Jure Trampuš
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Družba
Na začetku leta se je v javnosti pojavila peticija, ki je zahtevala radikalne spremembe šolskega prostora, odpravo nacionalnih preizkusov znanja, opustitev domačih nalog. Politika se je na zahteve iz peticije odzvala, minister je sprejel avtorje, napovedal reforme, začela naj bi nastajati nova Bela knjiga. Vendar zdravorazumski očitki, splošno priznana dejstva, ki jih navajajo zaskrbljeni starši, niso podkrepljeni z dejstvi, ki jih razkrivajo mednarodne primerjalne raziskave – pred dnevi jih je predstavil Pedagoški inštitut – o šolskih sistemih. Slovenski učenci se morda res počutijo obremenjeni, a po številu ur, preživetih v šoli, se ne razlikujejo od drugih. Razlikujejo pa se po tem, da v šolo ne hodijo radi, da zanjo niso motivirani, da v učenju ne najdejo veliko smisla.
-
Kulturno ministrstvo je že veliko let, vsaj od časa ministra Žige Turka, politično prezrto, finančno in kadrovsko podhranjeno. Zapustilo ga je veliko ljudi, tam niso mogli več delati, danes pa je kljub nekaterim častnim izjemam postalo odlagalnica kadrov. Niso vsi, ki delajo tam, slabi, veliko pa jih ima zvezane roke. Zadnjih nekaj ministrov, z izjemo Uroša Grilca, je bilo nesposobnih, brez politične, koalicijske moči, pa tudi brez znanja. Ko je nova vlada na ta položaj imenovala neznanega in politično neizkušenega saksofonista Dejana Prešička, je bilo veliko opozoril, da ne bo bolje. Res ni bilo …
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Politika
Žan Mahnič, tisti poslanec SDS, ki zelo rad preganja begunce in udbaše, vse tiste, ki mu niso pogodu, je te dni ponosno tvitnil, da so imeli v državnem zboru »prijeten obisk«. Mahniča in druge je obiskal Blaž Švab, javno izpričani katoličan, sicer bolj znan po tem, da je vodja narodno-zabavnega ansambla Modrijani. Švab ni bil v državnem zboru kar tako, poslancem se je pridružil pri »molilnem zajtrku«. V državni zbor ga je povabila Ljudmila Novak, nekdanja predsednica Nove Slovenije, gost pa je pred zbranimi, kot je zapisala Novakova, »odkrito spregovoril o svoji izkušnji vere in svojih vrednotah, iz katerih zajema tudi moč in navdih za glasbeno ustvarjanje«.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Politika
Vlada je izgubila prvega ministra, Marka Bandellija, ki sta ga odnesli predvsem nedostojna komunikacija in pogojevanje političnih odločitev za evropska sredstva.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Družba
Ministrstvo za šolstvo in šport ima že leta opraviti z različnimi vprašanji (pravzaprav se zanje ne meni), povezanimi s tem, kako naj bi bila javna šola hkrati avtonomna, versko nevtralna in vključujoča. V praksi to pomeni, da naj bi vključevala različnost tudi, kar zadeva vero, ne da bi se odpovedala svoji posvetni naravi. Gre za praktična vprašanja. Ali naj šola dovoli blagoslov v svojih prostorih? Ali naj dopušča različne jedilnike, oblikovane na podlagi verskih prepričanj? Ali lahko učitelji nosijo verske simbole? Jih lahko učenci? Jasnim odgovorom na ta vprašanja se je do zdaj ministrstvo za šolstvo izogibalo, smernice, dane šolam, so bile odvisne bolj od osebnih nagnjenj vsakega ministra posebej. Pred leti so bili sicer pripravljeni strokovni osnutki rešitev teh vprašanj, vendar jih je tedanji minister za šolstvo Igor Lukšič pospravil v predal.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Družba
V petek je Mestna knjižnica Ljubljana sporočila, da pogovora o knjigi francoskega avtorja Alaina de Benoista Manifest za evropski preporod ne bo. Odpovedala ga je tik pred zdajci, na začetku tedna je še trdila, da želi »predstaviti in soočiti različna mnenja ter poglede in odzive na sodobno dogajanje v družbi«, a čez nekaj dni so se predstavniki knjižnice premislili. Razlog naj bi bil, kot je na Portalu Plus objavil razočarani prevajalec knjige Primož Kuštrin, da »niso bili seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige, ki so šele sedaj prišle do njih«.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Politika
Manipulacije v spominskem parku
Na Teharjah pri Celju je bilo po vojni zbirno taborišče; pravzaprav že prej, le da so ga upravljali Nemci. Ko so se umaknili, so partizani maja 1945 vanj začeli voziti domobrance in civiliste. Skozi taborišče je šlo okoli 5000 ljudi, večina je bila pobitih. Danes je na tem žalostnem mestu spominski park.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Družba
O profesionalizmu in aferaštvu
Ker Ljerka Bizilj že nekaj časa odhaja z mesta direktorice Televizije Slovenije, mora generalni direktor nacionalne medijske hiše Igor Kadunc predlagati naslednico. Po neuspelih poskusih z Mojco Šetinc Pašek, Zoranom Medvedom, Andrejem Stoparjem se je Kadunc odločil, da naj bi direktorica nacionalne televizije postala Katja Šeruga. O Katji Šeruga bo programski svet odločal v ponedeljek, ni pa nujno, da bo Kadunc s svojim predlogom uspešen.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Politika
Eden zadnjih sklepov, ki jih je sprejela prejšnja sestava parlamenta, je bila odločitev o povišanju socialne pomoči na 385 evrov. Čeprav gre za začasno povišanje, prejemnikov pa je »zgolj« 50.000, je sklep parlamenta naletel na negodovanje, politično kupčkanje, preživel je poskus blokade v državnem svetu, prišla pa so tudi svareča opozorila ministrstva za finance. To je zaradi zvišanja socialne pomoči začelo govoriti o rebalansu proračuna, četudi je prvo četrtletje javnim financam prineslo 60 milijonov evrov presežka.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Politika
Najlažje bi bilo na nacistične plakate, ki so se pred dnevi pojavili po velenjskih ulicah, gledati kot na provokacijo, češ, tisti, ki so jih nalepili, so to storili zgolj zato, da bi zbujali pozornost, novinarsko poročanje o tem pa jim daje legitimnost. A ne gre za navaden ulični grafit, pač pa za stilizirano in oblikovano podobo, ki ni nastala brez predhodnega premisleka – kdor je po mestu razširil plakate, je dobro vedel, kaj na njih piše.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Politika
»Sovražni helikopter« in štruce kruha
Od padca gazele, helikopterja JLA, ki ga je pilotiral Slovenec Toni Mrlak, v njem pa je bil tudi sopilot, Makedonec Bojanče Sibinovski, je minilo že več kot četrt stoletja, bilo je na začetku vojne, 27. junija 1991.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Politika
Pasji dnevi nekega novinarstva
Sestavljanje koalicije je dolgotrajen proces. Ne gre v dnevu ali dveh. Najprej se stranke dogovorijo o smernicah koalicijske pogodbe, potem pridejo na vrsto ekspertne komisije, vsaka koalicijska pogodba se potrdi še v organih posamezne stranke, ponekod o vstopu v koalicijo na internem glasovanju odločajo vsi člani stranke. Šele nato sledijo podpis, glasovanje o ministrih, prisega v parlamentu.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Družba
Kljub dvema referendumoma o pravicah gejev in lezbijk od leta 2012 je zadnja leta življenje skupnosti LGBTIQ+ v Sloveniji postalo znosno, normalno. Manj je bilo izpadov, napadov na geje in lezbijke, pripadniki skupnosti so tudi v javnosti začeli kazati svoja razmerja, skupnost je postajala vse bolj vidna. Sovražni govor v zadnjih mesecih pa je, žal, razmere občutno spremenil. Najprej se ni zgodilo nič, nato pa je vse več zlasti gejev začelo poročati o besednih in tudi fizičnih napadih nanje. Tako je 20-letni študent tik pred volitvami doživel napad starejšega moškega na avtobusu Ljubljanskega potniškega prometa; možak mu je napovedal, da prihaja čas obračuna. V ljubljanskem lokalu Parlament Pub so varnostniki najprej žalili, nato pa odstranili tuja državljana, ki sicer kot prostovoljca sodelujeta pri organizaciji ljubljanske Parade ponosa, pač zato, ker so iz njunega vedenja domnevno razbrali, da sta geja.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Politika
Nisem prepričan, da je današnja demokracija v kateremkoli vidiku zaščita šibkih ali da se njihov interes, njihove želje in potrebe kakorkoli spoštujejo. Če se že, to velja le v absurdno omejeni meri. Volitve so bolj ali manj prirejen političen proces, potekajo v skrajno reguliranih razmerah. Te med drugim sooblikujejo mediji, za katere bi lahko resno podvomili, kako neodvisni so od kapitala in strankarskih političnih interesov. Enako lahko trdimo za politične stranke, ki so, z izjemo nekaterih levih strank, izključno instrumentarij za ustvarjanje legalnih okvirov za ohranjanje totalne podreditve politike ekonomiji.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Politika
Vlada je na eni izmed zadnjih sej tako na tiho, brez medijskega trušča sprejela sklep, po katerem bo Slovenska vojska v prihodnjih letih dobila več denarja. Konkretneje: srednjeročni obrambni načrt predvideva, da se bo vojaški proračun od leta 2018 vsako leto povečal za 43 milijonov evrov, dokler leta 2023 ne bo dosegel 679 milijonov evrov na leto. Za marsikoga je to še premalo, saj naj bi delež obrambnih izdatkov takrat, če bo spreminjanje BDP takšno, kot se predvideva, znašal »zgolj« 1,11 odstotka, ne pa dva odstotka, kakor »priporoča« Nato.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Politika
Volitve bodo čez dober mesec dni, 3. junija. Javnomnenjske ankete napovedujejo podobne izide. Z različnimi nihanji so glavne favoritinje za zmago tri stranke: Janševa SDS, Židanova SD in Šarčeva LMŠ. Trenutno za nekaj odstotnih točk vodi SDS, a zmaga te stranke še ni dokončna. Nasprotno, SDS je dolga leta vztrajala na prvem mestu različnih anket, a se je pred volitvami njen položaj praviloma poslabševal. Zadnje volitve, na katerih je SDS zmagala, so bile daljnega leta 2004. Od takrat je Janša trikrat zapored izgubil na volitvah.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Politika
Nekje v podzavesti se je v zvezi z nastankom slovenske države ohranila prigoda dr. Franceta Bučarja, prvega predsednika slovenskega parlamenta, profesorja, pravnika, z začetka leta 1988. Takrat je med gostovanjem v Medparlamentarni skupini za Vzhodno in Srednjo Evropo evropskega parlamenta v Strasbourgu prebral referat in v njem demokratične države Zahodne Evrope pozval, naj finančno ne podpirajo več propadlih projektov socialističnih državnih utopij. Zaradi tega nastopa, »ovajanja« v tujini, ga je Jože Smole, tedanji predsednik SZDL, razglasil za narodnega izdajalca. Bes politike ni pomagal, socialistične utopije, z jugoslovansko vred, so se v naslednjih letih sesule v prah. Bučar je imel kot politični samorastnik, četudi je bil v tem, kako je izrazil problem, večkrat površen in trd, prav. Kar je govoril v tujini, ni bila laž, ni bilo ovajanje, pač pa pravilna zaznava težav socialističnih gospodarstva in ureditve.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Kultura | Dogodki
Maja 1943 je umrl Ivo Brnčić, pesnik, pisatelj, esejist, književnik, ki se je rodil v Slovenskih goricah, med vojno pa je kot mobiliziran hrvaški domobranec živel v Bosni. Brnčić je bil pred vojno osumljen sodelovanja s komunisti. Ker ni mogel dobiti službe v Sloveniji, je leta 1940 postal učitelj v Drnišu. V mladih letih je objavljal v Mentorju, kasneje v Ljubljanskem zvonu, proti koncu življenja pa je pisal pesmi o ljubezni, vojni in smrti, o rdečih oblakih, o človeku, ki ni zver, ki bi morila na skrivaj. Brnčićeva smrt je bila kot veliko vojnih smrti naključje, padel naj bi med poskusom prestopa k partizanom. Po njem je v Ljubljani poimenovana ulica.
-
Michael Ignatieff, kanadski univerzitetni profesor ruskega rodu, je 8. februarja predaval na ugledni univerzi London school of Economics. Predavanje profesorja, javnega intelektualca, »ki bi mu vsak zavidal življenjepis«, kakor je dejal uvodničar, je nosilo zgovoren naslov: Akademska svoboda in novi populizem.
-
Stripar Zoran Smiljanić je leta 1985 služil vojaški rok na Holmcu, v karavli, kjer se je šest let kasneje odvrtela ena od velikih bitk slovenskega osamosvajanja. Pet ljudi je umrlo, padli so na obeh straneh, jugoslovanska stran pa je še dolgo trdila, da so slovenski teritorialci in policisti streljali na vojake, ki so v rokah držali bele rjuhe. Preiskava je kasneje pokazala, da se na Holmcu med osamosvojitveno vojno ni zgodil vojni zločin. Ko je bil Smiljanić vojak, je bilo drugače, ni se še streljalo, rekruti so se s policisti, cariniki, domačini dobro razumeli. Tisto poletje so, kot pravi sam, v karavli gledali Live Aid, bilo je poletje razumevanja, prijateljstva, solidarnosti, prihodnost je bila videti obetavna in krasna. Stvari so bile leta 1985 še preproste.
-
Poziv »k programskemu povezovanju strank«, k ustanovitvi »nekakšnega novega Demosa«, poziv k sodelovanju, k vračanju politike normalnosti, vse to, kar si je te dni javno zaželel vodja poslanske skupine Nove Slovenije Matej Tonin, je bilo pričakovano. Gre za logično politično taktiziranje pred parlamentarnimi volitvami. Nihče, niti v NSi, resno ne pričakuje, da se bo ponovil Demos, razmere so drugačne, politiki so drugačni, volivci so drugačni. Novega Demosa si želijo le ljudje, ki živijo v preteklosti. Poziv NSi je treba razumeti z drugih vidikov.
-
Ko je konec leta 2014 direktorica Televizije Slovenija postala Ljerka Bizilj, je imela veliko načrtov. Obljubila je »kakovostnejši program«, boljšo »organizacijo dela«, »kredibilne, privlačne zgodbe«, govorila je o vrnitvi komentarjev v informativnem programu. Nekdanja novinarka je bila dve leti tudi v politiki, leta 1994 je v parlament prišla kot nadomestna poslanka z liste Demokratov Slovenije, dve leti pozneje pa je bila neuspešna s Slovenskim forumom.
-
Jezikovni portal Fran je nekaj boljšega, kar se je v zadnjih letih zgodilo slovenskemu jeziku. Internetni portal, ki združuje različne slovarje, slovenistične jezikovne vire, ki omogoča iskanje po jezikovnih korpusih in podobno, je univerzalno dostopen, brezplačno dosegljiv vsem, povezanim v splet. Slovar slovenskega knjižnega jezika, pa tudi drugi slovarji so v digitalizirani različici obstajali že prej, a so bili plačljivi ali pa so bile te zbirke predstavljene zelo nerodno in težko dostopne. Fran s tega vidika pomeni revolucijo, ni idealen, morda je včasih funkcionalno nepregleden, tudi ni edino digitalno jezikovno orodje, toda za rabo povprečnega govorca slovenskega jezika je dovolj dober.
-
Vsak svetel kraj ima tudi senčno plat. Navadno je ta skrita, nevidna, a v Šoštanju, mestu svetlobe, kot so ga nekoč nerodno poimenovali, mestu, ki je zraslo na zahodu Šaleške doline in pred pol stoletja izgubilo lokalno bitko z bližnjim Velenjem v disciplini, kdo je večji in pomembnejši, senčna zgodba pač ni skrita. Vidna je že od daleč, če ne drugače, po dimu, ki se vije iz termoelektrarne.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Politika
Malo je sicer manjkalo, da bi bilo drugače, a vendarle je Borut Pahor še v drugo za pet let postal slovenski predsednik. Volitve, za katere se je zdelo, da so odločene vnaprej, so bile nazadnje najbolj napete v zgodovini slovenske demokracije. Pahor je Marjana Šarca, še pred pol leta tako rekoč neznanega kamniškega župana in nekdanjega zabavljača v vaških gostilnah, na gasilskih veselicah in na Radiu Ga Ga, v drugem krogu premagal z najmanjšo razliko doslej. Volilna udeležba je bila, pričakovano, zelo nizka, predsednika Pahorja je, gledano absolutno, izvolila le dobra petina volilnih upravičencev. Slabi dve tretjini sta raje ostali doma, kot da bi sploh oddali glas.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Politika
Triindvajsetega decembra bo minilo 25 let, četrt stoletja, od konstitutivne seje prvega sklica državnega zbora. Danes v njem sedi že sedma garnitura 90 poslancev, skupno se jih je v tej stavbi zamenjalo 462, poslancev je bilo več kot trikrat toliko kakor poslank. Sestali so se na 595 sejah, ki so trajale 12.522 ur. Kot razkrivajo podatki iz posebne analize, ki so jo ob obletnici pripravili v parlamentu, so seje najdlje trajale v prvih sklicih, kasneje so postajale krajše, kar je logično, saj se je leta 2000 spremenil poslovnik državnega zbora – omejil je dolžino razprave in odpravil filibustrstvo.
