• »Sistem sporoča, da smo ženske drugorazredne državljanke«

    Na Kongresnem trgu so se v soboto, 8. marca, ob 16. uri zbrale protestnice in protestniki, in sicer z namenom, da dnevu žensk vrnejo prvotni pomen. Začetek shoda so zbrani ovekovečili z vzklikanjem letošnjega gesla: "Nočem cvetlice, hočem delavske pravice!". Nagovorila jih je članica Društva Iskra, ki je dejala, da je cilj feminizma odprava neenakosti in izkoriščanja. Poudarila je enega od ključnih namenov protesta, ki je "boj za družbo, v kateri bo oblast v rokah delavcev, ne pa kapitalistov".

  • Uredništvo

    9. 3. 2025  |  Družba

    Se mora Evropa vojaško osamosvojiti od ZDA?

    "Evropa je trenutno na pomembnem razpotju. Na eni strani bi rada aktivno vojaško pomagala Ukrajini, na drugi strani pa je ameriški predsednik Trump jasno nakazal, da ZDA nimajo več interesa plačevati vojaške zaščite za Evropo. Med evropskimi politiki je prevladalo stališče, da se mora Evropa zato vojaško osamosvojiti od ZDA."

  • Vsak dan bi moral biti osmi marec 

    "Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice" se glasi ime letošnjega protesta ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. Cvetlica ne bo razbremenila žensk, pravijo v študentskem Društvu Iskra in dodajajo, da bi le z družbenim preoblikovanjem reproduktivnega dela in odpravo patriarhalnih in kapitalističnih struktur lahko ustvarili resnično in enakopravno družbo, v kateri bi bili vsi spoli osvobojeni izkoriščanja in zatiranja.

  • STA

    7. 3. 2025  |  Družba

    Slovenija / Ženske imajo najmanj enak položaj v politiki

    V Sloveniji 78 odstotkov žensk meni, da imajo doma enak položaj kot moški. Med moškimi ta delež znaša 83 odstotkov. Da je enak položaj dosežen v politiki, meni 42 odstotkov žensk in 58 odstotkov moških. Da je enak položaj dosežen pri zaposlovanju in karieri, pa meni 55 odstotkov žensk in 65 odstotkov moških, izhaja iz raziskave Worldviews 2025.

  • Monika Weiss

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Družba

    Krška nuklearka 1983–2063

    Vodstvo Nuklearne elektrarne Krško je očitno le dobilo zeleno luč, da začne preverjati, ali bi bilo mogoče in zlasti varno podaljšati obratovanje na 80 let. Sredi februarja je objavilo mednarodno javno naročilo, s katerim išče izvajalca »študije izvedljivosti podaljšanja obratovalne dobe nuklearke s 60 na 80 let«.

  • Grega Repovž

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Družba

    Zaostala Ljubljana

    Razvoj kolesarskega prometa v vseh sezonah velja v sodobnih evropskih prestolnicah za prednostno nalogo. Mesta so postala brezkompromisna. Avtomobilom vsak mesec odvzamejo še kakšen pas na ključnih cestah in ga namenijo kolesarskemu prometu, pogosto sta zaradi vse večje hitrosti koles združena avtobusni in kolesarski promet. V Parizu, Londonu in celo ameriškem New Yorku so kolesa na prvem mestu, k temu pa pomembno prispeva vse večja priljubljenost električnih koles.

  • Vanja Pirc

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Družba

    Primer Smodej se po dolgotrajni obravnavi na tožilstvu seli na sodišče

    Avgusta 2022 se je na Instagramu zvrstilo več anonimnih pričevanj, ki so Dušanu Smodeju, tedaj organizatorju kulturnih prireditev, očitala, da je mlade ženske brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub pa sodelavcem menda ni plačevalo za opravljeno delo.

  • Konec lova

    Zavod za gozdove je 18. februarja pripravil pojasnilo, kakršnih ne dobimo prav pogosto. Gre za odločitev, s katero se bo vsaj deloma zmanjšal obseg lova v slovenskih gozdovih. Slovenija spada med države, ki bi jih lahko označili za lovski raj na zemlji. Ali vsaj v Evropi. Pri nas rekreativni in turistični lov iz leta v leto bolj cveti. Zato so te besede marsikoga presenetile: »Zavod za gozdove Slovenije bo s 1. majem v Beltincih opustil vzrejo fazanov in poljskih jerebic ter s tem zaprl še zadnje tovrstno vzrejališče v Sloveniji. Lovišče s posebnim namenom Fazan Beltinci ostaja, lovstvo na tem območju pa se preusmerja v javne naloge lovstva.«

  • Matic Gorenc

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Družba

    Bo javne seje študentskega zbora ŠOU spet mogoče snemati?

    Prejšnji četrtek je potekala seja študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je bila – drugače od večine teh sej – deloma vsebinska. Med drugim je večni direktor ŠOU Andrej Klasinc (na tem položaju je že 12 let) dobil nov štiriletni mandat, študentski zbor je poleg tega potrdil ustanovitev novega zavoda, imenovanega Zavod 365. Ime je posrečeno, saj bo ta zavod očitno delal vse. Med dejavnostmi, ki naj bi jih izvajal, kot izhaja iz dokumentacije, najdemo oddajanje zasebnih sob gostom, upravljanje nepremičnin, dejavnost tiskovnih agencij, računalniško programiranje, kinematografsko dejavnost in še kaj. Sicer je ustaljena praksa, da ob ustanavljanju zavoda ustanovitelji navedejo nekaj več dejavnosti, kot jih nameravajo opravljati, a je razpon pri tem zavodu bizarno širok, vprašamo pa se lahko, kaj od vsega tega ta zavod res namerava početi …

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Družba

    »Če bi se Evropa odločila zagnati svojo vojaško industrijo, bi zlahka izdelala več kot 300 najsodobnejših tankov na mesec«

    Klemen Grošelj je nekdanji evropski poslanec, nesojeni veleposlanik v Moskvi, avtor zadnjega krovnega strateškega obrambnega dokumenta, leta 2019 napisane Bele knjige o obrambi, ki je določila mogoče smernice razvoja slovenskega obrambnega sistema, v vladi Marjana Šarca je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo, leta 2000 pa je na Fakulteti za družbene vede diplomiral na temo Analiza nacionalnovarnostnega sistema Ruske federacije.

  • Večnamenski romski centri – superprojekt, do katerega pa ima dostop le peščica Romov

    »Kadar govorimo s predstavniki centra za socialno delo, šole ali pa zdravstva, vedno pravijo: pošiljajte otroke v vrtec in šolo. Pa jim včasih rečem, če se že toliko ukvarjate s šolo in vrtcem, dajte se vsaj toliko še z vodo in elektriko. Precej lažje bi bilo pošiljati otroke v šolo, če bi imeli to dvoje,« je novembra lani ob našem obisku ribniških Romov tarnala Jasna Hudorovič iz romskega naselja Goriča vas, enega od treh neformalnih in komunalno neurejenih romskih naselij v občini. Gre za eno izmed občin z romsko manjšino, kjer zakon ne predvideva niti romskega svetnika in je prepad med Romi in občinskimi oblastmi še očitnejši. V petek objavljeni javni razpis za financiranje »mreže večnamenskih romskih centrov« predvideva tak center tudi v Ribnici. Pa ga bodo res dobili? O kakšnih centrih je sploh govor? Kaj je njihov namen? In kaj bi bilo treba storiti, da bi tovrstni smiselni, a sporadični projekti postali dolgoročno učinkovit pripomoček za izhod iz več desetletij romske bede?

  • Neizbrana kakovost

    Britanski RSPCA (Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals) je najstarejša in največja organizacija za varstvo živali na svetu – 16. junija lani je praznovala 200-letnico obstoja. Gre za organizacijo, najprepoznavnejšo po shemi, s katero se zagotavlja »strog višji standard« ravnanja z živalmi, ki ga morajo dosegati kmetje, prevozniki živali in klavnice, če želijo prodajati živilske izdelke z njeno oznako. To je ena izmed najbolj znanih oznak za živilske izdelke, ki kupce navdajajo s prepričanjem, da je bilo za rejne živali lepo poskrbljeno, da niso trpele, da je bil postopek proizvodnje hrane prijazen do okolja, da gre za trajnostno izkoriščanje naravnega okolja in podobno. A oznaka »RSPCA assured« že dolgo ni več to, kar je nekdaj bila. Včasih je pomenila zagotovilo za nekoliko bolj humano ravnanje z rejnimi živalmi, danes je bolj ko ne kritje za slabe prakse. Koliko pa je resnične skrbi za živali in okolje v različnih oznakah, ki nas vabijo k nakupu izdelkov po slovenskih supermarketih?

  • Ko nehaš graditi, umreš

    Nikoli nisi tako bogat, da za pomoč ne bi potreboval prijatelja – sploh v stiski. Kdor malo da, veliko da. Prva hiša se gradi za soseda, druga za sorodnika, tretja zase. Vsak je sam svoj mojster. Nikar na silo, raje vzemi večje kladivo. Če je lepo postrani, je tudi dobro.

  • Monika Weiss

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Družba

    Kje gradi Slovenija?

    V dobrem desetletju 2010– 2022 smo v Sloveniji izgubili 8568 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega četrtino ali 2080 hektarjev s pozidavo, preostanek z zaraščanjem. Kritično pri tem je, kot navajajo na kmetijskem ministrstvu, da se pri nas za pozidavo, kar pomeni nepovratno uničenje, namenjajo večinoma najkakovostnejša kmetijska zemljišča, to so njive na ravnini z visokim proizvodnim potencialom, zaraščajo pa se predvsem travniki in kmetijska zemljišča z nižjim proizvodnim potencialom, ki so manj ugodna za obdelavo.

  • Matic Gorenc

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Družba

    Kam lahko postavimo klimatsko napravo?

    Na Hrvaškem je z začetkom tega leta začel veljati nov predpis, ki na državni ravni ureja, kam se sme namestiti klimatska naprava. Po novem je zunanje enote klimatskih naprav prepovedano nameščati na fasade stavb, ki so obrnjene proti javnim prostorom, kot so ulice, trgi in parki. Zunanje enote morajo biti postavljene na delih fasade, ki niso obrnjeni proti javnim prostorom, ali pa na balkonih, strehah in drugje, kjer niso neposredno vidne z ulice. Namen nove zakonske ureditve je ohranitev estetske podobe stavb, pa tudi zmanjšanje vpliva zvočnega onesnaženja na javni prostor. Za hrvaško gospodarstvo je namreč turizem pomembna panoga, s tem želi vlada poskrbeti, da bi bili ulice in trgi največjih mest brez zunanjih enot klimatskih naprav, ki bi kazile videz mesta.

  • STA

    6. 3. 2025  |  Družba

    Koliko pesticidov je v vašem šopku rož?

    Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) na podlagi raziskave iz tujine opozarja, da so v rezanem cvetju pogosto prisotni pesticidi – tudi taki, ki so v EU prepovedani, zato naj potrošniki pred nakupom preverijo poreklo ali izberejo lokalno cvetje. Pozivajo pa tudi k spremembah zakonodaje na tem področju z namenom zaščite javnega zdravja in okolja.

  • Uredništvo

    5. 3. 2025  |  Družba

    »Demokracija je plastična beseda«

    "Zelo me skrbi, kakšna bo ta prihodnost. Prvič, beseda demokracija je plastična beseda in uporabljamo jo za opisovanje zelo različnih situacij in scenarijev, ne da bi razumeli, kaj pomeni. Ne da bi razumeli, da obstajajo različne oblike demokracije, v glavnem pa govorimo o reprezentaciji za veliko ljudi. Mislim, da ko ljudje na pozicijah moči uporabljajo besedo demokracija, mislijo na svojo svobodo, da lahko delajo, kar želijo. Govorijo torej o individualni obliki svobode."

  • Uredništvo

    5. 3. 2025  |  Družba

    Bo letos (anti)nagrado za najbolj seksistično izjavo prejela Romana Tomc?

    Kdo bo letos prejel (anti)nagrado za najbolj seksistično izjavo? Ta nečestni naziv bodo znova podelili v petek, 7. marca, med nominiranci pa je tudi evropska poslanka SDS Romana Tomc.

  • Uredništvo

    4. 3. 2025  |  Družba

    »Marsikje v Afriki kolonializma nikoli ni bilo konec, le drugo ime si je nadel«

    "Marsikje v Afriki kolonializma nikoli ni bilo konec, le drugo ime si je nadel. V zahodni Afriki so apetiti korporacij po tamkajšnjih naravnih virih velikanski in večino že imajo v svojih rokah. V Afriki je kolonializem, ki še vedno traja, onemogočal razvoj, priložnosti za mlade ljudi. Afrika se nikoli ni mogla razvijati tako, kot bi si želela, najprej je bilo suženjstvo, potem kolonializem, diktatorji, vojne ... Še vedno čakamo na bolj stabilne čase. In imate prav, interesi velikih držav po naši zemlji so vedno večji. Menim pa, da moramo rešitve za naše probleme najti sami, ne more nam jih dati Evropa ali Zahod."

  • Uredništvo

    3. 3. 2025  |  Družba

    »Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice«

    V soboto, 8. marca, ob 16. uri bo na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal protest ob mednarodnem dnevu žensk. Protest z naslovom "Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice" organizira Študentsko društvo Iskra.

  • STA

    3. 3. 2025  |  Družba

    Evropski prvaki v debati

    Slovenska nacionalna debatna ekipa, ki so jo sestavljali srednješolci iz različnih šol, je na evropskem srednješolskem debatnem prvenstvu, ki je ta konec tedna potekalo v Bukarešti, osvojila naslov evropske prvakinje. Članica ekipe Lara Livaković Kočevar z Gimnazije Kranj je medtem postala najboljša govorka v Evropi.

  • STA

    3. 3. 2025  |  Družba

    Spremembe pri plačevanju RTV-prispevka 

    Radiotelevizija (RTV) Slovenija bo zavezancem rtv-prispevka dvakrat letno poslala šest položnic, ki jih bodo še naprej plačevali mesečno. Z novim načinom pošiljanja želijo prispevati k bolj trajnostnemu poslovanju. Poleg tega želijo racionalizirati poslovanje, so zapisali v sporočilu za javnost. Vabijo tudi k elektronskemu plačevanju prispevka.

  • STA

    3. 3. 2025  |  Družba

    Koliko Slovencev dopustuje na Hrvaškem?

    Tuji gosti na Hrvaškem so lani glede na podatke hrvaškega državnega statističnega urada ustvarili 17,4 milijona prihodov in 85 milijonov nočitev, kar je za 3,1 oz. 0,8 odstotka več kot v letu 2023. Med najštevilčnejšimi tujimi gosti so bili Slovenci, ki jih je bilo lani za štiri odstotke več kot leto prej.

  • STA

    3. 3. 2025  |  Družba

    Vložena obtožnica v aferi Fotopub

    Pristojni državni tožilec je na okrožno sodišče v Ljubljani vložil obtožnico proti umetniku in vodji društva Fotopub Dušanu Smodeju iz afere Fotopub. Na podlagi anonimnih izpovedi, ki so bremenile Smodeja, je policija že leta 2022 začela preverjati sume domnevnih kaznivih dejanj spolnega nasilja.

  • Luka Volk

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Družba

    Strah in trepet / Česa se boji Alenka Puhar?

    Alenka Puhar, prevajalka, publicistka in dolgoletna novinarka Dela, je zanimiva dama – in da je dama, je bilo večkrat poudarjeno tudi med oddajo Intervju na TV SLO 1, kamor je prišla v goste k Jožetu Možini. Rodila se je v partizanski družini. V tistih svinčenih letih ji je nekako uspelo prevesti roman 1984 Georgea Orwella; to je bil sploh eden izmed prvih uradno izdanih prevodov tega dela v socializmu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila članica uredništva Nove revije in članica kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Janezu Janši je ostala zavezana tudi kasneje – protestirala je, ko so ga izključili iz Slovenskega centra PEN, in protestirala je pred vrhovnim sodiščem leta 2014, ko so protestniki zahtevali njegovo izpustitev iz zapora.

  • Monika Weiss

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Družba

    V Zasavju se bojijo nove umazane dejavnosti

    Marca 2015 je cementarna Lafarge v Trbovljah ustavila proizvodnjo. To je morala storiti na zahtevo inšpektorjev, saj je cementarna kljub razveljavitvi okoljskega dovoljenja za gorivo uporabljala petrolkoks, to je stranski proizvod nafte, ki onesnažuje okolje. Razveljavitev dovoljenja, s katerim je agencija za okolje Lafargeu v nekaterih primerih dovolila rabo petrolkoksa, sta na sodišču takrat dosegli okoljevarstveni organizaciji PIC in Focus na čelu z Urošem Macerlom iz lokalnega Eko kroga. »Mirovanje cementarne v Trbovljah pomeni pripravo tovarne na morebiten ponovni zagon v prihodnosti,« so v Lafargeu, ki se danes imenuje Holcim, zapisali v letnem poročilu 2015.

  • Materinščina

    Globalizacija, vojne, razvoj tehnologij ustvarjajo dinamičen in mobilen svet večjezičnosti in večkulturnosti. Kljub temu 21. februar, mednarodni dan materinščine, opominja na pomen maternega jezika. Kako lahko torej materinščino ohranjajo priseljenci in njihovi otroci, vključeni v slovenski šolski sistem?

  • Nana Čemas

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Družba

    Naj še malo počakajo

    Marec bo. Od začetka študijskega leta bo minilo pet mesecev. Od izteka roka za oddajo prijav za prvo prejetje Zoisove štipendije prav tako. Kljub temu študentje na odločbo še vedno čakajo, s tem pa – tisti, ki bodo do prejemanja štipendije upravičeni – čakajo na mesečna izplačila. Skoraj 150 evrov na mesec ni majhen znesek.

  • Luka Volk

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Družba

    Ste prejeli vabilo na seznanitev vojaških obveznikov? Kaj zdaj?

    Skoraj zagotovo je med vami kdo z najstniškim sinom, ki je letos dopolnil ali pa bo dopolnil 18 let. Če je tako, obstaja precejšna verjetnost, da je prejel pismo ministrstva za obrambo, ob katerem ste se malce zdrznili in pomislili, zakaj ga vabijo na seznanitev vojaških obveznikov. Pri tem ste morda celo pogledali skozi okno, ali se zunaj nemara ni začela vojna – ko pa smo v Sloveniji naborništvo že pred časom odpravili. Brez skrbi, niste edini, tudi pri nas v uredništvu se vsako leto najde kakšen takšen zaskrbljeni oče ali mati. Tukaj smo, da vam pomagamo.

  • Matic Gorenc

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Družba

    Kje so bili dijaki in študentje, katerih udeležbo je napovedal Rupar?

    Prejšnji teden je potekal že 17. protest upokojencev pod vodstvom Pavla Ruparja, predsednika novoustanovljene stranke Glas upokojencev. Tokrat naj bi bil protest še širši, ne le upokojenski, temveč »vseslovenski protest upokojencev in vseh nezadovoljnih državljanov«. Ruparju bi se morala poleg strank SDS in NSi ter sindikata Neodvisnost pridružiti tudi organizacija dijakov in študentov s kratico ŠUS. Ne vemo pa točno, kaj ta kratica pomeni. V nekaterih objavah, ki so oglaševale protest, je ŠUS pomenil Študentsko uporno skupino, v drugih je kratica pomenila Študentje univerz Slovenije.