Izjemno uspešno

Na slovesnosti ob dnevu pravosodja so visoki gostje kot običajno zaploskali tudi prejemnikom nagrad, najboljšim posameznikom, delavcem in funkcionarjem v pravosodju. Tudi Barbari Brezigar, ki je prejela medaljo za življenjsko delo. Običaj je, da dolgoletni delavci v pravosodju, predvsem funkcionarji, sodniki in tožilci, ob koncu kariere dobijo priznanja. Ker gre za poklice, kjer naj bi posamezniki vzdrževali videz (politične) neodvisnosti in nepristranskosti, pa med njimi ni veliko takih, ki bi si zaslužili tudi medalje ali priznanja za politično ali celo strankarsko pripadnost. Barbara Brezigar je gotovo med njimi. Več

Barbara Rajgelj: Nekoč so bile vsega krive samske ženske, potem geji in lezbijke, pa izbrisani ... 

Barbara Rajgelj je pravnica, docentka in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Je hkrati tudi veliko več kot to, vodi recimo program ljubljanskega lokala Pritličje, ki središče mesta napolnjuje z glasbo in družbeno relevantnimi vsebinami. A Barbara Rajgelj je predvsem aktivistka, ni ji vseeno, kaj se dogaja okoli nje, in to spreminja, aktivno, neposredno. Odpira nove teme. Naslednji teden se bo recimo tudi v Pritličju zgodil Grounded, festival elektronske glasbe in kritične misli, ki se bo ukvarjal z vprašanji intime v času umetne inteligence. Več

Ukrepanje proti plastiki je ukrepanje proti potrošništvu

Plastika je povsod in zdaj smo se odločili, da je zelo slaba stvar. Za marsikoga je presenečenje podatek, da je med materiali, iz katerih so narejeni današnji avtomobili in letala, okrog 50 odstotkov plastike. Več oblačil je narejenih iz najlona in poliestra, ki sta plastika, kot iz bombaža ali volne. Plastika je v lepilu za tesnenje čajnih vrečk. Plastične so igrače, drobnarije, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, embalaža. Živimo v imperiju plastike, barvitega in vsakdanjega materiala sodobnega življenja, v Guardianu piše Stephen Buranyi. Več

Pajdaški kapitalizem ni rezultat socialistične mentalitete

Na Hrvaškem sta razpravo o pajdaškem kapitalizmu v zadnjem času ogreli dve knjigi o Agrokorju. Nekdanja podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je napisala knjigo Agrokor: Slom ortačkog kapitalizma in pesnik, pisatelj, publicist Željko Ivanković knjigo Slučaj Agrokor: Privatizacija i crony kapitalizam.  Več

Transspolne osebe v Sloveniji imajo dovolj čakanja na ureditev pravnega položaja

Jutri, v torek, 13. novembra, bo pod sloganom Dovolj čakanja potekala že peta TransMisija, osrednji dogodek za tematike transspolnosti v Sloveniji, ki jo organizira zavod TransAkcija. Zbor shoda bo ob 15. uri v ljubljanskem Argentinskem parku, sledila bosta nagovor pred ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za zdravje, ob 16. uri pa bo končna postaja Prešernov trg. Ob 18. uri bo v okviru dogodka v Pritličju potekal TransMic, kjer se bodo odru zvrstile_i transspolne osebe in njihovi zaveznice_ki. Svoje misli in sporočila lahko z občinstvom deli kdor koli, osrednja tema pa bo seveda transspolnost, torej življenja in človekove pravice transspolnih oseb. Več

Svet v malem

Morda so živilske trgovinice z dušo že pred leti izrinili giganti Mercator, Spar, Hofer in Lidl, a na nekaterih koncih po prestolnicah še lahko opravite malenkost bolj oseben živilski šoping – z multikulturno noto. Več

Varovanje sobivanja različnosti

Ravno v dneh, ko so na Irskem volivci z dvotretjinsko večino izglasovali, da bogokletje ne bo več kaznivo dejanje, je evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo sodbo in z njo potrdilo kazensko obsodbo posameznice, ki je dejala, da je bil prerok islamske vere Mohamed pedofil. Več

Mejni primer

Z razglasitvijo oprostilne sodbe dr. Ivanu Radanu se je ta teden končal eden najbolj nenavadnih sodnih procesov v novejši slovenski zgodovini. Šlo je za proces, v katerem sta se izmenjevala pojma morilska sla in usmiljenje in v katerem so se visoko strokovne razprave mešale z gostilniškim obtoževanjem. Več

Pravica ali grožnja?

Ko je bila Samra Dervišević stara 17 let, se je odločila, da se pokrije s hidžabom, islamskim pokrivalom, ki zakriva lase, obraza pa ne. Samra Dervišević izvira iz verne družine, njeni starši so redno molili, že od mladih nog je obiskovala verouk. Ko je dopolnila 18 let, je stopila korak dlje, začela je nositi rokavice in nikab, obleko, ki zakrije vse telo, vidne ostanejo samo oči. »V tem obdobju življenja me je močno zanimala duhovnost. Začela sem spoznavati, kakšne cilje imam v življenju in kaj me zanima, imela sem občutek, da je moje življenje nepopolno, da mu nekaj manjka. Začela sem spoznavati svojo vero islam, veliko sem brala. Zame je zakrivanje vrhunec predanosti Bogu in krona mojih prepričanj, mojega verovanja. Predstavlja mojo osebnost, lastnost. Je vzrok moje sreče,« pravi. Več

Šolska pravila

Ministrstvo za šolstvo in šport ima že leta opraviti z različnimi vprašanji (pravzaprav se zanje ne meni), povezanimi s tem, kako naj bi bila javna šola hkrati avtonomna, versko nevtralna in vključujoča. V praksi to pomeni, da naj bi vključevala različnost tudi, kar zadeva vero, ne da bi se odpovedala svoji posvetni naravi. Gre za praktična vprašanja. Ali naj šola dovoli blagoslov v svojih prostorih? Ali naj dopušča različne jedilnike, oblikovane na podlagi verskih prepričanj? Ali lahko učitelji nosijo verske simbole? Jih lahko učenci? Jasnim odgovorom na ta vprašanja se je do zdaj ministrstvo za šolstvo izogibalo, smernice, dane šolam, so bile odvisne bolj od osebnih nagnjenj vsakega ministra posebej. Pred leti so bili sicer pripravljeni strokovni osnutki rešitev teh vprašanj, vendar jih je tedanji minister za šolstvo Igor Lukšič pospravil v predal. Več