»Okolica je bila s spolnim nasiljem pogosto seznanjena, pa nanj ni reagirala«

V minulem letu so v Inštitutu 8. marec v sodelovanju s festivalom Mesto žensk izpeljali kampanjo #jaztudi v kulturi, v sklopu katere so zbrali 26 pričevanj o spolnem nadlegovanju in nasilju v kulturi. Na inštitutu tovrstna anonimna pričevanja v akciji #jaztudi zbirajo že tri leta, velik porast pričevanj pa so zaznali po razkritju igralke Mie Skrbinac. Več

»Prvi koraki odraslosti«

"Prvi francoz, joint, vodkajuice, inter rail, pornič na skrivaj, žur, ko staršev ni doma, birma, če hočete. To so prvi koraki odraslosti, ne pa kazen, ker javno poveš, da hočeš v šolo." Več

Janez Janša vse bolj spominja na tistega voznika iz šale, ki ...

Predsednik vlade Janez Janša vse bolj spominja na tistega voznika iz šale, ki se vozi po avtocesti in posluša radijsko opozorilo o nevarnosti, ker nekdo vozi v napačni smeri. Ozre se okoli sebe in vzklikne: "Ne eden, vsi vozijo v napačni smeri!" Domnevamo, da predsednik vlade med tiste, ki vozijo v napačni smeri, uvršča tudi Mirovni inštitut, ker ima skupaj z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami sedež na zdaj že razvpiti Metelkovi 6, kamor že dolgo usmerja svojo nejevoljo z mnenjskimi tweeti, na Facebooku in nedavno tudi v pismu gospodinjstvom. Pripoveduje, kako nesmiselno je njihovo početje, kako tratijo davkoplačevalski denar, še huje, kako ga odtegujejo nujno potrebnim investicijam v domove za stare in v študentke domove, in najhuje, kako so krivi za širjenje virusa v lanskem letu. Več

Za koliko se je povečal odstotek slovenskih mladostnikov z duševnimi stiskami?

Vzrokov za povečanje še ni mogoče z gotovostjo opredeliti. "Med srednješolci je število hospitaliziranih pri poskusu samomora naraslo za kar 30 odstotkov," je 25. januarja na redni seji državnega zbora dejala poslanka SAB Maša Kociper. Več

Danes bodo »brcali in odganjali janšizem in fašizem«

Protestna ljudska skupščina je danes v sporočilu za javnost objavila, da bodo tudi danes "brcali in odganjali janšizem in fašizem". Dodali so, da se bodo s športom borili proti "strahovladi" danes na Trgu republike v Ljubljani ob 19. uri.  Več

V občini Moravče župan Balažic izplačal rekordne koronske dodatke

Januarja so javni uslužbenci prejeli kar 57 milijonov evrov dodatka za »nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije«. V povprečju so sicer največ koronskih dodatkov, to je od 1500 do 2000 evrov na zaposlenega, izplačali v bolnišnicah, centrih za zaščito in reševanje ter domovih za ostarele. So se pa tem tveganim okoljem, v katerih zaposleni pogosto delajo v skafandrih, pri plači za december najbolj približali v občini Moravče. Več

Grozeča poravnava

Britansko podjetje Ascent Resources, ki je zaradi zastoja pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj za nadaljevanje izkoriščanja nahajališč zemeljskega plina v Petišovcih že skoraj propadlo, od Slovenije zahteva odškodnino. Več

Mladoletni prestopniki

Že kmalu po shodu na Trgu svobode v Mariboru, ki je potekal pod pokroviteljstvom iniciative Zahtevamo šole, je po spletu zakrožil posnetek, na katerem mariborska policija popisuje tamkajšnje dijake. Na njem se celo sliši zaprepadenost avtorice posnetka ob pogledu na prizor, ko reče: »Kaj? Popisovati bo začel.« Več

Lepota bivanja tudi v jeseni življenja

Morda za začetek nenavaden podatek. Če v spletni iskalnik (v angleščini) vpišete »prvi dom za starejše v Evropi«, ne boste našli ničesar. Tudi slovenska različica ne bo obrodila sadov. V ZDA morda najdete kakšen podatek o prvem domu za vdove, ki so ga tam okoli leta 1826 odprli v enem izmed industrijskih mest (morda v Pittsburgu), a kaj več od tega težko. Wikipedija na nobeni izmed strani na temo gerontologije ne ponuja tega podatka. Stran z opisano zgodovino razvoja oskrbe starejših ne obstaja. Najbolj zagrizeni boste morda našli povzetke v kateri izmed digitalno objavljenih diplomskih nalog, a za bolj izčrpne informacije bo treba poseči po tiskanih izdajah. V slovenščini imamo na primer knjigo dr. Jane Mali »Od hiralnic do domov za stare ljudi«. A kar se tiče spleta, ta zgodba tako rekoč ne obstaja. Več

Čigavo je mesto?

V poplavi komentarjev na zadnje dogodke v Rogu opažam predvsem dve poudarjeni stališči. Čeprav sta v svoji raznolikosti obe legitimni in pravilni, pa hkrati kažeta tudi podobno ujetost v trenutno zastavljene sistemske okvire. Prvo, ki ga rogovci in njihovi podporniki najbolj poudarjajo, se tiče predvsem vprašanja gentrifikacije1, nadzora in svobode umetnosti ter lastništva javnega prostora. Drugo pa izhaja s pravnega vidika in se osredotoča na dejstva in dokaze lastništva ter poudarja nelegalnost skvotanja. Več

Univerza v Ljubljani ali pri Ljubljani?

Univerza v Ljubljani je ena od največjih institucij v slovenski prestolnici ter ima pomembno simbolno in družbeno vlogo v mestu in tudi v državi. Na njej se izobražuje in dela več deset tisoč ljudi, ki so obenem (vsaj začasni) prebivalci mesta in uporabljajo njegove stanovanjske, storitvene, infrastrukturne in druge zmogljivosti. Tako je tudi urbanistični razvoj Ljubljane močno prepleten s prostorskim razvojem ljubljanske univerze. Prav zdaj se dogajajo večji premiki na področju prostorske umestitve fakultet v mestu, s čimer se je odprla razprava o prostorski strategiji Univerze v Ljubljani. Pri tem se srečujeta dva urbanistična koncepta, »univerza v mestu« in »univerzitetni kampus«. Več

Graditelj sodobne Ljubljane

Spomin na nedavno preminulega arhitekta, urbanista in akademika Milana Miheliča (1925–2021) v sebi ne nosi le žalosti, ampak tudi nekaj trpkosti, saj je »njegov« Bavarski dvor v zadnjih treh letih postal urbanistični spaček. Vemo, da je bil Mihelič zaradi tega nesrečen, ni mu bilo vseeno, kaj se dogaja z javnim prostorom »Bavarca«, ki je imel velik potencial sodobne mestne četrti. Bavarski dvor deli usodo z marsikatero arhitekturno stvaritvijo slovenskih modernistov, saj je njihova arhitektura zadnjih 30 let na udaru tako imenovanih developerjev. Pri tem so sodelovale in še vedno sodelujejo mestne oblasti, tako da spremenijo mestni prostorski načrt, kot ustreza tem istim developerjem. Pri tem pa sodeluje tudi del arhitekturne srenje, ki ob tem s svojimi posegi neusmiljeno gazi in uničuje žlahtno arhitekturo generacije vrhunskih arhitektov šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja. Več

Kvadrat za 2900 evrov

Ponudba rabljenih stanovanj je omejena, neluksuznih, cenovno dostopnejših novogradenj pa je premalo – to sta pomembna dejavnika, ki ohranjata cene na visokih ravneh. Več

Namibija pod Alpami

Predstavljajte si življenje v majhni državi – recimo nekaj nad dva milijona ljudi, življenjski standard po 30 letih neodvisnosti še kar v redu, visoka centralizacija. Pa se vam zgodi, da resno zbolite, na primer, da si v nesreči hudo, a ne usodno poškodujete hrbtenico in potrebujete zapleteno operacijo. Po letih prepričanja, da vam pravzaprav nič ne manjka, nenadoma spoznate, kako omejene so vaše možnosti. Javnih bolnišnic resda ne manjka, težava pa je, da nimajo ne opreme in ne zdravnikov, ki bi lahko opravili poseg, s katerim bi vam olajšali trpljenje, ki z vsakim dnem postaja neznosnejše. S stisnjenimi zobmi poiščete pomoč v eni od treh luksuznih zasebnih klinik, ki so skoncentrirane v prestolnici, njihova oskrba pa je opisana kot »superiorna« glede na javno mrežo. Več

»Naša država, kot kaže, se tej priložnosti odpoveduje«

Na začetku februarja je Mladina prejela slovenski osnutek načrta za okrevanje, programa porabe evropskih subvencij, ki naj bi jih Slovenija dobila kot pomoč za izhod iz krize po pandemiji. Druge države so osnutke večinoma javno objavile že konec lanskega leta, slovenska vlada je to storila šele prejšnji petek, pred tem pa je osnutek skrivala. Ker naj bi bili cilji iz načrta večidel zeleni in trajnostni, smo se o njem pogovarjali z Andrejem Gnezdo iz Umanotere, organizacije, ki že 25 let sooblikuje trajnostno družbo. Filozof, teolog in okoljevarstvenik analizira pomanjkljivosti vladnega načrta in predlaga, kaj bi bilo v njem modro spremeniti. Več

»Otroci niso bioteroristi«

Zdravstvena stroka je pred letom dni menila, da bodo otroci pomembni prenašalci novega koronavirusa, tako kot so zelo pomembni pri drugih respiratornih okužbah. A se je izkazalo, da ni tako, saj so otroci manj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom, je za STA pojasnil infektolog Janez Tomažič. Hkrati drugače kaže pri novih različicah virusa. Več

»Shodi so prepovedani le zato, da ljudje ne morejo protestirati«

"Če so ljudje lahko stali v rekordnih vrstah pred trgovinami, bi bili isti ljudje kaznovani, če bi v identični vrsti (z maskami na obrazu) stali pred vlado. Oziroma če bi pravzaprav stali kjer koli in na kakršni koli razdalji do drugih ljudi, vendar bi imeli hkrati v rokah vladi neljub transparent." Več

Zahteva za zagotovitev brezplačnega prostora za vse Rogovce

Uporabniki nekdanje Tovarne Rog z Mestno občino Ljubljana (Mol) ne najdejo skupnega jezika. Rogovci trenutno gostujejo pri raznih društvih ali delujejo od doma, obrnili so se tudi na sodišče.  Več

Povečana duševna stiska med ljudmi v drugem valu epidemije

V drugem valu epidemije covida-19 so se ljudje spoprijemali z večjo duševno stisko kot v prvem valu in pred epidemijo, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki jo je koordiniralo Društvo psihologov Slovenije. Udeležence je v povprečju najbolj obremenjeval strah pred okužbo drugih, negotova prihodnost in skrb glede izgube oz. omejevanja svoboščin. Več

Solidarni snežak

Na 13. mednarodni natečaj, ki je v središče postavil družbeni pojem solidarnost, je prispelo 336 del iz 28 različnih držav. Strokovno žirijo so s kreativno rešitvijo "Snežak" najbolj prepričali avtorji Peter Zabret, Rok Flego in Lenart Slabe iz agencije Pristop. Plakati, ki spodbujajo k solidarnosti, bodo predstavljeni na 500 TAM-TAMovih plakatnih mestih po Sloveniji. Več

»Virusu se bomo prilagodili«

"Cepljenje je zanesljivo edina učinkovita pot iz stanja, v katerem smo res sorazmerno dolgo. Sodobna cepiva, ki so na razpolago, se lahko hitro prilagajajo novim izpeljankam virusa, a eden pomembnih problemov, ki jih lahko zdaj spremljamo, je nezadostna proizvodnja cepiv. Farmacevtske tovarne, ki imajo registrirana cepiva, se zdaj trudijo, da bi proizvodnjo povečale, a zadeva gre počasi. V vsakem primeru bo to edina učinkovita pot in Evropa bi lahko hitreje izšla iz celotnega dogajanja, če bi imela dovolj cepiva."  Več

Ihan: »Nova različica virusa lahko močno poslabša širjenje epidemije«

"Epidemija je eksponenten pojav. Slovenija je majhna in razmere so lahko zdaj drugačne, sploh ker vemo, da je obalna regija precej v rdečem. Zlasti bi bil nevaren vdor južnoafriške različice, ki lahko okuži prebolevnike in celo cepljene. Kar bi bila lahko katastrofa v bolnišnicah, kjer zdaj računamo, da je ves kader bolj ali manj precepljen in ne more okužiti bolnikov. Če se pojavi južnoafriška različica, se lahko ponovno začne kuženje bolnikov s strani medicinskega osebja, kar se je dogajalo novembra in decembra. To bi bil slab scenarij." Več

»Večkrat me vprašajo, ali bom šel v politiko, češ tudi tvoj sodelavec je postal premier«

"Ne, jezi me ne, me pa preseneča in se mi zdi nepotrebna. Trend je pač tak, da gre politika v to smer, in če je tako, imajo politiki očitno nekaj od tega, ne pa tudi navadni ljudje. Zakaj je tako, ne znam odgovoriti, ker se s temi stvarmi ne ukvarjam, ampak se ukvarjam s humorjem, satiro. Dejansko bi morali vprašati politike." Več

Zakaj Slovenija potrebuje tudi varuha otrokovih pravic

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) meni, da je dozorel čas za vzpostavitev varuha otrokovih pravic. Želijo si, da bi bil samostojna institucija za varstvo in zastopanje, spodbujanje in promoviranje otrokovih pravic, ki bi ga imenoval Državni zbor (DZ), so povedali na spletni novinarski konferenci. Več

Na Hrvaškem odprli terase gostinskih lokalov

Na Hrvaškem so danes po treh mesecih ob strogih epidemioloških ukrepih znova lahko odprte terase gostinskih lokalov, mogoči pa bodo tudi treningi v zaprtih športnih objektih. Terase gostinskih lokalov bodo lahko obratovale med 6. in 22. uro. Biti morajo popolnoma odprte, razdalja med mizami mora znašati najmanj tri metre, med stoli pa najmanj meter in pol, če ne gre za člane istega gospodinjstva. Vstop v zaprti del objekta bo dovoljen samo za uporabo sanitarij, ob čemer bo obvezna maska, je določil nacionalni štab civilne zaščite. Več

»Če ne bi bilo ukrepov, bi zdravstveni sistem popolnoma odpovedal«

Enoletno spremljanje novega koronavirusa in covida-19 je prineslo veliko dognanj o prenosu in kužnosti virusa. "Pred letom smo menili, da je oseba kužna šele, ko zboli, danes vemo, da že dva do tri dni pred tem. Covid-19 brez znakov preboleva okrog 40 odstotkov okuženih, ki so odgovorni vsaj za tretjino prenosov," opozarja infektolog Janez Tomažič. Več

Fitnes industrija lani izgubila 75 odstotkov prihodkov

Upad gibalne aktivnosti v preteklih mesecih bo imel daljnosežne negativne posledice na psihofizičnem zdravju otrok in odraslih, so opozorili v sekciji za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ob tem je fitnes industrija v Sloveniji utrpela ogromno gospodarsko škodo, izpad prihodkov panoge v letu 2020 ocenjujejo na 75 odstotkov. Več

Zakaj je pravica do zbiranja pomembna tudi v času epidemije 

V četrtek, 4. marca ob 20. uri bo na Facebooku potekal spletni večer Pravica do protesta v času epidemije, ki ga pripravljata Predstavništvo Evropske komisije in Pritličje. Gre za dogodek v sklopu niza večerov STRE(a)MENJA. "Epidemija je posegla v številne temeljne pravice, njihovo izvrševanje so oblasti po Evropi omejile ali celo prepovedale. Pravica do mirnega zbiranja je ustavno varovana pravica, povezana s svobodo izražanja, in je ključen element demokratične države," so organizatorji zapisali v napovedi. Več

»Moja zahteva do politike je, da ti ljudje živijo podobno kot jaz«

"Dostojno življenje je, da so tudi moji ljudje siti in da imajo plačane položnice, da si lahko enkrat ali dvakrat na leto privoščijo dopust; poleti na morju, ker je tam za starostnike zelo ugodna klima, pozimi pa v toplicah. Frizer, gledališče, knjižnica in knjigarna ne morejo biti luksuz, pač pa sestavni del življenja. Zavedati se moramo, da so to ljudje, ki so oddelali 35 do 40 let in ki niso umrli, ko so šli v pokoj, pač pa so šele začeli živeti v tretjem življenjskem obdobju. To je obdobje, ki ljudem omogoča, da se poglobijo vase, da imajo čas za umetnost, za kulturo, za sprostitev in zabavo. Sprostitev in zabava ne moreta biti luksuz. Merilo dostojnega življenja je moje življenje. Moja zahteva do politike je, da ti ljudje živijo podobno kot jaz. Šele temu lahko rečemo dostojno življenje." Več

Beović: »Nedopustno je, da ima blagajničarka enako plačo kot medicinska sestra«

"Nedopustno je, da ima blagajničarka enako plačo kot medicinska sestra na bolnišničnem oddelku. Odgovornost je neprimerljiva, prav tako delovni pogoji." Več