Uredništvo
-
29. 6. 2021 | Politika
Prvi predsednik slovenskega parlamenta, pravnik in disident
"Bučar je bil pravnik, še v sedemdesetih letih je bil profesor na ljubljanski pravni fakulteti, med študenti je bil zelo priljubljen, malo manj pa je bil priljubljen pri komunistični partiji, zato ga je leta 1976 prisilno odstranila s pravne fakultete. Bil je sicer član te partije, v mladosti tudi politkomisar jurišne čete Kokrškega odreda, nekaj kratkih let uslužbenec OZNE, a je bil hkrati tudi vernik, in kot bi rekli danes, aktivni kristjan. Od komunistov se je oddaljil že konec šestdesetih let, saj partiji ni želel plačevati članarine," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Jure Trampuš.
-
29. 6. 2021 | Družba
»Vsi politiki še zdaleč niso enaki«
“Razumem vaše pomisleke, po drugi strani pa se mi zdi implikacija, da so vsi politiki isti in nevredni zaupanja, torej da med njimi ni nobene prave razlike, nevarna. V Sloveniji imamo trenutno vlado, ki ravna veliko bolj drastično kot katerakoli doslej. Imamo politiko, ki kar naprej deluje na podlagi hujskanja, žuganja, izključevanja in obračunavanja. Nikakor ne mislim, da je druga politična opcija v tem smislu nedolžna, pa vendar se po kvantiteti in kvaliteti v tem pogledu ne more primerjati s sedanjo garnituro. Morda pa se je še posebej v tem trenutku pomembno zavedati, da vsi politiki še zdaleč niso enaki.”
-
29. 6. 2021 | Politika
»Mogoče je preživeti z dramatično spremenjenim življenjskim slogom«
"Razmišljanje o novih tehnologijah je precej razširjeno, vendar tudi zelo majavo, ker jih še ni. Predvsem bo treba spremeniti način življenja. V času pandemije smo se prepričali, da je mogoče preživeti z dramatično spremenjenim življenjskim slogom. Po drugi strani tudi hitrega tehnološkega preboja ne moremo kar odpisati. Za primer vedno dam mobilno tehnologijo. V nekaj letih je iz nič prišla do vseh. To mi je navdih, da so mogoče hitre, globalne tehnološke spremembe."
-
28. 6. 2021 | Politika
»Imenovanje rumeni jopiči je za skupino, ki jo sestavljajo neonacisti, neprimerno in zavajajoče!«
Protestna ljudska skupščina je v sporočilu za javnost danes zapisala, da sta bila čas in lokacija petkovega protesta skladna z vsebino ter izbrana tako, da je dogodek potekal ločeno od državne proslave in je ni oviral. "Pod Prešernovim spomenikom smo postavili manjši oder z mikrofoni, zvočniki in ostalo tehnično opremo. Tik pred začetkom našega programa se je skupina moških z neonacističnimi tetovažami prerinila na oder, ki smo ga pripravili za izvedbo programa in začela ovirat priprave. Kljub večim mirnim pozivom naj se odmaknejo in ne ovirajo našega programa, je skupina začela odrivati protestnice in protestnike, ki so poskušali nadaljevat s pripravami. Preprečili so nam dostop do naše opreme in več ljudi z vso silo odrinili, nekateri starejši pa so posledično tudi padli po tleh. Med zasedbo odra so med drugim poškodovali stojalo za note ene izmed izvajalk programa, grozili ter žalili bližnje udeležence protesta," so zapisali v protestniškem gibanju.
-
28. 6. 2021 | Politika
Vlada končno popustila, STA bo dobila denar
"Ker je vlada kot ustanoviteljica tudi v takšnih razmerah dolžna zagotavljati nemoteno izvajanje javne službe, je direktorju UKOM naložila, da STA takoj, ko se bo seznanil z njenim celovitim finančnim poslovanjem, nakaže predujem v višini 845.000 evrov za pričakovane izdatke pri opravljanju javne službe v letu 2021," so zapisali v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom). Pritisk javnosti in evropskih institucij je očitno zalegel, vladni urad pa je sporočilu za javnost precej omilil komunikacijo in obrnil ploščo, čeprav brez nepotrebnega komentiranja potez STA tudi tokrat ni šlo.
-
27. 6. 2021 | Politika
Vseskozi vest slovenske politike
"Spomenka Hribar, sociologinja in v času osamosvajanja tudi poklicna političarka, se je vsemu temu, vsej tej razgradnji skupnega vseskozi upirala. Leta 1983 je, pretresena zaradi zločinov, ki jih je po drugi svetovni vojni zagrešila komunistična oblast, napisala besedilo Krivda in greh in v njem postavila temelje za narodno spravo, hkrati pa je predlagala postavitev spomenika vsem žrtvam druge svetovne vojne. Še preden je njeno besedilo prišlo v javnost, so jo izključili iz komunistične partije, ker naj bi bila ponarejala zgodovino, deležna je bila napadov in žalitev. Podprli pa so jo pisateljski kolegi, pripisali so ji 'antigonski angažma', Manca Košir je njen esej označila za 'besedilo ljubezni,' je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Jure Trampuš.
-
28. 6. 2021 | Politika
»Če demokracije ne razvijaš in krepiš, oblast to zelo hitro začuti«
"Demokracija je mavrica. Če je ne razvijaš in krepiš, oblast to zelo hitro začuti in začne prostor zapirati. Žal od osamosvojitve dalje – z izjemo korektne ustave, ki jo imamo – za demokracijo nismo storili dovolj. Zapostavili smo nacionalno varnost, nismo se posvetili varstvu marginaliziranih skupin ali prekarnih delavcev. Oblast ne uvidi, kaj se dogaja z generacijo, ki nima zanesljivih služb in zanesljivih dohodkov."
-
28. 6. 2021 | Politika
»Mediji so za vladajoče politike propagandni stroji, tovarne zlobe in orodja za diskreditacije«
"Naj vas ne zavede zadnji pogovor Janeza Janše na nacionalki, ko se je spet za nekaj trenutkov prelevil v božje jagnje, ki med nas prinaša le srečo, spravo, toleranco in ljubezen. Ne pozabite, kaj nam je v bistvu sporočil. Poenostavljeno se je v eni kratki intervenciji slišalo naslednje: gre za svobodo govora in ne za svobodo medijev. To moramo ločiti. Mi se borimo za svobodo govora. Gre za absolutno svobodo. Nič groznega na prvo slišanje, pa še kako na drugi razmislek. Šef nam je sporočil, da je svoboda govora sveta, skratka, da lahko vsak politik blekne, kar hoče, tvitne, kar hoče, užali, kogar hoče, napade vsakogar, ki mu ni blizu, in se zlaže, kadar koli se hoče. Svoboda medijev pa ni samoumevna, saj je zamejena velikokrat prav s temi politiki, ki si medije podrejajo, medije upravljajo, medije prodajajo, z mediji barantajo in z mediji izsiljujejo. Mediji so za njih navadni propagandni stroji, tovarne zlobe in orodja za diskreditacije."
-
28. 6. 2021 | Družba
Z virusom bo nekako treba živeti in splošno sprejeto dejstvo je, da je precepljenost prebivalstva tista pot, ki bo preprečila vnovična zaprtja v času respiratornih bolezni.
-
28. 6. 2021 | Kultura
Festival, ki povezuje ulično, umetniško, aktivistično in akademsko sceno
Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 28.junija do 4. julija že tretjič potekal mednarodni festival ulične umetnosti Ljubljana Street Art Festival, ki ga bodo obiskali znane ulične umetnice in umetniki, kot so Escif, Good Guy Boris, Epos 257 in drugi. Osrednja gostja tridnevne konference “FORM(AT): Dokumentiranje, zbiranje in arhiviranje ulične umetnosti” bo Martha Cooper, uveljavljena ameriška fotoreporterka, ki je znana predvsem po dokumentiranju newyorške grafitarske scene sedemdesetih in osemdesetih let.
-
27. 6. 2021 | Politika
Pahor: »Enotnost glede osamosvojitve ni padla z neba«
"Enotnost glede osamosvojitve ni padla z neba. Bila je rezultat sodelovanja. Bila je posledica zavedanja, da enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo. Danes ni nič drugače. Razlike so. Gre za to, ali jih želimo in zmoremo s sodelovanjem presegati v prid naše boljše prihodnosti. Pred 30 leti smo se ob vseh mogočih nasprotjih naposled zedinili glede ustanovitve naše države. Vedno je bilo in vedno bo mogoče najti skupno pot, če se jo le zares skupaj išče."
-
27. 6. 2021 | Politika
Janez Janša: Človek, ki je v slovenski politiki že 38 let
"Politična kariera Janeza Janše je ena najdaljših v Sloveniji, pri čemer ne merimo zgolj na obdobje samostojne države, ampak kar slovenske zgodovine. V politiko je vstopil, takrat še v okviru socialistične republike Slovenije, že leta 1982 kot mladinski politik. In nikoli ni bil le opazovalec: bil je minister za obrambo v štirih vladah in trikrat mu je uspelo prevzeti mesto predsednika vlade – je tisti slovenski politik, ki je sedel v največ različnih vladah in ki je imel v njih tudi največ posamičnih funkcij," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Grega Repovž.
-
27. 6. 2021 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Davida Bandelja iz zbirke Enajst let in pol tišine.
-
26. 6. 2021 | Politika
FOTOGALERIJA: Državna proslava na Trgu republike
Državna proslava ob dnevu državnosti na Trgu republike v Ljubljani.
-
26. 6. 2021 | Politika
»Naša zgodovina se ni začela leta '91«
"Prepoved udeležbe borčevskih praporščakov tik pred proslavo je nesramno zanikanje temeljev, ki jih ima slovenska država v zmagoslavnem partizanskem uporu. Predsedniku republike in predsedniku vlade sporočam, da je njuna osebna in zgodovinska odgovornost, da bomo 30. obletnico samostojnosti Slovenije praznovali tako globoko razdeljeni. Pri vsaki odločitvi dajem prednost državi pred politiko. Sredi globokega družbenega razkola poskušam vleči poteze, ki bi omogočile, da se pred novimi izzivi ponovno povežemo. Z novim upanjem in z novo vizijo za novih 30 let slovenske zgodovine. A ta bo zgrajena na trhlih temeljih, če ne bomo spoštovali naše zgodovine. Ta se ni začela leta ‘91, saj samostojne Slovenije ne bi bilo brez osvoboditve in narodnoosvobodilnega boja, ki je Slovenijo ponosno umestil med zmagovalce nad fašizmom in nacizmom."
-
26. 6. 2021 | Politika
"23. decembra 2007 je dr. Janez Drnovšek zaključil petletni mandat predsednika Republike Slovenije, predal posle izvoljenemu nasledniku in pred predsedniškim uradom na Erjavčevi še zadnjič z značilnim nasmeškom pomahal zbranim na ploščadi. 23. februarja 2008, natanko dva meseca pozneje, je umrl na svojem domu na Zaplani. Maja tistega leta bi dopolnil 58 let. Konec njegovega življenja je tako praktično sovpadel z iztekom večdesetletnega opravljanja najzahtevnejših javnih funkcij in poslanstev," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Gregor Golobič, filozof in politik, generalni sekretar LDS v času, ko je stranko vodil Janez Drnovšek, njegov prijatelj in sodelavec.
-
26. 6. 2021 | Kultura
Božo Vrećo ponovno v Cankarjevem domu
V Cankarjevem domu bo 30. junija ob 20.00 nastopil Božo Vrećo, eden najslovitejših sodobnih pevcev in skladateljev tradicionalnega bosanskega sevdaha. Je tudi izjemen vokalist zavidljivih glasovnih višin, ki na pretanjen način sevdah nadgrajuje s prvinami jazza, bluesa in soula; z občasnimi plesnimi vložki, v katerih prikliče mistični ples vrtečih se dervišev, pa popolnoma prevzame občinstvo. Njegova zunanja podoba, ki jo opredeljuje žensko-moška dvojnost, odlično dopolnjuje glasbeno in umetniško izraznost.
-
25. 6. 2021 | Politika
Kako smo iz socialistične Švice postali madžarsko predmestje
Posebna številka Mladine je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini. O 30 letih slovenske države pišejo številni priznani avtorji. Kako smo iz socialistične Švice postali madžarsko predmestje? Kaj je obljubljal Milan Kučan, kam nas je odpeljal Janez Drnovšek in kako je vse skupaj zavozil Janez Janša? Kam so izginila najuspešnejša podjetja? Zakaj doživljamo politični razkol med mestom in podeželjem? Kako smo se vsemu slabemu navkljub vseeno zabavali? Odgovori na ta in druga vprašanja vas čakajo v zadnji ediciji trilogije ROJSTVO DRŽAVE.
-
25. 6. 2021 | Politika
Milan Kučan, najbolj priljubljen slovenski politik
"Že v zelo mladih letih je bil pomemben politik, med drugim član sekretariata Centralnega komiteja (CK) Zveze komunistov (ZK) Slovenije, sekretar Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), predsednik republiške skupščine in na zvezni ravni član predsedstva CK ZK Jugoslavije. Kučan je bil po vseh kazalcih nepretrgoma več kot dve desetletji, tudi še precej po izteku mandata, daleč najbolj priljubljen slovenski politik. Hkrati pa je doživljal tudi sistematične in zelo strupene, mirno bi lahko zapisali kar patološke napade svojih političnih nasprotnikov ter nekaterih medijev," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal zgodovinar Božo Repe.
-
25. 6. 2021 | Politika
»Nehajte že enkrat z uporabo zgodovine kot projektom za večno politično preživetje«
"Ma dajte, nehajte že enkrat z uporabo zgodovine kot projektom za večno politično preživetje. Poglejte raje tukaj in zdaj. Tukaj in zdaj berem o tem, kako je prvi osamosvojitelj državnemu zboru predlagal za novega ministra za pravosodje osebo, ki so jo ovadili kriminalisti iz Murske Sobote zaradi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Tukaj in zdaj vidim delavca, ki mi je poslal izvid psihiatra, v katerem ta zanj piše, da ne vidi izhoda, da je v ekstremni finančni stiski. Tukaj in zdaj vidim delavca, ki mi je včeraj poslal SMS: 'Po prejemu socialne pomoči mi je ostalo 15 evrov na računu.' Tukaj in zdaj prejmem elektronsko sporočilo delavke, ki se je poškodovala na delovnem mestu, prejemala izjemno nizko bolniško nadomestilo, zdaj pa še nižje invalidsko nadomestilo."
-
25. 6. 2021 | Družba
»Skrajno desničarski aktivisti ne prenesejo vse bolj neodvisnih in vplivnih žensk«
"V Evropi smo zahvaljujoč feminističnemu gibanju na tem področju naredili ogromen napredek, kljub temu pa imamo države, kot sta Malta, kjer je splav še vedno prepovedan v vseh primerih, in Poljska, kjer je prekinitev nosečnosti dovoljena samo v primeru, ko je ogroženo življenje matere ali je nosečnost posledica posilstva. Skrb vzbujajoče je, da ima nasprotovanje pravicam žensk vse večji zagon, kar vodi v zmanjšanje dosedanjih pravice žensk in ogroža njihovo zdravje. Skrajno desničarski aktivisti in gibanja proti teoriji spola ne prenesejo vse bolj neodvisnih in vplivnih žensk. Pravica do zakonitega splava je ključni cilj njihovih napadov. Kot progresivni člani evropskega parlamenta smo tudi sami tarča napadov."
-
25. 6. 2021 | Družba
V soboto v Mariboru parada ponosa, v Ljubljani drag šov
Z mariborsko parado ponosa, ki bo potekala v soboto, 26. junija (ob 17. uri se bo povorka pričela na Trgu svobode), se bo zaključil mavrični junij, ki je potekal v okviru programa Maribor skozi rožnata očala. Protestnemu shodu bo sledil program z govorkami in govorci, ki poleg mariborskega župana Saše Arsenoviča in prorektorja Urbana Brena z Univerze v Mariboru, vključuje predstavnice in predstavnike organizacij LGBTQIA+ iz Gorice in Nove Gorice, Koroške ter Ljubljane. Kulturnega programa letos ne bo.
-
24. 6. 2021 | Politika
Izšla je nova Mladina: NAJBOGATEJŠI SO TUDI MED PANDEMIJO BAJNO BOGATELI
Izšla je nova Mladina! Tokrat izjemoma v četrtek. Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić, fotografija, na kateri je več kot štiri tisoč zastavic v spomin umrlim zaradi Covida-19 v ljubljanskem parku Tivoli, pa je delo Luke Dakskoblerja. Najbogatejši so tudi med pandemijo, ko so ljudje množično umirali, bajno bogateli. Več o tem preberite v naslovni temi nove Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani. #Mladina25
-
24. 6. 2021 | Politika
Zgodovina slovenskega kapitalizma
"V devetdesetih, ko smo se navdušeni odločali za kapitalizem, pravzaprav nismo prav dobro vedeli, kaj je na drugi strani mostu; želeli smo le živeti tako kot ljudje v sosednji Avstriji in severni Italiji, spregledali pa, da imajo kapitalizem tudi v Južni Ameriki, da prinaša velike socialne razlike in veliko revščine, ki je vsaj pri nas pravzaprav nismo poznali. Jugoslavija – in z njo Slovenija – je imela že dolgo pred letom 1990 normalen trg produktov," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal ekonomist dr. Jože Mencinger.
-
24. 6. 2021 | Kultura
Politični performans 90-ih let
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova bo od 24. junija do 3. oktobra na ogled razstava Spoznanje! Upor! Reakcija!, posvečena političnemu performansu devetdesetih let. Devetdeseta so bila za regijo izjemno težavno desetletje, ki je z vojnami, nacionalizmi, revizionizmi, korupcijo, partitokracijo, tranzicijo in hitro se razvijajočim kapitalističnim gospodarstvom dodobra zaznamovalo tudi vsa naslednja desetletja. Kustosinja: Bojana Piškur, gostujoči kustosi: Linda Gusia, Jasna Jakšić, Vida Knežević, Nita Luci, Asja Mandić, Biljana Tanurovska-Kjulavkovski, Ivana Vaseva, Rok Vevar in Jasmina Založnik.
-
23. 6. 2021 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: NAJBOGATEJŠI SO TUDI MED PANDEMIJO BAJNO BOGATELI
Jutri izide nova Mladina! Tokrat izjemoma v četrtek, saj je v petek praznik. Naslovnico prihajajoče Mladine je oblikoval Damjan Ilić, fotografija, na kateri je več kot štiri tisoč zastavic v spomin umrlim zaradi Covida-19 v ljubljanskem parku Tivoli, pa je delo Luke Dakskoblerja. Najbogatejši so tudi med pandemijo, ko so ljudje množično umirali, bajno bogateli. Več o tem preberite jutri v naslovni temi nove Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od četrtka, 24. junija, dalje. #Mladina25
-
23. 6. 2021 | Družba
»Državna proslava ni naša proslava. Ni proslava za ljudi.«
Protestna ljudska skupščina je v sporočilu za javnost zapisala, da bo tokratni petkov protest ob Dnevu državnosti hkrati tudi alternativna proslava ljudstva. "Strahovlada se bo ob tej priložnosti ponovno ogradila od ljudi, saj bo isti večer na Trgu republike "državna proslava", ki predstavlja zgolj interese in zasedbo ozke politične elite. Tja bodo prišli predvsem Janševi pajdaši, saj je že po naboru povabljenih jasno, da gre predvsem za željo po širjenju politične agende ekstremne desnice in fašističnih tendenc znotraj EU," so zapisali protestniki in protestnice ter opozorili, da je enako simptomatično, da je osrednjo vlogo na vladni proslavi dobila Cerkev, ki pri osamosvojitvi Slovenije ali njeni viziji ni imela nikakršne ključne vloge. "Gre torej za vsiljevanje vere, za vmešavanje vere v politiko, kamor ta, tudi po ustavi, absolutno ne sodi," so dodali.
-
23. 6. 2021 | Družba
Prijave za referendumsko glasovanje iz tujine samo še do petka
"Vsi tisti, ki bodo v času referenduma proti škodljivemu zakonu o vodah na morju ali na potovanju v tujini, morajo svojo namero o glasovanju iz tujine prijaviti Državni volilni komisiji," so v sporočilu za javnost opozorili v Gibanju za pitno vodo.
-
23. 6. 2021 | Politika
»Cerkev ni igrala popolnoma nobene vloge pri gradnji naše države v zadnjih 30 letih«
"Že iz seznama povabljenih gostov se vidi, da je povabil podobno misleče pajdaše, tudi program proslave je zelo ozek v tem pogledu. Da se daje tako zelo pomembno vlogo Cerkvi na sami proslavi, je nesprejemljivo. Cerkev ni igrala popolnoma nobene vloge pri gradnji naše države v zadnjih 30 letih. Zvonjenje zvonov in blagoslov lipe na državno proslavo sploh ne sodi, ker morata biti cerkev in država ločeni, to piše v naših temeljnih aktih, to pa predstavlja samo eno politično opcijo. Saj je povabljen tudi portugalski premier, ampak njegovo vlogo se bo osvetlilo šele čisto na koncu, pa čeprav gre za prenos predsedovanja s Portugalske na Slovenijo."
-
23. 6. 2021 | Politika
Zore: »Danes je nekatere sram krščanstva, kot je bilo Cankarja sram njegove matere«
"Danes je namreč videti, kot da je nekatere sram krščanstva, ki je vgrajeno v našo preteklost in v marsičem tudi v sedanjost. Tudi Cankarja je bilo sram njegove matere, ker je bila preveč kmetiška, kot je zapisal, a vendar ga je ona rodila in njeno garanje ga je šolalo."
