• Staš Zgonik

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Gromozanska grmada

    Les v Evropski uniji velja za pomemben obnovljiv vir energije. Pomeni več kot polovico vse obnovljive energije, torej več kot hidroelektrarne, vetrne in sončne elektrarne skupaj. Predvsem je nepogrešljiv za ogrevanje gospodinjstev. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Čebelarski svetovljan

    »Črno vulkansko skalovje na Havajih. Zatemnjena bencinska postaja v Italiji. Strehe v Maroku. Kaj imajo skupnega ti kraji?« na hrbtu svoje nove knjige sprašuje William Blomstedt, ameriški pisatelj in popotnik, ki živi, ustvarja in čebelari v Sloveniji. Odgovor se glasi: »Čebele,« hkrati pa so to kraji, kjer je Blomstedt v zadnjih desetih letih delal kot sezonski čebelar. A to je zgolj peščica lokacij, kjer je delal štiriintridesetletni svetovljan, ki je ob svojih strokovnih podvigih prepotoval tako rekoč ves svet in se po koncu desetletne pustolovščine ustalil v Sloveniji, kjer se je tudi oženil. Blomstedt je v naše kraje prvič prišel leta 2010, ko je kot dobitnik prestižne Fulbrightove štipendije preučeval zadnje stoletje razvoja čebelarstva na Slovenskem. Nedavno je pod okriljem ameriške založbe Wicwas Press izdal knjigo Foraging Afar: Zgodbe iz desetletja čebelarjenja po svetu, v kateri opisuje svoje dogodivščine v izjemno duhovitem in doživetem slogu prek portretov ljudi, ki jih je spoznal na svoji dolgi poti, prek poglobljenih popotniških vtisov, predvsem pa s pomočjo zabavnih in pogosto nekoliko bizarnih anekdot. Več

  • VM, Monitor

    4. 4. 2019  |  Družba

    Blokada informacij o delodajalcih, ki delavce silijo v nadure

    Spletna stran 996.icu je bila anonimno ustvarjena kot protest proti širše prakticiranim – in nelegalnim – urnikom nadur, ki od delavca zahtevajo, da dela šest dni na teden od devetih zjutraj do devetih zvečer. Na strani se zbirajo nasprotniki napornega delavnika. Ime strani 996.icu je nastalo kot opozorilo, da tak urnik človeka lahko spravi na oddelek za intenzivno nego (ICU). Tak delavnik ni uraden, vendar velika podjetja pritiskajo na svoje delavce, da se »prostovoljno« odločijo za toliko nadur. Tako naj bi izkazovali svojo zvestobo podjetju, v duhu katere se morajo včasih odreči tudi plačanim dopustom. Več

  • Uredništvo

    3. 4. 2019  |  Družba

    Kam je po Škisovi tržnici izginilo 70.000 evrov?

    Po poročanju portala Svet24 je Zveza študentskih klubov Slovenije (Škis) skoraj leto dni molčala o tem, da je lani po festivalu Škisova tržnica izginilo približno 70.000 evrov društvenega denarja. Na Škisu so za časnik Delo potrdili, da je denar res izginil, vendar so o tem, koliko denarja je izginilo in kako se je to lahko zgodilo, molčali. Dodali so le, da se bodo na poročanja še danes odzvali, še poroča Delo.  Več

  • IK, STA

    3. 4. 2019  |  Družba

    Naplavilo kitovko z več kot 20 kilogrami plastike v želodcu

    Pred obalo turističnega otoka Sardinija je naplavilo truplo kitovke, ki je imela v želodcu več kot 20 kilogramov plastike. V želodcu breje kitovke so med drugim našli nakupovalne vrečke, vrvice, plastične krožnike in embalažo pralnega praška, so v ponedeljek sporočili iz okoljske nevladne organizacije Svetovni sklad za naravo (WWF). Več

  • Darja Kocbek

    3. 4. 2019  |  Družba

    Kmetijstvo bo treba korenito spremeniti, tudi v Sloveniji

    V EU se je med letoma 1980 in 2015 za 56 odstotkov zmanjšalo število ptic, ki živijo na kmetijskih površinah, kot so škrjanec, jerebica in priba. Tudi število in količina insektov naglo padata. Eden od glavnih razlogov za zmanjševanje biotske raznovrstnosti je intenzivno kmetijstvo. Nemški akademiki so po poročanju die Zeit oktobra lani objavili študijo, v kateri navajajo, da kmetje vzpostavljajo velike površine, ki jih lahko obdelujejo z velikimi stroji. Pridelujejo le nekaj kultur, ki so dobičkonosne, in polja močno gnojijo. Redko kolobarijo. Pogosto že kot preventivo uporabljajo pesticide in insekticide. Med polji ni več žive meje, kupov kamenja in drugih pregrad. Neobdelanih površin tako rekoč ni več. Več

  • IK, STA

    2. 4. 2019  |  Družba

    Po nedeljski maši zažgali bogoskrunske predmete, med njimi tudi knjige o Harryju Potterju 

    Blizu ene od cerkva v bližini poljskega Gdanska so po nedeljski sveti maši zažgali predmete, ki so po njihovih besedah bogoskrunski. Med njimi so bile tudi knjige o čarovniku Harryju Potterju. Fotografije sežiga so na družbenih omrežjih sprožile burno razpravo. Tamkajšnji župnik je že teden dni pred tem dogodkom župljane pozval, naj v cerkev prinesejo predmete, povezane z negativno energijo in vraževerjem, je povedal eden od župljanov. "Te daritve, ki so jih ljudje prinesli, so nesli pred cerkev in jih zažgali," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Več

  • Uredništvo

    2. 4. 2019  |  Družba

    Natečaj za oblikovanje mestnega plakata

    IPoP – Inštitut za politike prostora v partnerstvu s TAM-TAM Inštitutom išče upodobitve humane vizije mest prihodnosti, ki v ospredje postavljajo človeka. Mednarodni natečaj za najboljši mestni plakat na temo pešcem prijaznega mesta je odprt do 19. aprila 2019. Zmagovalca čaka denarna nagrada, finaliste razstava. Več

  • Staš Zgonik

    2. 4. 2019  |  Družba

    Pravočasni razmislek

    Od nedelje smo spet na poletnem času. Glede na najnovejše napovedi iz Bruslja je bil to predzadnji premik ure na poletni čas. Prakso premikanja ure naj bi namreč dokončno ukinili leta 2021. In glede na načrte državnih uradnikov naj bi v Sloveniji ostali na zimskem času. Ne zato, da bi zanalašč kljubovali državljanom, ki so se v anketi Evropske komisije prepričljivo izrekli za stalen poletni čas. In tudi ne zato, da bi ugodili strokovnjakom za spanje, ki so se zavoljo javnega zdravja zavzeli za ohranitev zimskega časa. Pač pa preprosto zato, ker je zimski čas naš standardni čas, ki ustreza našemu geografskemu položaju. Več

  • Darja Kocbek

    1. 4. 2019  |  Družba

    Fašizem nastane v družbah, ki ukinejo književnost

    Damir Ovčina, avtor romana  Kad sam bio hodža, v katerem opisuje zgodbo iz Grbavice med vojno v Bosni in Hercegovini, je v pogovoru za Radio Svobodna Evropa dejal, da je vsaka književnost ne glede na temo pomembna. Ne glede na to, ali se pisatelj tega zaveda ali ne, govori o svobodi. Izkušnje človeškega življenja so neprepričljive, če jih obravnavamo kot nepotrebne in kadar jih ne obravnavamo s potrebno globino, zlasti vojno. Kar ni dobro izkoriščeno v umetnosti, bo prej ali pozneje več ali manj pozabljeno, ne glede na to, kako veliko groze, zla in zločinov se dogaja na različnih koncih sveta. Več