Ah, kreativnost

Minuli teden je del javnosti vznemiril na RTV Slovenija objavljen razrez porabe denarja za Center za kreativnost (CzK). Gre za leta 2017 zagnan »nacionalni in sistemski projekt«, sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki nastaja pod okriljem javnega zavoda Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani in s katerim želi država zagotoviti sistemsko podporo ustvarjalnim dejavnostim in jih tesneje vpeti v gospodarski razvoj. »V preteklosti je bilo v stroki veliko kritik na račun tega, da država sistemsko ne podpira kreativnega in kulturnega sektorja (KKS),« pravijo v Centru za kreativnost. Center je zastavljen kot interdisciplinarna platforma, kot spodbujevalnik razvoja poslovno uresničljivih projektov, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimentov, trga, podjetništva in gospodarstva in prispevajo k družbenemu napredku. Z drugimi besedami: leta 2017 je država prek javnega zavoda arhitekturnega muzeja in s pomočjo pridobljenega 11 milijonov evrov vrednega kohezijskega projekta začela povsem na novo postavljati nekaj podobnega, kar zadnja leta že izvajajo nekatere samonikle podporne platforme za kreativno industrijo – nekatere so sicer zaradi pomanjkanja podpornih mehanizmov na katerikoli ravni že tudi propadle. Več

Grimsove krivulje

Poslanec SDS Branko Grims v boju proti migracijam kategorično zavrača vse argumente o potrebi po zmerni migracijski politiki. Posebej pa mu v zadnjem času pritisk dvigne povezovanje povečane stopnje migracij s podnebnimi spremembami. Decembra lani je na okrogli mizi o migracijah v Kranju izrekel zdaj že legendarne besede: »Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž. Sem geolog in vem, da temu ni tako. Zemlja se v resnici ohlaja. Črni panter, simbol Karantanije, je izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, saj je črni panter bil navajen na bolj toplo podnebje.« Več

Milosavljević: Kakšen je smisel strogih pravil, ki se jih mora držati Mladina, če na Facebooku teh omejitev ni?

Leto 2019 bo brez dvoma minilo v znamenju velikih sprememb na področju medijev. Nekatere države napovedujejo digitalni davek za spletne informacijske gigante, stranski učinki izjemne koncentracije moči, združene v Googlu ali Facebooku, so vse bolj očitne, uveljavljati se bodo začela nova, strožja pravila o zaščiti osebnih podatkov in avtorskih pravicah. Slovenija, kot pravi naš intervjuvanec, dr. Marko Milosavljević, s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, za zdaj caplja daleč zadaj. Za začetek mora pospraviti še staro šaro: predpotopno medijsko zakonodajo, napisano še v času pred internetno revolucijo. Pa čeprav so učinki interneta na medije v majhni Sloveniji precej usodnejši kot v večjih državah. Več

Angel maščevanja revnih

Predsednik spet ni mogel skriti starega greha: napuha. Na tradicionalnem sprejemu ob prazniku svetih treh kraljev je delegacija francoskih pekovskih mojstrov, ljudi, ki zgodaj vstajajo, gospodarju Elizejske palače izročila priljubljeno galette des rois, okroglo pecivo iz listnatega testa, polnjeno z marcipanom. Emmanuel Macron je pohvalil trud tistih, ki Francozom pečejo vsakdanji kruh, in dodal pikro pripombo na račun tistih, ki ga jedo: »Nemiri, ki pretresajo našo družbo, se včasih porodijo iz tega, ker veliko preveč naših sodržavljanov misli, da lahko nekaj dobijo brez pretiranega truda. V življenju se ne zgodi nič, če se ne trudimo.« Več

Draga Luna

Na Luno nismo poleteli že od misije Apollo 17, izvedene daljnega leta 1972, čez štiri leta pa naj bi SpaceX, komercialni vesoljski program, ki ga vodi tech velikan Elon Musk, prvi mož podjetja Tesla, začel prve turistične polete okoli Lunine orbite. Pred nedavnim je Musk na tiskovni konferenci naznanil, kdo bo potnik prvega komercialnega poleta v vesolje. Ne, to ne bo naš gledališki umetnik Dragan Živadinov, ki že desetletja razvija koncept t. i. postgravitacijske umetnosti in je napovedal, da bo leta 2045 umrl v vakuumu vesolja, temveč japonski milijarder Jusaku Maezava, ustanovitelj podjetja Zozotown, največje japonske spletne trgovine z oblačili. Kljub temu pa bo prvi potniški polet na Luno v veliki meri vseeno zaznamovala umetnost. Več

To je naslovnica jutrišnje Mladine

Jutri izide nova Mladina! O pedagogiki trpljenja, trpečih starših, učiteljih in učencih je pisal Jure Trampuš. Več jutri na vseh prodajnih mestih in tudi na naši spletni strani. #Mladina5 Več

Zakaj ni vsa slovenska košarka kot Luka Dončić?

V Sloveniji bo potrebno odpreti debato o stanju in razvoju košarke. Kljub osvojitvi zlate medalje na moškem evropskem prvenstvu leta 2017, se je raven klubske košarke v preteklih dveh letih občutno znižala. Seveda se ta upad v kakovosti ni zgodil čez noč, a razkorak z Evropo in regijo se iz sezone v sezono povečuje. Razlogov za stagnacijo in postopno nazadovanje slovenske košarke pa je več. Več

Bi poljsko govedino? Ne, hvala!

Na Poljskem so preiskovalni novinarji s skritimi kamerami posneli, kako v klavnice tihotapijo bolno govedo. Iz posnetkov je razvidno, da te živali koljejo ponoči, brez prisotnosti veterinarja, delavci s trupel živali odstranjujejo tumorje in druge znake, ki kažejo, da so bile živali bolne, poroča Guardian. Strokovnjaki, ki so si posnetke ogledali, pravijo, da ta goljufija predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, zato so poljsko vlado pozvali, naj hitro ukrepa in o goljufijah obvesti druge članice EU. Poljska je velika izvoznica mesa. Poljsko meso je naprodaj tudi v trgovinah v Sloveniji. Več

Previdno s hitrimi krediti!

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) zadnje čase opažajo vse več oglasov za hitre potrošniške kredite, zato opozarjajo, da je tudi pred najemom hitrega kredita nujen premislek. "Hitri krediti potrošnikom prinašajo dodatna tveganja, zato se je tudi v tem primeru treba odločiti preudarno in informirano," opozarja Alina Meško iz ZPS.  Več

Na vrsti je avtomatizacija ljudi

Živimo v času najbolj korenitih sprememb našega informacijskega okolja, odkar je leta 1439 Gutenberg iznašel tisk. Problem življenja v času prelomnih sprememb je, da ni mogoče videti, kaj se dogaja na dolgi rok. Tisk je oblikoval in spremenil družbo za prihodnih 400 let, toda leta 1495 nihče ni mogel predvideti, da bo ta tehnologinja med drugim spodbudila reformacijo in spodkopala avtoriteto mogočne katoliške cerkve, omogočila razvoj sodobne znanosti in različnih poklicev in industrij, spremenila naše možgane, ukinila otroštvo, v Guardianu piše John Naughton. Več