»Zgodovina se nikoli ne ponovi. Vedno je drugačna.«

"Naša doba ima velike probleme sama s sabo. Ampak nikoli ni bilo nič drugače. Vsako obdobje ima svoje probleme. Nenehno sklicevanje na drugo svetovno vojno nam pri razumevanju našega časa ne pomaga prav veliko. Problemi, s katerimi se soočamo, so problemi našega časa in so drugačni od problemov, ki so jih imeli pred nami. Vedno bomo soočeni z idejami in režimi, ki nas bodo ogrožali, vendar so to vedno ideje in režimi našega časa, v katerih nastajajo. Vedno s seboj prinesejo nove stvari. Lahko slišimo blede odmeve tistega časa, vendar jih ljudje uporabljajo za realizacijo svojih sodobnih agend."

Rastline so življenje / Zagotavljajo 80 odstotkov hrane, ki jo jemo, in 98 odstotkov kisika, ki ga dihamo

Mednarodni dan zdravja rastlin, ki ga na predlog Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) na 12. maj zaznamujemo od leta 2022, je letos namenjen ozaveščanju, da je zdravje rastlin pomembno za zdravje ljudi, živali in ekosistemov.

Kaj je vzrok, da je v svetu tako malo upora proti grozotam, ki jih vsak dan opazujemo?

"Danes kot junaški delujejo avtoritarni voditelji, ki brezsramno uničujejo demokratične institucije, se požvižgajo na mednarodno pravo, podnebne spremembe in uživajo v krutosti svojih besed in dejanj. Hannah Arendt je pred več kot pol stoletja poudarjala, da je pogum najpomembnejša politična vrednota, zato je dejala, da morajo biti politiki pogumni, sicer ne morejo opravljati svojega poslanstva. Ob tem, da sta danes grobost in ignoranca obravnavani kot politični pogum, se najbrž obrača v grobu."

»Dlje, ko smo oddaljeni od 2. svetovne vojne, bolj pozabljamo, kakšne grozote so se takrat dogajale«

"Zgodovina je pokazala, da OZN kot forum, ki bi preprečil kakršno koli vojno, ni nikoli deloval. Že leta 1950 izbruhne korejska vojna. Se je pa v Združenih narodih preprečeval veliki, globalni konflikt, začenši že v drugi polovici 40 let, ko bi lahko v Evropi zelo hitro nastal konflikt, bodisi zaradi vprašanja Nemčije oziroma njene razdelitve bodisi zaradi tržaškega vprašanja, ki ga kar pozabljamo, čeprav je bil to resen konflikt hladne vojne. Tudi OZN je pripomogel preprečiti eskalacijo tega konflikta. OZN oziroma predvsem njegov Varnostni svet je, kot se reče v športnem žargonu, igrišče, kjer so sile izmenjevale svoja mnenja. Generalna skupščina je forum, kjer je na primer Nikita Hruščov izrekel svoje največje grožnje, kjer se je pogovarjalo o sueški krizi, pa o berlinski krizi in podobno. Menim, da je na začetku OZN v veliki meri ubranil to svojo formo, čeprav ni preprečil konfliktov, ampak je bil vsaj parket za mednarodne pogovore. Ta vloga se pozneje zmanjša, predvsem zaradi dostopa do množičnih medijev, ko si politiki začnejo pošiljati informacije preko izjav za medije."

»Tretja svetovna vojna je praktično tukaj«

Zgodovinarja Bojan Godeša in Jože Pirjevec opozarjata, da je druga svetovna vojna dala lekcijo, kaj se ne sme več zgoditi, a se spomin nanjo izgublja oz. prihaja do reinterpretacije. Menita, da trenutne razmere v svetu spominjajo na tiste med svetovnima vojnama in svarita, da bi lahko terjale visoko ceno.

Coca-Cola bo spremenila označevanja embalaže

Ameriški proizvajalec pijač Coca-Cola se je zavezal spremeniti nekatere svoje prakse označevanja embalaže, so danes sporočili iz ZPS. Potrošniške organizacije so se Evropski komisiji namreč pritožile, da družba zavaja glede stopnje recikliranja svojih plastenk. Upajo, da bodo podobne zaveze sprejela tudi druga podjetja.

»Ob poti, po kateri danes hodimo in tekamo, so nekoč umirali«

"V času športno-rekreacijskega obujanja spomina na žico okrog okupirane Ljubljane ne bi bilo odveč kakšno čtivo o času, ko so nam italijanski vojaki trasirali pot, po kateri danes hodimo in tekamo, nekoč pa so ob njej umirali."

»Nesprejemljivo je, da osebni asistenti nimajo statusa delavca«

V Sindikatu osebne asistence in Zvezi svobodnih sindikatov so na današnjem protestu vlado pozvali k zakonski ureditvi statusa delavcev za osebne asistente, profesionalizaciji asistence ter povečanju vladnih sredstev za izvajanje osebne asistence. Brez izpolnjenih zahtev asistentom grozi nadaljnja deprofesionalizacija in prekarizacija, so opozorili.

»Nogomet je zdaj čista trgovina«

Nagrajeni nemški trener Jupp Heynckes, ki bo v petek praznoval 80. rojstni dan, je v intervjuju za revijo Kicker podal kritično oceno sodobnega nogometa in smeri, v katero gre. Po njegovem mnenju prevladuje v športu čisti komercializem, nogometaši zaslužijo neverjetne količine denarja, navijači pa so zasuti z množico tekem.

Priložnost, da Slovenija jasno stopi na stran prihodnjih generacij

Organizacija Greenpeace je pozvala h globalnemu moratoriju na globokomorsko rudarjenje. V luči nedavnih napovedi ZDA je Greenpeace Slovenija pozval ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon, naj Slovenija nemudoma zavzame stališče v podporo moratoriju na globokomorsko rudarjenje, so danes sporočili.

Slovenska raziskovalka prejemnica evropske nagrade za mlade izumitelje

Slovenska raziskovalka Teja Potočnik, ki je prek svojega britanskega startupa Nanomation razvila rešitev za optimiziranje izdelave čipov, je ena od desetih inovatorjev, ki jim bo Evropski patentni urad junija letos v konkurenci 450 prijavljenih kandidatov podelil nagrado za mlade izumitelje (Young Inventors Prize).

»Brez tega, kar so partizani dosegli v 2. svetovni vojni, ne bi bilo slovenskega jezika in naše države«

V Kinodvoru so danes predpremierno zavrteli film Dan zmage. Dokumentarec Zvezdana Martića oživlja spomin na prelomne dogodke slovenske in svetovne zgodovine ob koncu 2. svetovne vojne. Boji na slovenskih tleh so tudi po kapitulaciji Nemčije maja 1945 še divjali, je za STA poudaril scenarist in režiser Martić.

Nas bodo čez nekaj let res nadomestili računalniki?

"Kdorkoli se je kdaj v zadnjih dveh letih prepustil skušnjavi in v katerem od klepetalnikov z umetno inteligenco preizkusil, ali nas bodo čez nekaj let res nadomestili računalniki, se je lahko precej hitro pomiril. To ne pomeni, da umetna inteligenca ni novo in mogočno orodje: njena sposobnost operiranja z velikimi bazami podatkov, v katerih nas močno prekaša, in zmožnost sintetiziranja podatkov v povzetke, je zelo impresivna."

»Zgodovina nas še ni izučila, potrebovali bi popravni izpit«

"V prvi vrsti je pomembna, ker se je takrat končala najhujša vojna v človeški zgodovini. Olajšanje morda ni prava beseda za opis razpoloženja ljudi, ki so dočakali konec vojne. S koncem vojne pa se ni končalo vse nasilje. Maščevanja je bilo veliko. Pred osemdesetimi leti se ga je skušalo utišati, kasneje pa je to prišlo na dan in danes se o tem govori. Kot zgodovinar menim, da je pravilno in človeško, da se pogovarjamo tudi o tem. Je pa na maščevanje treba gledati v kontekstu. Škoda je, da se v preteklosti to ni razjasnilo na dovoljšen način, da bi vsi skupaj praznovali to osemdesetletnico. Ne nujno vsi na enak način, ampak da bi lahko rekli, da je šlo za mejnik, ko je človek prišel do roba, in da naj se gorje nikoli več ne ponovi."

»Zgodovinarji bodo pri proučevanju pandemije covida-19 imeli težko delo«

"S pandemijo covida-19 se je začel svet zavedati obstoja velikih bolezni, da pandemije niso le stvar preteklosti, ampak se dogajajo nam, tu in zdaj živečim. Izkušnje, ki smo jih pridobili v tej pandemiji, bi se morale odražati v bolj domišljenih, predvsem smiselnih preventivnih ukrepih in v sami organizaciji življenja v državi v času takšnih katastrof. Nacionalno pomembno mora postati vprašanje, kako se upravlja država v času kriz, da bi se s tem preprečilo izrabljanje krize za druge namene in da bi se ukrepalo izključno v dobro prebivalstva."

FOTOGALERIJA / Študentski piknik

V četrtek, 1. maja, je v parku Tabor v Ljubljani potekal študentski piknik, ki je vključeval politične, športne in druge dejavnosti.

»Delo ne sme postati takšno breme, da bi povzročalo bolezen«

"Menim, da bi se morali v praksi približati Skandinavcem – veliko bolj kot priznavanje poklicnih bolezni je pomembno, da ne dovolimo ali toleriramo ne fizičnih obremenitev na delovnem mestu in ne duševnih. Ustvarjati bi morali delovna okolja, ki so do človeka, delavca prijazna. Veliko več je treba vlagati v promocijo zdravja na delovnem mestu. Delo ne bi smelo biti vedno večja obremenitev in breme, ki se ga moraš čim prej rešiti, ampak bi moralo postati del življenja. Ne trdim, da je, niti ni potrebno, da je vsem ljudem delo prijetno, ampak ne sme postati takšno breme, da bi povzročalo bolezen."

Doba zdravih življenjskih let delavca v Sloveniji

"Bodimo si na jasnem o dobi zdravih življenjskih let delavca v Sloveniji. Po uradnih podatkih, ki jih lahko dobimo recimo na NIJZ, imamo delavce, ki se jim okoli 50. leta eksponentno povečuje nevarnost mišično-kostnih obolenj. To pomeni, da je slabo poskrbljeno za delovno okolje. Mi zdaj govorimo o tem, da mora država poskrbeti za okolje, v katerem bi bilo več zaposlitev, hkrati pa delodajalci ne poskrbijo za tako delovno okolje, ki recimo ne bi povzročalo dolgotrajnih bolniških staležev. Te dabate ni, je pa debata o tem, da je treba bolniške skrajšati in napadati izkoriščevalce. Ampak če še enkrat pogledamo podatke: mislim, da imamo celo epidemijo slabih delovnih pogojev, ki se nalagajo na generacije delavcev. In to se izrazi pri delavcih, ki so recimo starejši od 45 let. Kako bodo izpolnili pogojev za upokojitev, če jih bo pa dohitela bolniška ali pa, bog ne daj, invalidnost?"

»V vsaki arhitekturi je vedno prisoten tak ali drugačen nadzor nad družbo«

"Arhitektura je vedno tudi orodje ljudi, ki imajo vojaško, finančno, politično in družbeno moč, in z naročili in svojimi izvajalci arhitekti odrejajo, kako naj družba živi."

»V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu«

"V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu, torej da bi se množično naslanjala na podporo industrijskega delavskega razreda. Ko se stvari premaknejo na raven, da levica nagovarja urbane subkulturne manjšine, desnica pa kulturno večino, ki večinoma sovpada z delavskim razredom, potem je polarizacija postala kulturna, razredno vprašanje pa je postavljeno na stranski tir."