci Ljubljane kampirajo sredi mesta, se lotijo novih kuharskih izzivov, na novo odkrivajo svoje mesto in popestrijo druženja s prijatelji. Uporabnice in uporabniki si lahko iz poljubnih predmetov paket sestavijo tudi sami, ponujajo pa tudi izposojo prostorov Knjižnice REČI ali Eksperimentalnega prostora Teren, piknik prostora, ki je zrasel na mirujočem gradbišču ob Masarykovi ulici.  Več

Odprtje romske knjižnice

V prostorih romske manjšine v središču Zagreba so odprli osrednjo romsko knjižnico na Hrvaškem, v kateri je več kot 4000 knjig v romskem, hrvaškem in drugih evropskih jezikih. Romska skupnost je ob knjižnici dobila tudi prizorišče za različne dogodke, kot so izobraževanje, predavanja in razstave. Osrednja knjižnica Romov Kali Sara v Zagrebu je tudi prva romska knjižnica na Hrvaškem in edina tovrstna v Evropi. Več

Nismo nedolžni!

Sistemski rasizem in beli privilegij nista relevantna le v ZDA. Po protestih, ki so se odvili v različnih britanskih mestih, in opozarjanju, da "Združeno kraljestvo ni nedolžno", vladno zanikanje kakršnih koli težav sproža burne odzive. Več

»Če sodišče v besedi prostitutka ne prepozna žalitve, sodniki pišejo sodbo sami sebi«

"Če morajo sodišča o grobih etičnih kršitvah odločati na podlagi formalnosti in postopkovnih interpretacij (ne na podlagi vsebine), je dovolj žalostno za sodišče, ne za odvetnika, ki pač dela po naročilu in za denar obrača resnico. Če sodišče v besedah prostitutka za poklic, ki zahteva kar najvišjo stopnjo neoporečnosti, ne prepozna žalitve z najočitnejšo namero uničevanja prizadetih, če se mora sklicevati na neživljenjske paragrafe in iz petnih žil vleče izgovore za svojo nepravično odločitev, sodniki, ki to počnejo, pišejo sodbo sami sebi. Sodbe morajo biti logične in jasne, mar ne!" Več

VIDEO: Zgodovina biciklizma

Prva knjiga: ZEMLJEVIDI DOMOTOŽJA. Več

Militarizacija policije

Medtem ko v ZDA množice protestirajo proti rasizmu in policijskemu nasilju, tamkajšnje ulice "varujejo" do zob oboroženi policisti, ki s svojo opremo bolj spominjajo na vojake. To je posledica t. i. programa 1033, s katerim ameriško Ministrstvo za obrambo lokalnim policijskim postajam brezplačno deli odvečno vojaško opremo. Več

Trend želje po močnem voditelju v Sloveniji vztrajno pada

Prejeli smo prve rezultate raziskave Slovensko javno mnenje 2020/2021, ki so jo v Centru za raziskovanje javnega mnenja izvedli med 2. aprilom in 30. majem. Poleg zrcaljenja javnega mnenja so se tokrat ukvarjali tudi z življenjem in stališči v času epidemije covid-19. Raziskava je tokrat, za razliko od preteklih let, namesto na domu potekala prek spleta, kar je rezultiralo v malo višji izobrazbeni strukturi izpraševancev in večji odzivnosti mladih. Starejše izpraševance so kontaktirali prek navadne pošte. Skupno je na anketo odgovorilo 853 izpraševancev. Več

»Počivalšek nam je naročil morteratorje«

Bralec nam je poslal fotografijo grafita na Vodovodni ulici v Ljubljani. Zid krasi napis: "Počivalšek nam je naročil morteratorje" ...  Več

Podobnosti janšizma s fašizmom rastejo iz dneva v dan

Zverinski umor Georga Floyda je sprožil proteste po vsej Ameriki. Vendar pa je to, kar je sledilo, bilo še hujše. Vpletene policiste so zaščitili namesto, da bi jih obtožili, zdravnik, ki je naredil obdukcijo, pa je zaključil, da je George umrl zaradi predhodno obstoječih težav in ne zaradi zadušitve. Pljunek v obraz. Morala so zagoreti mesta, da so sploh obtožili policiste. Amerika, ki ni nikoli rešila (ali sploh reševala) problema rasizma, že desetletja ciklično bruha v jeznih izpadih ob pomanjkanju osnovne pravičnosti do deprivilegiranih. Ampak odziv Trumpa na proteste je bil povsem nov. Dominacija, oborožitev prebivalstva in evokacija državljanske vojne, postavitev najprej policije s popolno svobodo, nato nacionalne garde, in morda še redne vojske. RED in MIR. Senator Tom Cotton, vzhajajoča zvezda trumpizma in potencialni naslednik, je krvoločno dodal naj ne bo milosti, ko pride vojska. Več

Kako je karantena vplivala na duševno zdravje mladih 

Epidemija novega koronavirusa je marsikoga pahnila v duševno stisko. Že pred njo je vse več mladih jemalo antidepresive. Toda mnogi med njimi pomoči ne dobijo, ko jo potrebujejo, kaže analiza neprofitnega medija Oštro. Več

Abecedarij svobode govora: šola

Politična korektnost ne more sobivati s kritično mislijo. Iz literanih besedil izginjajo besede, kot so zamorec, peder in cigan, a bolje bi bilo, če bi poimenovanja ostala, že osnovnošolce pa bi naučili kritično brati ter jim pojasnili kulturnozgodovinske kontekste.  Več

Personifikacija komunističnega virusa

V zadnjem času smo žal priča raznovrstnim diskreditacijam in dehumanizacijam. Ena izmed njih se dogaja tudi rednemu profesorju dr. Borisu A. Novaku z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Več

»Izzivanje Mariborčanov, ki so plačali (pre)visok krvni davek v drugi svetovni vojni, ni okej«

"Pričevanj preživelih Slovencev žal nimamo, nihče ni pobegnil ustaškemu nožu, kolu in naboju. Imamo pa grozljiva pričanja iz taborišč, ki jih opeva hrvaški zlagalec stihov. Ta pričanja in te usode govore o tem, da gre za sramotno odločitev vrha MNZ." Več

»SDS ni niti tradicionalna avtoritarna niti postmoderna stranka – iz obeh svetov vzame najslabše«

"Ko predsednik vlade in njegovi zvesti podaniki obračunavajo s slovenskimi 'zavrženimi' umetniki, spominjajo na avtoritarne predhodnike 20. stoletja, za katere je bila sprejemljiva tista umetnost, ki je utrjevala totalitarno oblast. Paradoks je torej v tem, da bojeviti odnos vladajoče stranke slovensko umetniško sceno ponovno afirmira kot politično silo. Umetnost, ki je bila prej s svojimi provokacijami in uporništvom spravljena v sfero umetnosti z omejenim političnim dosegom, je ravno s tem, da jo oblast zavrača, spet postala družbeno relevantna politična sila." Več

V slovenskih domovih starostnikov umrla več kot četrtina okuženih oskrbovancev

Delo v domovih starejših občanov (DSO) je bilo v času epidemije covida-19 precej drugačno, so Oštru povedali direktorji šestih domov. Zaposleni so bili najbolj v skrbeh zaradi pomanjkanja zaščitne opreme, saj je to povečevalo možnosti, da bi bili prav zaposleni v domovih tisti, ki bi med oskrbovanci razširili virus. Več

Ministrstvo za notranje zadeve: Thompson lahko nastopi v Mariboru

Hrvaško visoko sodišče za prekrške je odločilo, da zloglasno ustaško geslo "Za dom spremni" na začetku pesmi Bojna Čavoglave kontroverznega pevca Marka Perkovića - Thompsona ni prekršek, kar bi lahko določilo sodno prakso v novih podobnih primerih proti njemu. Odločitev sodišča je pozdravil njegov odvetnik Davorin Karačić, ki v geslu ne vidi nič spornega, saj gre po njihovem za bojni klic, ki ga je uporabljala hrvaška vojska v nedavni vojni. Več

Odgovornost družbenih omrežij

Medtem ko je Twitter prvič označil nekatere Trumpove tvite kot potencialno zavajajoče, Facebook z istimi vsebinami ni naredil nič. Zaradi tega je bilo podjetje deležno številnih kritik – ne le s strani javnosti, ampak tudi zaposlenih. Zuckerberg očitke zavrača in pravi, da ne bo sodnik Trumpovih objav, četudi bi enake besede drugih uporabnikov kršile Facebookova pravila uporabe. Drugačni standardi svobode govora za "navadne" uporabnike in plačljive politične objave so problematični in razkrivajo, kakšen vpliv ima Facebookova interna politika na prihajajoče volitve. Več

»Očitno bodo vsak čas prišli po nas«

“Ni treba, da smo proti čemu, da smo 'anti', a če obstaja nekaj, kar neposredno ogroža naš obstoj, osnovne človekove pravice, svobodo in pravičnost, potem se je temu vredno upreti. Mirno, pametno, potrpežljivo, dostojanstveno, biblijsko nastaviti drugo lice. A kaj, če se vsi ti načini iztrošijo. Kaj, če se tlačenje in zasužnjevanje ne končata? Kaj, če pred tvojimi očmi nekoga potolčejo, zadušijo, ubijejo? Se raje orwellowsko zatečemo v kitov trebuh in nemo opazujemo dogajanje okoli nas, kot pa da se aktiviramo, zavzamemo drug za drugega in upremo? Odgovor bi moral biti: pod nobenim pogojem. Vsi vemo, kako se konča pesem nemškega pastorja: 'Najprej so prišli … po komuniste, pa sem ostal tiho, ker nisem bil komunist.' Očitno bodo vsak čas prišli po nas." Več

Kljub dežju kolesarili: protivladni protest v znamenju pisanja s kredami

Državljanke in državljani so po Sloveniji na protivladnih protestih kolesarili tudi danes. Že popoldan so v dežju na Trgu republike pred parlamentom s kredami pisali in risali sporočila po tleh. Tako so tudi testirali odzive policistov, ki so minuli petek nekatere protestnike obravnavali zaradi prekrška. Tokrat so jim policisti dejali, da jih ne bodo kaznovali, temveč so jim izrekli zgolj opozorilo.  Več

Organizatorji protestov sporočajo: »Sklenili bomo krog iz koles«

Organizatorji današnjih protivladnih kolesarskih protestov so na družabnih omrežjih sporočili, da bodo "zgradili ograjo oz koles". Ob 19. uri bodo kolesarili po znani trasi, nato pa se bodo ob 19.30 ustavili in sestopili s koles ter sklenili obroč oziroma "ljudsko ograjo okoli parlamenta in vlade". "Mi bomo ogradili njih, oni so kriminalci! Z nevarnim protestniškim orodjem - KREDO - na tla napišemo ali narišemo svoje sporočilo. Nato parkiramo svoja kolesa in se vsi odpravimo peš pred parlament. Mogoče nas bodo tokrat uspeli celo malo bolje prešteti. Ne rabimo odra, ne rabimo muzike, mikrofonov ali posebnih majic! Rabimo samo prisotnost in vztrajnost! POVEJTE NAPREJ in se vidimo na ulicah!" so zapisali v sporočilu, ki ga po spletu delijo s fotografijo, ki jo lahko vidite zgoraj. Več

»Ene sorte ptiči skup’ letijo«

»Po predmestju Bruslja se sprehaja divja svinja!« se je glasil le eden od naslovov videoposnetkov, ki so med karanteno zakrožili po medmrežju. Takšni posnetki so zbudili vtis, da se je zaradi tišine in miru v mestih tja ponovno vrnilo živalstvo, ki se je urbanim okoljem sicer izogibalo. Manj ljudi pa je pomislilo, da živali morda le laže opazimo, če več časa preživimo doma, pravi Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologinja pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Več

Lubi Slovenci!

Ob besedi »slovenstvo« ali »narod« se veliko ljudi »prime za pištolo«. Beseda narod se pogosto zlorablja za uveljavljanje nacionalističnih vzgibov in iskanje »tujega« sovražnika. Več

Spomin na grafit

V nedeljo, 31. maja, so v mariborski Pekarni postavili spominsko znamenje na pročelju stavbe pod 25. aprila izbrisanim grafitom, ki je prikazoval Janeza Janšo z iztegnjeno desnico. Ob njegovi podobi je pisalo »Smrt narodu, svoboda fašizmu«. Pekarno je ob odkritju spominske plošče, na kateri zraven pomanjšanega poustvarjenega grafita piše »Na tej fasadi je demokracija prebarvala svobodo izražanja«, obiskala policija, novo znamenje fotografirala in izmerila, odstranila pa ga (za zdaj) ni. Usoda spominske plošče še ni znana, saj policija ugotavlja, ali gre v resnici za prekršek ali ne. Prav tako se ni odzvala mariborska občina. Omeniti velja, da je bil prvotni grafit odstranjen oziroma prebarvan, čeprav je pročelje stavbe, ki ga je krasil, v zasebni in ne v občinski lasti. Avtorji grafita so za časnik Večer dejali, da je to prvi politični grafit, ki ga je država cenzurirala. Dodali so, da z njim nikogar ne rušijo ter obenem nikogar ne spodbujajo h kakršnemukoli dejanju, temveč želijo ljudi spodbuditi k razmišljanju. Več

Prostozidarji in vitezi. Ter vitezinje.

Vlada kadruje s takšnim tempom, da bi le sama še znala našteti vse kadrovske menjave, toliko jih je bilo, in to v zgolj treh mesecih. Prejšnji teden je imenovala dr. Ernesta Petriča (za člana) in dr. Verico Trstenjak (za namestnico) v Beneško komisijo – svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, ki ga sestavlja 58 uglednih pravnih strokovnjakov iz prav toliko evropskih držav. Več

Zveza potrošnikov že gleda

Z diskriminacijo plačnikov z vavčerji in neupravičenim zviševanjem cen je seznanjena tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Kot je zapisala, so podražitve subvencioniranih storitev nezakonite, stranke pa imajo na voljo več vzvodov pritiska na ponudnike. »V ZPS na vavčerje gledamo zgolj kot na eno od mogočih plačilnih sredstev in potrošniki zaradi tega ne bi smeli plačevati višjih cen nastanitev. Tudi zakon določa, da ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene kot pri plačilu z drugimi plačilnimi sredstvi. Potrošnikom svetujemo, naj, če bo ponudnik zaradi plačila z bonom ceno prenočitve želel zvišati, vztrajajo pri izvirni ceni ali pa raje poiščejo drugega ponudnika. Nadzor nad spornimi praksami ponudnikov opravlja tržni inšpektorat, kamor lahko potrošniki podajo prijavo. Svoje izkušnje in kopije prijav naj posredujejo tudi Zvezi potrošnikov Slovenije, ker bomo tako lahko spremljali ravnanje ponudnikov nastanitev in potrošnike ustrezno obveščali. Vlado pa pozivamo, naj čim prej sprejme jasna pravila za uporabo bonov in s tem prepreči morebitne spore med potrošniki in ponudniki. Namen bonov bi moral biti spodbujanje turizma, ne pa ustvarjanje novih težav in nezaupanja potrošnikov do ponudnikov turističnih storitev.« Več

Keynes na recepciji

Slovenija ni edina država, ki tako rešuje turistično sezono. Japonska pripravlja velikopotezno, 14 milijard evrov vredno shemo, po kateri bi državljanom z vavčerji subvencionirala do 165 evrov za vsak dan, ki bi ga preživeli v domačih turističnih zmogljivostih. To vključuje bivanje v hotelih in obiske restavracij, turistične prevoze ter obiske zabaviščnih in adrenalinskih parkov in živalskih vrtov. Japonski in slovenski model sta torej namenjena spodbujanju domače potrošnje, Italija pa se je hkrati osredotočila tudi na ponovno privabljanje tujih gostov. Italijanske oblasti so že konec aprila napovedale, da bodo izdale za 54 milijonov evrov vavčerjev, s katerimi naj bi turistom, ki bodo obiskali Sicilijo, krile del stroškov letalskega prevoza in nastanitve, hkrati pa so odpravile vstopnine za obiske muzejev in zgodovinskih znamenitosti na otoku. Več

Dopust za vse?

Pred turistično sezono se pojavljajo številna vprašanja glede turističnih vavčerjev, s katerimi bo država deloma subvencionirala potrošnjo domačih gostov v turističnih obratih. Gre za ukrep, ki bo državni proračun stal približno 345 milijonov evrov, kar je največja takšna državna intervencija v zgodovini samostojne Slovenije. Pri tem pa v javnost prihajajo posamezna poročila o nesporazumih pri rezervacijah in tudi o poskusih zlorab sistema. Vendarle turistični ponudniki in ekonomska stroka menijo, da gre za ukrep, ki se bo po začetnih otroških boleznih izkazal za učinkovitega. Pri čemer je Janšev »New Deal za turizem« lahko zgolj dobrodošel prvi korak pri korenitem prestrukturiranju panoge glede na zahteve sodobnega potrošnika in resničnost postkoronskega sveta. Več

Kaj pa, če res ne vedo, kaj delajo?

Razmišljal sem, ali je sploh še treba odgovarjati na obtožbe vladnega govorca vlade RS za covid-19 Jelka Kacina, da objavljam ali izjavljam očitke, podtikanja in neresnice na račun zdravstvene oskrbe obolelih v domovih starejših občanov. Ali pa na podobne trditve v izjavi, ki so jo poslali iz kabineta ministra za zdravje, kjer so moje in druge podobne zapise obtežili še z njihovo nevarnostjo: da ustvarjajo stisko pri državljanih Slovenije, zlasti oskrbovancih socialnovarstvenih zavodov in njihovih svojcih, pa tudi pri zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Več