• Uredništvo

    16. 3. 2020  |  Družba

    Karantena lahko neugodno vpliva na naše psihično počutje

    Preživljanje dni in tednov doma ob omejenih stikih z ljudmi, spremenjeni dnevni rutini, pomanjkanju različnih zaznavnih dražljajev, finančnih skrbeh, skrbeh za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih lahko neugodno vpliva na naše psihično počutje. Zato so na Zbornici kliničnih psihologov Slovenije pripravili nekaj psiholoških napotkov, ki so lahko v pomoč pri obvladovanju fizične distance v socialnih odnosih, izolacije in karantene v povezavi z epidemijo Covid-19. Več

  • Gašper Lešnik

    16. 3. 2020  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Prazne ljubljanske ulice

    Oglejte si utrinke z ljubljanskih ulic v fotogaleriji spodaj, fotografije sta prispevala Gašper Lešnik in Matej Pušnik.  Več

  • Uredništvo

    16. 3. 2020  |  Družba

    Travmatologi: »Izogibajte se nevarnim športom, delu na višini in delu v gozdu«

    Zaradi pričakovanega povečanja obremenitev bolnišnic bolniki s COVID-19 in vedno bolj omejenih kadrovskih in materialnih resursov kot je npr. oskrba s krvjo, travmatologi apelirajo, da se ljudje izogibajo nepotrebnim tveganjem, kot so nevarni športi, trampolinski parki, spusti s kolesom, motociklizem, in tudi delu na višini in delu v gozdu. Več

  • Danes je nov dan

    16. 3. 2020  |  Družba

    Živel Euroleaks!

    Evroskupina je neformalno telo, v okviru katerega ministrice in ministri držav evrskega območja razpravljajo o vprašanjih, ki močno vplivajo na naš vsakdan. To so na svoji koži najbolj občutili Grki, ki so jih sprejete odločitve v Evroskupini najbolj prizadele v času restrukturiranja državnih dolgov do Trojke. Več

  • Miha Zadnikar

    16. 3. 2020  |  Družba

    Moje počitnice leta 1972 ... 

    Bilo je leta 1972. Deset let sem dopolnil septembra. Bil sem otrok, ki je precej strastno bral časopise in revije, saj je bilo v družini novinarja Dela tega zmerom na kupe, in kot tak sem že čisto na začetku leta z odprtimi usti požiral novice o stevardesi Vesni Vulović, ki je kot po kakem čudežu preživela padec z desetih kilometrov višine. Januarja je namreč nad Češkoslovaško strmoglavilo potniško letalo Jugoslovanskega aerotransporta (JAT). Precej ljudi zatrjuje, da so vanj nastavili bombo ustaški teroristi. Verjetno res, zakaj v tistem obdobju med »hrvaško pomladjo« in po njenem zatrtju so bili sila dejavni: po Nemčiji in Avstriji so imeli v slogu kake »štajerske varde« strelske vaje, ubili so našega veleposlanika Vladimirja Rolovića na Švedskem, v zagrebški kinematograf so nastavili eksploziv ... O njih bo v temle spisu še kapljala beseda. Leto se nikakor ni začelo spodbudno, nadaljevanje pa je bilo naravnost razburljivo. Tudi za mojo osebico. Več

  • IK, STA

    16. 3. 2020  |  Družba

    Zaprtje lokalov in nenujnih prodajaln, za ostale omejitev hkratnega obiska ljudi

    Od polnoči v Sloveniji velja prepoved neposredne prodaje blaga in storitev. Med drugim to velja za nastanitvene, gostinske, velnes, športno-rekreacijske, kulturne, frizerske in kozmetične storitve. Odprte pa ostajajo prodajalne z živili, lekarne, bencinski servisi, banke, pošte in trafike. Bodo pa tudi v slednjih omejili število ljudi, ki so lahko naenkrat v prostoru. Več

  • IK, STA

    16. 3. 2020  |  Družba

    Jutri se ukinja tudi letalski promet

    Uradni govorec vladnega kriznega štaba za spopadanje z novim koronavirusom Jelko Kacin je ob robu včerajšnjega sestanka z direktorji bolnišnic napovedal, da se bo s torkom ustavil tudi letalski promet. Zatrdil je, da bodo storili vse za zajezitev virusa, ki se hitro širi. Opozarja, da je zadnji trenutek, da se začnemo odgovorno obnašati. Več

  • IK, STA

    16. 3. 2020  |  Družba

    Iz Slovenije na Hrvaško samo ob privolitvi na 14-dnevno samoizolacijo

    Hrvaška je razširila seznam držav, iz katerih bodo potniki, ki prihajajo na Hrvaško, zavrnjeni na mejnem prehodu, če se ne bodo odločili za 14-dnevno samoizolacijo na hrvaškem naslovu. Na seznamu je zdaj celotna Slovenija, potem ko je v preteklih dneh ukrep veljal za potnike, ki so prihajali z območja Bele krajine. Več

  • Uredništvo

    16. 3. 2020  |  Družba

    »Časa in prostora za paniko preprosto ni, ohranite le zdravo pamet«

    "Zdaj ni čas, da ostanemo nebogljeni doma. Končno lahko odidete v naravo, na zrak, ampak ne v prvi park v mestu. Pojdite v naravo, nekam, kjer se lahko nadihate svežega zraka. Ostanite zunaj ves božji dan, vmes pa naj vas zebe, naj vam je vroče, bodite veliko na soncu, bodite umazani od zemlje, igrajte se z otroki do onemoglosti in na koncu dneva odprite oči. Verjamem, da boste spoznali, da nam je prav hudičevo lepo, pa tako malo potrebujemo." Več

  • Karantenski dnevnik z druge strani goriškega zidu

    9. marec 2020: Odhajajoči slovenski minister za zdravje Šabeder je napovedal, da bodo na meji z Italijo uvedli nadzor. S tem ukrepom naj bi upočasnili naraščanje števila okuženih z virusom covid-19. S tem ukrepom pa bodo močno otežili življenje vsem, ki živimo na obeh straneh slovensko-italijanske meje in večkrat dnevno prečkamo mejo. Več

  • Uredništvo

    15. 3. 2020  |  Družba

    »V resnici je okuženih od petkrat do desetkrat več, najbolj so ogroženi starejši in tudi kadilci«

    "Razlog, da virus zaide v spodnja dihala, je v oslabljenem sluzničnem imunskem odzivu, je v pogovoru za Val 202 povedal priznani imunolog dr. Alojz Ihan (Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani) in opozoril, da je novi koronavirus s hujšim potekom značilen predvsem za starejšo populacijo in kronične bolnike. "Za uspešen sluznični odziv so pomembne dobro hidrirana sluznica in zdrave migetalčne celice, ki sluz neprestano usmerjajo navzgor. Pri mlajših ljudeh je ta proces učinkovitejši kot pri starejših, zato starejši tudi pogosteje obolijo za pljučnico," je dodal. Kot je poudaril, je ta sistem lahko oslabljen tudi pri kadilcih. "Ko kadimo, si migetalčne celice pospešeno uničujemo. Kadilci imajo zelo slabo celiarno dvigalko, zato so tudi veliko bolj izpostavljeni pljučnim zapletom po virusnih okužbah." Več

  • V ponedeljek bo življenje v Sloveniji drugačno

    Težke razmere iz nas potegnejo najslabše in najboljše. Po zgolj nekaj dneh tega se pri nas že kaže, da bo tudi tokrat tako. Ali je čas za razmislek o naši odgovornosti in dolžnosti, da ostanemo človeški? Vsekakor. Več

  • Uredništvo

    15. 3. 2020  |  Družba

    »Množično zbiranje kupcev presega omejitev najnovejših odredb na javnih prostorih«

    Sindikat delavcev trgovine Slovenije ponovno poziva vlado in vse delodajalce v dejavnosti trgovine, da zaščitijo zaposlene pred nevarnostjo koronavirusa. "V večjih trgovinskih centrih smo te dni zaznali množično zbiranje kupcev, ki presega omejitev najnovejših odredb glede zbiranja ljudi na javnih prostorih zaprtega tipa in na prostem v Republiki Sloveniji, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID 19). Prav tako nekateri delodajalci niso poskrbeli za primerno zaščito svojih zaposlenih, ob znatno povečanem povpraševanju prebivalstva po osnovnih dobrinah pa smo na Sindikat delavcev trgovine Slovenije prejeli tudi številne prijave glede kršitev redne delovnopravne zakonodaje, od prekoračitve zakonsko določenega delovnega časa in nadur do občutne preobremenjenosti zaposlenih v tem času," so zapisali v sporočilu za javnost.  Več

  • Uredništvo

    15. 3. 2020  |  Družba

    »Starši, ostanite mirni, ne pa brezbrižni, kot tudi ne panični«

    "Ekstremna odziva 'naj te ne skrbi' ali pa 'res je hudo in ne vemo, kako in kaj' ne bosta prispevala k zmanjševanju zaskrbljenosti otrok," o trenutni problematiki okrog koronavirusa, o katerem se verjetno pogovarjate tudi pri vas doma." Več

  • IK, STA

    14. 3. 2020  |  Družba

    V ponedeljek ukinitev javnega prevoza, kmalu tudi prepoved obratovanja lokalov

    Vlada Janeza Janše je danes ob seji kriznega štaba za obvladovanje epidemije novega koronavirusa nocoj po pričakovanjih že sprejela prve ostre ukrepe. Tako se s ponedeljkom začasno ustavlja javni potniški promet, stekli bodo tudi nadzori izvajanja preventivnih ukrepov v trgovinah. Obeta pa se tudi prepoved obratovanja lokalov. Več

  • Korona v razredni družbi

    Izbruh nepredvidljivega virusa nas hitro pelje v veliko skupno spoznanje, da "živimo v družbi". Kot se ponavadi zgodi v krizah, je to na površje prineslo vse naše slabe lastnosti (nezaupanje, kopičenje dobrin na račun drugih, stigmatizacija bolnih, rasizem do tujcev…) in tudi vse dobre (solidarnost, odgovornost do soljudi, medsebojno obveščanje…). Če nič drugega, je virus z interneta odplaknil še poslednje libertarce, ki so nas še nedolgo nazaj prepričevali, da tržne sile rešijo vse probleme človeštva. Močno javno zdravstvo, zanesljive institucije in državno vodena alokacija nujnih dobrin so nenadoma spet popularne ideje. O makro-učinkih krize bom napisal kaj več v prihodnjih dneh, zaenkrat pa bi namenil nekaj besed problemu družbene odgovornosti v trenutni situaciji. Več

  • Ljuba mladina v času korone!

    Vaš čas, da zasijete in se izkažete, je zdaj. Čas je, da se popolnoma sprostite in delate eno od stvari, ki vam jo ves čas omejujemo tako starši kot izobraževalne institucije: začnite viset na netu. Ne se odklopit, nasprotno. Zaprite se v svoje sobe in četajte, srčajte, šerajte. Ni se vam treba preoblačit vsak dan. Če bojo zbolele vaše »mtke«, boste itak vi morali prat in obešat perilo. Zato je prav, da preudarite, kako nujno je, da se vaše umazane cunje kopičijo po sobah. Ne, sobe so zdaj izključno vaša svetišča, tam se zadržujte, ker bomo mi v dnevni sobi in ne, ne bo nas motilo, da ste tam. Več

  • IK, STA

    14. 3. 2020  |  Družba

    Operaterji za čas koronavirusa uporabnikom nadgradili dostop do TV vsebin 

    Telekomunikacijski operaterji Telekom Slovenije, Telemach, T-2 in A1 so uporabnikom ob epidemiji novega koronavirusa brezplačno nadgradili dostop do televizijskih vsebin. Kot so poudarili, so se za potezo odločili zaradi posebnih okoliščin, zaradi katerih bodo morali ljudje več časa preživeti doma. Več

  • Uredništvo

    14. 3. 2020  |  Družba

    »Koronavirus nas sili, da izberemo med globalnim komunizmom ali zakonom džungle«

    "Naši mediji brezkončno ponavljajo frazo Brez panike!, nato pa sledijo poročila, ki ne morejo sprožiti drugega kot paniko. Situacija spominja na čas iz mladosti v komunistični državi: ko so vladni uradniki zagotovili javnosti, da ni razloga za paniko, smo vsi ta zagotovila razumeli kot jasne znake, da so v paniki." Več

  • Danes je nov dan

    14. 3. 2020  |  Družba

    L'état, c'est moi

    Poslanci ruskega parlamenta so potrdili predlog ustavne spremembe, ki bo Putinu omogočala, da ostane predsednik tudi po koncu zdajšnjega mandata. Ob zelo verjetni ponovni izvolitvi bi tako lahko predsedoval do leta 2036. Več

  • Uredništvo

    13. 3. 2020  |  Družba

    Pediatri sporočajo: otroci in mladostniki naj bodo doma!

    Slovenski pediatri pozivajo vse prebivalce Slovenije, še posebno pa starše vseh otrok in mladostnike, da zaradi hitrega širjenja okužb z virusom covid-19 v naslednjih tednih skrbno spremljajo javna opozorila s strani države in se dosledno držijo vseh podanih navodil. Več

  • IK, STA

    13. 3. 2020  |  Družba

    »Osnovnih živil je dovolj«

    Takoj po tem, ko je država v četrtek napovedala, da bo razglasila epidemijo, so se številni podali v trgovine z živili po večjih nakupih. Pristojni mirijo, da je v trgovinah osnovnih življenjskih potrebščin dovolj. Več

  • Lara Paukovič

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Družba

    Generacija alfa

    Komaj smo se navadili, da se ne vrti več vse okoli milenijcev, pač pa okoli generacije Z oziroma postmilenijcev, že je tukaj novo poimenovanje za tiste, ki niso še niti vstopili v najstniško obdobje (rojeni po letu 2010), a bodo – če gre verjeti posplošenim analizam – postali najbolj izobražena, tehnološko napredna, nepotrpežljiva in (morebiti) finančno preskrbljena generacija, hkrati pa je za njene pripadnike najverjetneje, da bodo vsaj del otroštva preživeli ločeno od bioloških staršev. Več

  • Staš Zgonik

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Družba

    Kemisova nepokorščina

    V družbi za ravnanje z nevarnimi odpadki Kemis, ki je postala znana po obsežnem požaru leta 2017, so ta teden prejeli odločbo okoljskega inšpektorata, ki jim nalaga odstranitev objektov, zgrajenih v okviru obnovitvenih del po požaru. Zahtevana je odstranitev zbiralnika za požarno vodo, prav tako pa je za črno gradnjo razglašen del osnovnega kompleksa, v katerem potekajo sprejem, obdelava in hranjenje odpadkov. Poslovna dejavnost v tem objektu glede na odločbo ne bi smela več potekati. »Objekt je ključen za delovanje Kemisa. /.../ Neuporaba oziroma rušenje objekta bi pomenila tudi konec delovanja Kemisa,« je v sporočilu za javnost v torek zapisal direktor Boštjan Šimenc. A v Kemisu so se odločili, da odločbe v imenu »varovanja okolja in varnosti prebivalstva« ne bodo spoštovali. Nanjo se sicer nameravajo pritožiti, kar pa ne bi zadržalo izvršbe. Več

  • Marcel Štefančič jr.  |  Ilustracija: Ilustracija: Jernej Žumer

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Družba

    Koronaplanet

    Prijazna bralka me je spomnila, da sem leta 2011 svojo recenzijo Kužne nevarnosti, Soderberghovega filma o apokaliptičnem izbruhu pandemičnega virusa, ki potuje s hitrostjo dotika, s hitrostjo diha, s hitrostjo poljuba, niti ne francoskega, ampak tistega povsem vljudnostnega, prijateljskega, na lice, ali pa starševskega, na čelo ( ja, poguben je lahko že celo tisti kissing air), končal takole: »Preblizu smo si – preveč rinemo drug v drugega – preveč se dotikamo drug drugega – in preveč se dotikamo površin – kozarcev, kljuk, tipk na liftih, kreditnih kartic, denarja. Oh, in sedežev v kinu. Vsaka površina je le množica ljudi, ki so se je dotaknili – kondenz človeške patologije. Epidemiologi, doktorji Svetovne zdravstvene organizacije, Center za nadzor nad boleznimi in blogerji se prelevijo v detektive, lovce na ‘ničelnega pacienta’, iskalce tega, pri katerem se je vse skupaj začelo, toda proti sebi nimajo le virusa in paranoje, ki kar tekmujeta v hitrosti širjenja, ampak tudi politiko, ki taktizira, birokracijo, ki je prepočasna, farmacevtsko industrijo, ki skuša apokalipso čim bolje unovčiti, medije, ki komaj čakajo na kaos in podobne histerične senzacije, vojsko, ki komaj čaka, da svet spremeni v koncentracijsko taborišče, in sklade hedge, ki dobijo priložnost za šopirjenje in špekuliranje. Več

  • Strah in tesnoba

    Govorimo o strahu, ker je ta beseda zelo praktična; a v sedanjem stanju ni ustrezna in ne more opisati počutja ljudi. Razumeti moramo, da je strah predvsem odličen obrambni mehanizem: ko vidim nevarnost – in ta nevarnost je vedno določena, definirana – se branim. Če vidim požar, pobegnem; če moram prečkati cesto, pogledam levo in desno, ker se pač bojim, da bi me povozil avtomobil. Več

  • Veliki strah

    Medtem ko se koronavirus razrašča v globalno pandemijo in se »infodemija« širi celo hitreje, bomo, kot kaže, spet lahko uporabili izrek iz zgodovine: Ljudje nikoli ne lažejo toliko kot pred volitvami, med vojno in po lovu. Več

  • Martin Schlak

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Družba

    Marc Lipsitch, harvardski znanstvenik: »Prepozno je«

    Nikakor. Seveda pa je samo napoved in lahko se motim. A za zdaj domnevamo, da vsak okuženi v povprečju okuži še dve osebi. Iz tega sledi, da se bo okužila vsaj polovica odraslega svetovnega prebivalstva, preden se bo širjenje koronavirusa trajno ustavilo. To ni ocena na slepo, temveč preprosta matematika. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Družba

    Franc Strle: »Uspeh bi bil, če bi se število okuženih v maju začelo bistveno zmanjševati«

    Akademik dr. Franc Strle je eden najbolj izkušenih slovenskih infektologov. Skoraj 15 let je vodil infekcijsko kliniko. Danes je vodja Centra za klinične raziskave ljubljanskega kliničnega centra, pri odzivanju na epidemijo novega koronavirusa pa pomaga s svojim znanjem in izkušnjami. Več

  • Liberalci, ki so brzdali fašizem

    Preden se je oblikovala sedanja koalicija, sem v Mladini opozoril na ponavljajoči se zgodovinski vzorec, po katerem sta fašizem in nacizem prevladala zato, ker sta dobila podporo liberalnih strank, ki so šle z njima v koalicijo misleč, da ju bodo tako obrzdale. Da bodo delale »programsko«. Italijanski liberalci so se leta 1922 nemudoma pridružili fašistom in jim odločilno pomagali, da so postali absolutno prevladujoča stranka. Že leta 1925 so jih fašisti razpustili, najbolj zagretim posameznim kolaborantom pa dali ugledne, a nepomembne položaje. Seveda se »počivalški«, »pahorji«, »zorčiči«, »tonini«, »pivčeve« in podobni s tem ne ubadajo. Čeprav se nekateri kitijo celo s pravniškimi nazivi, komajda ločijo med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo in verjetno v sli po oblasti niti ne želijo ločiti. V tem se bodo brez dvoma odlično ujeli s svojim novim vodjo. Kako to gre, že kažejo prve poteze. Nobenih težav nimajo s tem, da bodo za ministra za notranje zadeve imenovali direktorja strankarske televizije, financirane z madžarskim denarjem, ki je predmet (televizija namreč) policijske preiskave. Najbrž si, glede na zgodovinske izkušnje s takšnimi zadevami v samostojni Sloveniji vse od prodaje orožja, ni težko predstavljati, kaj se bo z vodstvom policije in s preiskavo zgodilo. Ampak »ureditev razmer v policiji« je celo v koalicijski pogodbi, izvedbeno pa to tako ali tako ne sodi v njihov resor, mar ne? Le iz državnega zbora bodo poslali kakšno komisijo, da bo pomagala narediti »red«. Več