-
26. 1. 2025 | Družba
»Državnike so zamenjali narcistični politikanti. Standardi so šli v čisti poden.«
"Ponedeljkov spektakel ustoličenja ameriškega predsednika in kopica športnih prenosov imata skupno točko. Drastično nižanje standardov. Kar je v bistvu problem našega časa. Standardi so šli v čisti poden. In to na vseh področjih. Politika je vodilna. Tako nosilci političnih funkcij kot vsebina politične govorice. Če je to, kar smo gledali in poslušali v ponedeljek, odsev časa, potem se nam lahko samo še kolca po starih časih. Časih državnikov z držo, karizmo in integriteto, ki so jih zdaj zamenjali narcistični politikanti. Politikanti, ki se že med govorom zadovoljno smejijo svojim enostavnim pamfletom. Skratka, javni diskurz se je tako zbanaliziral, da kmalu ne bo več ničesar, kar bi nam vlivalo vsaj malo upanja, da razum še obstaja. Ne bo več upanja, da sploh še obstaja na svetu kdo, ki nas bo upošteval in spoštoval."
-
26. 1. 2025 | Družba
»Veliko nasprotovanje cepljenju je posledica dezinformacij na družbenih omrežjih«
"Veliko nasprotovanje cepljenju in pozivi k izstopu iz Svetovne zdravstvene organizacija (SOZ) so na primer posledica dezinformacij, ki so se hitro širile na spletnih družbenih omrežjih. Deloma je bila to reakcija na številne negotovosti v času pandemije, s katerimi so se soočali ljudje, in na nepravilnosti, ki so jih zaznavali. Vendar ni šlo zgolj za to. Zavajajoča sporočila odvračajo ljudi od uradne medicine in jim ponujajo alternative, ki ne temeljijo na znanstvenih dokazih in so seveda na voljo proti plačilu iz lastnega žepa."
-
24. 1. 2025 | Družba
»Če bi politiki to spoštovali, ne bi imeli toliko afer«
"Mehanizmi so vzpostavljeni, je pa to vprašanje bolj povezano z osebno zrelostjo ljudi, ki so politiki ... Če bi spoštovali to, da je treba z javnim denarjem ravnati kot dober gospodar, torej tako kot ravnaš s svojim, potem ne bi imeli toliko afer. Ko pa prideš na položaj in to pozabiš ali pa sploh ne veš, da moraš ravnati kot dober gospodar, se pojavijo težave."
-
Zavetišča za usmrtitve živali?
Pred dnevi je ustavno sodišče zavrnilo presojo pobude zavetišč za živali, ki so trdila, da jih veljavna zakonodaja postavlja v nemogoč položaj. Zavetišča morajo poskrbeti za potepuške, zavržene, zapuščene, najdene pse in mačke, a hkrati nimajo zagotovljenega dostojnega financiranja za to koncesijsko dejavnost. Zdi se, kot da so bili ljubitelji živali pred najvišjim sodiščem poraženi in da večina ustavnih sodnikov in sodnic nima občutka za zapuščene hišne ljubljenčke. A ta trditev velja le na prvi pogled.
-
Prikrita politična akcija podpornika desnice
Po državi so se (znova) pojavili veliki reklamni panoji s črno pisavo na beli podlagi in rdečo obrobo, ki spominjajo na opozorila, kakršna najdete na škatlicah cigaret. Samo da na teh panojih preberete sugestivna politična sporočila, za katera ni čisto jasno, kdo stoji za njimi, saj so podpisana zgolj s kratico »ACOQ10«. Ob cestah vidite napis »Všeč mi je, ko vlada dela za državljane« ali pa verze iz pesmi Naš narodni dom Simona Gregorčiča: »Pod streho našo tuji rod / Naj gost nam bo, a ne gospod.« Podobni plakati so se po Sloveniji pojavili že lani, denimo plakata z napisom »Kaj si želim v letu 2024, izločevanje ali sodelovanje?« in »Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu«.
-
Minuli teden se je na Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki deluje pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, obrnil Slovenec, domačin iz Bazovice. Sporočil je, da je spomenik bazoviškim junakom poškodovan.
-
Zakaj se v katoliški cerkvi bojijo zakona, ki varuje vernike?
Prejšnji teden so škofje Andrej Saje, Peter Štumpf in Maksimilijan Matjaž sprejeli skupno izjavo, s katero se odzivajo na zakonodajne predloge in napovedi davčnih sprememb, ki, kot so zapisali, »razburjajo javnost, predvsem pa vernike in vernice«. Visoki cerkveni dostojanstveniki so se obregnili ob predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je koalicija v državni zbor sicer vložila v ponedeljek, nepremičninski davek in medijski zakon, ki so ga na začetku leta predstavili na kulturnem ministrstvu.
-
»Naš način življenja se vrača kot bumerang«
Rekordno vroča poletja iz leta v leto, nedavni požari v Kaliforniji in predlanske katastrofalne poplave v Sloveniji – človekov vpliv na okolje je neverjeten in zavedanje, da s tako rekoč vsakim korakom odžiramo košček planeta, nas lahko spravlja v obup. Prav te občutke, grozo, strah in celo bes, v knjigi Land Sickness (Kopenska bolezen) popisuje danski sociolog Nikolaj Schultz, raziskovalec in predavatelj na Aarhuški fakulteti za arhitekturo ter nekdanji tesni sodelavec cenjenega francoskega misleca Bruna Latourja. Za to knjigo je Slavoj Žižek zapisal, da je ena redkih, ki nas lahko mobilizirajo za nujno ekološko delovanje.
-
Kdo naj bi varoval pravice živali? Smo to veterinarji?
O menjavi barv bo morda govor v kateri od prihodnjih Tarč, da lahko kokoši – čeprav so ptice – v baterijskih kletkah o letenju le sanjajo, pa so se gledalci prepričali v eni zadnjih oddaj te produkcijske sheme na nacionalni televiziji. Posnetki, ki so jih predstavili aktivisti društva AETP (Animal Enterprise Transparency Project), so poskrbeli za precej čustvene odzive udeležencev. Ti so hiteli na vse pretege upravičevati vsak svoj vidik predstavljene zgodbe.
-
Kazenski postopki tudi za najmlajše?
Slovenija je šla po osamosvojitvi na področju kaznovalne politike po poti zahodnega sveta. To v tem primeru pomeni višje kazni, rast števila zapornikov, bolj polne zapore, več kaznovanja, manj resocializacije in psihosocialnega dela z obsojenci. Edino, kar je ostalo, lahko v sledovih opazimo v kaznovalni politiki za mladoletne osebe, tiste, stare med 14 in 18 let. Ta bi tudi morala biti skladna z mednarodnimi konvencijami in takšna naj bi bila tudi slovenska zakonodaja. A od velikih besed o strokovni in k človeku usmerjeni obravnavi najranljivejše skupine »delikventov« v praksi ni ostalo kaj dosti.
-
22. 1. 2025 | Družba
Novodobni mussoliniji in hitlerji
"Vsaj na prvi pogled se zdi, da ima tudi človeška neumnost svoje meje in da vsi interneti tega sveta ljudi ne morejo prepričati o čemer koli. A kljub temu je vse več ljudi pripravljenih podpreti politične skrajneže, ki neznansko radi govorijo neumnosti. V njih sicer radi prepoznavamo novodobne mussolinije in hitlerje, a je še bolj od rasizma in ksenofobije zanje značilno širjenje najbolj norih teorij – o škodljivosti cepiv ali o Putinovi nedolžnosti – ki bi še nedavno izzvale le posmeh množic, danes pa te iste množice slavijo predrzneže, ki postavljajo pod vprašaj uradne resnice in dogme. Vprašanje je torej le, ali so ljudje prej vzljubili neumnost ali pa ljudi, ki neumnost širijo."
-
22. 1. 2025 | Družba
Tudi drugega rudarja v Velenju našli mrtvega
Po ponedeljkovi nesreči v Premogovniku Velenje, ko je prišlo do vdora mokre gline v jami Preloge, so danes našli še drugega pogrešanega rudarja, ki nesreče ni preživel. Odkopavanje nasutega materiala še poteka, saj v rudniku pogrešajo še enega rudarja, enega pa so v ponedeljek našli mrtvega.
-
21. 1. 2025 | Družba
"Ko so se pred desetletji začele vzpostavljati novinarske platforme za preverjanje dejstev in pravilnosti političnih izjav, sem upala, da bodo zaostrile družbeno kaznovanje političnega laganja, ga naredile nesprejemljivega in politiko spodbudile k resnicoljubnosti ter ustavile tok laži. Ne bi se mogla bolj motiti. Podcenila sem na primer moč strankarskih glasil, zlasti konservativnih, ki neusmiljeno blatijo in zavračajo dejstva in znanost, ki nasprotujejo "njihovi" resnici. Prav tako sem spregledala vlogo tehno lordov, lastnikov Twitterja/X, Mete (Facebook in Instagram), Alphabeta (Google in YouTube), ki so za vpliv na politični narativ pripravljeni pokupiti politični prostor in na drugi strani razprodajno vročico novodobnih politikov, ki se ponujajo najboljšemu ponudniku."
-
20. 1. 2025 | Družba
»Nemajhen del slovenske politike zagovarja genocid in se navdušuje nad neonacisti«
"Slovenska politika je razdeljena. Nemajhen del, ki je od nekdaj nagnjen k nasilju, zagovarja genocid, predlaga, na žalost bolj resno, kot je videti na prvi pogled, Netanjahuja za Nobelovo nagrado za mir, išče vzornike v skrajnih avtoritarcih in se navdušuje nad Trumpom in neonacisti. Drugi del je prav tako razdeljen, morda še bolj usodno, ker je njegova slika shizofrena. Najde pogum za besedni napad na Netanjahuja, hkrati se prilizuje vsem njegovim podpornikom in zanje nikoli nima žal besede. Zakaj shizofrena? Zato, ker pri onih prvih vsaj vemo, kaj lahko pričakujemo. Pri drugih komaj kdaj."
-
20. 1. 2025 | Družba
Krovna evropska potrošniška organizacija BEUC in njene članice, tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), pozivajo Evropsko komisijo, naj prepreči zavajajoče rabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih s tem zaščiti potrošnike. Kot poudarjajo, komisija s predstavitvijo prehranskih profilov živil zamuja že 16 let.
-
20. 1. 2025 | Družba
Lani je bilo v Sloveniji izdanih 5800 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je dva odstotka manj kot predlani. To je tretje zaporedno leto z medletno manj izdanimi gradbenimi dovoljenji. Načrtovanih je bilo 4300 stanovanj ali 14 odstotkov manj kot leto prej, je danes objavil državni statistični urad.
-
20. 1. 2025 | Družba
Bi gradnja novega medicinskega centra lahko ogrozila Metelkovo?
V letošnjem letu je predviden začetek gradnje novega zdravstvenega centra Metelkova, kjer je trenutno parkirišče. Za izgradnjo je, kot pravijo na Mestni občini Ljubljana (MOL), treba porušiti zid in del letnega vrta kluba Gala Hala. Lahko to ogrozi sam obstoj Metelkove?
-
20. 1. 2025 | Družba
Maribor postaja intenzivna tarča promotorjev nestrpnosti, sovražnega govora, homofobije in antisemitizma. Po vrsti napadov na knjigarno Mariborka, tudi fizičnih incidentih v njenih prostorih ali zunaj njih, so zdaj nestrpneži popisali stene mariborske sinagoge na Lentu, kot smo prebrali v Večeru: »Smrt Judom slava Sloveniji!« in »Judi so zlo sveta.«
-
19. 1. 2025 | Družba
»Psihologija je v osnovi topel poklic«
"Nisem zares prepričan, kako dobro gresta psihologija in tehnologija skupaj. To se včasih sliši nekoliko protislovno, saj je psihologija v osnovi topel poklic. Gre za medosebne stike in podobne stvari. V tem oziru zveni tehnologija nekoliko sterilno in morda tudi hladno. Kako torej zares povezati obe področji, sem se vprašal? Najprej se mi je zdelo to povsem nemogoče, kmalu pa sem začel opažati številne dobre prakse, kjer je tehnologija pomagala izboljšati življenja ljudi. To je postalo moje izhodišče."
-
Minuli konec tedna so neznanci v Mariboru z antisemitskimi grafiti popisali sinagogo, edino v Sloveniji ohranjeno srednjeveško shodnico. Vandali so med drugim zapisali: »Smrt Judom slava Sloveniji!« in: »Judi so zlo sveta.« Nastalo naj bi bilo za okoli 1500 evrov škode. Policija zbira informacije o dogodku zaradi suma dveh kaznivih dejanj, javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Za to kaznivo dejanje je zagroženih celo do pet let zapora.
-
Fizični obračun med učiteljico in učencem
Ponedeljek, 16. decembra, na Osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju ni bil čisto navaden dan. Vsaj ne, če prisluhnemo besedam Saše Šabič, mame desetletnega tretješolca: »Ko bi moj sin moral na kosilo, okoli ene ure, je učiteljica stopila k njemu in mu rekla, naj ji pokaže puf [elektronsko cigareto, op. p.], in ji ga je tudi pokazal. Ona pa mu ga je vzela, sina pri tem vrgla ob tla in ga brcnila.« Mama je sicer dogodek, s priloženim zdravniškim dokazilom, prijavila na policiji.
-
Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo člen zakona o bančništvu iz leta 2021, ki je določal, da se pri imenovanju delavcev v organe vodenja bank ne uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. S tem je bila kratena pravica delavcev do izvolitve delavskega direktorja, je soglasno odločilo osem prisotnih ustavnih sodnikov (odsoten je bil Rok Svetlič), in z 10. januarjem razveljavilo določilo, ki je omogočalo delavske predstavnike v nadzornih svetih, ne pa tudi v upravah bank.
-
Zlagane solze / Manipulacije, zavajanje in laži
Pred dnevi je javna RTV v oddaji Tarča predvajala na skrivaj narejene posnetke baterijske reje kokoši nesnic, na katerih oskubene in oguljene kokoši, nagnetene druga ob drugi v kovinskih kletkah, na kadavrih poginulih kokoši nesejo jajca, v enem izmed kotov pa je ležal tudi kadaver glodavca. Razburjenje je bilo kar precejšnje. Kako se to ne spodobi, kako je to pod vsako kritiko, kako je to v nasprotju s predpisi, kako je nehumano do živali, kako pomeni tudi tveganje za varno hrano in zdravje ljudi, kako bodo pristojni nemudoma ukrepali, da se ekscesno stanje uredi … Tako so v studiu razočarano ugotavljali in zagotavljali predstavniki pristojnih in s tem odgovornih institucij in organizacij. A pri tem niso bili iskreni.
-
Italijanska prestolnica se pripravlja na povečan obisk turistov; pričakuje ga zaradi vatikanskega jubilejnega leta 2025 in zimskih olimpijskih iger v Cortini leto kasneje. V tem času bi lahko po nekaterih ocenah Italijo obiskalo približno 35 milijonov ljudi. Da bi ob navalu turistov zmanjšali možnost kriminalnih ali terorističnih dejanj, je italijanska vlada sprejela zakon, s katerim je prepovedala samostojne prijave v turistične namestitve, ki se oddajajo prek platform, kot sta Airbnb in Booking.
-
»Janši z nenehnim proizvajanjem škandalov uspeva ostati središče političnega prostora«
Svet postaja vse bolj nevaren in nepredvidljiv. »Soočamo se s podnebno krizo, ekspanzionizem postaja norma, mednarodne odnose pa krojijo ljudje brez volje za preprečevanje strateških kriz,« opozarja sociolog dr. Gorazd Kovačič, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času, ko bi najbolj potrebovali modre politike, prevladuje argument moči nad močjo argumenta. Politično prizorišče obvladujejo ekscesi in avtoritarni voditelji, kot sta Donald Trump in Vladimir Putin, pri čemer takšnim politikam dodaten zagon dajejo vplivni plutokrati. Med njimi je tudi najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki bi lahko postal del nove Trumpove administracije, hkrati pa že deluje kot mecen skrajne desnice v Evropi.
-
Začnimo s konkretnim primerom: Robert živi v Ljubljani, v sto kvadratnih metrov velikem trisobnem stanovanju. Po Gursu je njegovo stanovanje ocenjeno na okoli 370 tisoč evrov, zanj pa na leto plačuje 150 evrov nepremičninskega davka oziroma nadomestila za stavbno zemljišče (NUSZ). Njegovo premoženje je v tem primeru obdavčeno v višini 0,04 odstotka ocenjene vrednosti nepremičnine. Koliko nepremičninskega davka bi Robert plačeval, če bi se preselil v drugo državo?
-
Diskriminacija parov brez otrok?
V Sloveniji po zapustniku dedujejo zakonec oziroma zunajzakonski partner in potomci, torej otroci. Če pa gre za zakonski ali zunajzakonski par brez otrok, se stvari zapletejo – četrtina parovega skupnega premoženja gre staršem umrlega oziroma še pogosteje njegovim bratom in sestram ter nečakom in nečakinjam. Ljudem torej, ki jih s preživelim zakoncem pogosto ne veže nič, ki jih večinoma niti ne pozna ali pa so z njim celo v sporu. Enako najpogosteje velja celo za umrlega, saj ga neredko z zakonitimi dediči ne veže nič, razen bolj ali manj bližnje krvno sorodstvo. Vdove in vdovci iz parov brez otrok morajo zgolj zato, ker otrok nimajo, premoženje deliti z drugimi ljudmi, pogosto s popolnimi tujci. Mar ni to diskriminacija takšnih parov?
-
Vlada se je resno lotila ene največjih anomalij v slovenskem zdravstvu – problema »dvoživk«, zdravnikov, zaposlenih v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki hkrati služijo dodaten denar s honorarnim delom pri zasebnikih, pri tem pa avtomatično nastaja konflikt med osebnimi, podjetniškimi in javnimi interesi vseh vpletenih. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi to prakso omejila, bo po obravnavi v vladi zdaj romala v parlamentarno proceduro.
-
Predsednik uprave družbe Meta Mark Zuckerberg je pokleknil pred novim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, se navdihnil pri samooklicanem »absolutistu svobodnega govora«, najbogatejšem Zemljanu Elonu Musku, in v rahlo obupanem poskusu ohranjanja relevantnosti Facebooka napovedal, da bo s platform korporacije Meta odstranil cenzorske mehanizme. Facebook naj bi se tako transformiral v neregulirano igrišče političnih razprav, v obljubljeno deželo svobodnega govora – nekoč liberalnega ideala, ki se je v zadnjih letih počasi in vztrajno preoblikoval v domeno konservativcev. Meta bo s to potezo na svojih omrežjih Facebook in Instagram sprožila nov val razcveta sovražnega govora in lažnih novic, saj bo obenem upokojila tudi programe za preverjanje dejstev.
-
15. 1. 2025 | Družba
Debelost bi bilo treba opredeliti na novo in jo diagnosticirati z natančnejšimi meritvami, pri čemer bi zdravniki morali upoštevati tudi zdravje pacientov, piše v danes objavljenem poročilu, ki ga je sestavila 56-članska komisija zdravstvenih strokovnjakov. Glede na zdravje pacienta bi se debelost nato opredelilo kot klinično ali predklinično.