Peter Petrovčič
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo, da se 297. člen (razpihovanje nestrpnosti) kazenskega zakonika razglasi za neustaven, ker izrecno ne določa, da sta »nacistični pozdrav« ter »javna in zasebna raba nacističnih simbolov« kaznivo dejanje. Odločitev so sodniki sprejeli z glasovi šestih sodnikov proti trem, pri čemer so proti glasovali Rajko Knez ter Klemen Jaklič in Marko Šorli. Na prvi pogled je videti, kot da bi liberalnejši del ustavnega sodišča preglasoval konservativnega in da so levosredinsko usmerjeni sodnice in sodniki preprečili desno usmerjenim, da bi zahtevali strožjo obravnavo poveličevanja nacizma. A tako je videti le na prvi pogled.
-
V Sloveniji je že od leta 2004 zasebnikom prepovedano zadrževanje iz narave odvzetih medvedov v kletkah. A še danes so tako zaprti vsaj štirje medvedi na vsaj štirih lokacijah, večinoma kot zanimivost ob gostilnah oziroma kmetijah, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Mednarodna nevladna organizacija Four paws s sedežem na Dunaju, ki se posveča reševanju ujetih divjih živali, ponuja brezplačno premestitev teh živali v zatočišča za medvede v naravnem okolju. Kako se bodo odločile oblasti?
-
Končno poprava krivic izbrisanim?
V ponedeljek, 26. februarja, je minilo 32 let od izbrisa – največje enkratne sistemske kršitve človekovih pravic v zgodovini Slovenije. Tega dne leta 1992 je slovenska poosamosvojitvena oblast iz registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 ljudi, večinoma državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik (in tudi nemalo slovenskih državljanov) in jim s tem odvzela pravico bivanja v državi, prav tako pa vse ekonomske, socialne in zdravstvene pravice. V Sloveniji še danes živijo izbrisani brez vseh pravic, več kot polovica izbrisanih pa je bila tako ali tako oblastno izvzeta iz poprave krivic. Na mizi je nov zakon, ki bi vse te krivice po več kot treh desetletjih vendarle odpravil.
-
Gliha vkup štriha / Skrajna desnica na evropskih volitvah
Nekdanji direktor Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) Fabrice Leggeri je napovedal kandidaturo na evropskih volitvah. Kandidiral bo na listi Nacionalnega zbora (nekdanje Narodne fronte), ki ga vodi Marine Le Pen. Kakšne naloge opravlja Frontex, kdo je Fabrice Leggeri?
-
Več svobode za migrante, več strahu med prebivalstvom?
Vlada je nedavno v bližini mejnega prehoda Obrežje odobrila gradnjo obmejnega sprejemnega migrantskega centra, v katerem naj bi policija opravila predhodni postopek s tujci, preden jih nato namestijo v ljubljanskem azilnem domu ali kateri od njegovih izpostav. A policiji je očitno po dolgih letih pritoževanja, da policisti »niso šoferji«, uspelo zagotoviti, da ji ne bo več treba opravljati prevoza tujcev od meje do azilnega doma. Kako bodo prosilci za azil po novem sploh prišli do Ljubljane? Z javnim prevozom? Na štop? Bodo sploh prišli?
-
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sprejelo precedenčno odločitev glede zakola živali v skladu z verskimi dogmami oziroma je razsodilo o razmerju med pravico živali, da so usmrčene humano, in pravico do verske svobode. Hvala bogu je odločilo v prid živali.
-
Iz leta v leto, od vlade do vlade poslušamo napovedi in obljube o reformah zdravstvenega sistema, ki naj bi ustavile krčenje pacientovih pravic, skrajšale čakalne dobe in predvsem zagotovile dostopnost zdravstva za vse, ki si ne morejo privoščiti najrazličnejših dodatnih zavarovanj in doplačil za dostop do sicer formalno brezplačnih in za vse enako dostopnih storitev javnega zdravstvenega sistema. Med najosnovnejše pravice na tem področju sodi pravica zdravstvenega zavarovanca, da si izbere in tudi dejansko dobi osebnega, družinskega zdravnika. A vsaj v prestolnici to še zdaleč ni nekaj samoumevnega. O tem zdaj tečejo celo sodne bitke, pri čemer se pacienti lahko veselijo pomembne etapne zmage.
-
Odvzem italijanskega odlikovanja Josipu Brozu - Titu
Že vsaj desetletje se v Italiji pojavljajo pozivi k odvzemu odlikovanja z viteškim redom, ki ga je nekdanji predsednik socialistične Jugoslavije Josip Broz - Tito leta 1969 prejel od tedanjega italijanskega predsednika Giuseppeja Saragata. Po navadi se o tem največ govori na »dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije«. Nič drugače ni letos, ko je odvzem odlikovanja podprla italijanska premierka Giorgia Meloni. Tokrat tej dolgoletni zamisli kaže dokaj dobro – potrebna je namreč sprememba 70 let starega zakona, ki določa, da odlikovanj ni mogoče odvzeti postumno.
-
»Nezavedni« rasizem na nacionalni televiziji
V Intervjuju, osrednji pogovorni oddaji na nacionalni televiziji, ki je na sporedu ob nedeljah zvečer na prvem programu, je voditeljica Vida Petrovčič nedavno gostila Sašo Boštjančič, ustanoviteljico in direktorico zaposlitvenega portala Optius.com. Na začetku jo je predstavila kot strokovnjakinjo za zaposlovanje (tujih) delavcev.
-
Zorana Jankovića, nekoč gospodarstvenika, zdaj pa že 18. leto župana prestolnice, že desetletje vztrajno spremljajo očitki o hoji po robu zakona, o različnih korupcijskih kaznivih dejanjih in o zlorabah položaja, ki naj bi jih bil zagrešil med županovanjem. Danes 71-letni župan, ki je pred leti dejal, da ga »niti slučajno ne skrbi, da bi moral v zapor,« in da bo v trenutku, ko bo »pravnomočno obsojen, odstopil s funkcije,« je bil prejšnjo sredo, ko je sklical tiskovno konferenco, na kateri je spregovoril o zadnjih obtožbah, vidno nezadovoljen. Čeprav je tokrat le eden od več deset osumljencev, je policija ponovno preiskala njegovo pisarno in družinsko hišo pod Golovcem. Očita mu več različnih, med seboj nepovezanih kaznivih dejanj.
-
Afera, povezana z nakupom sodne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, iz dneva v dan očitneje usmerja prst v kadrovsko zasedbo na ministrstvu za pravosodje in v razmerje med strokovnimi in političnimi kadri ter strankarske boje za prevlado na tem ministrstvu. O njih govori celo premier Robert Golob, ki o zadevi meni, da gre za »zelo premišljeno in načrtno dejanje skupine oseb, ki je imela v svojih rokah aparat ministrstva za pravosodje,« in želi slišati, kako je mogoče, »da nekaj ljudi na tretjem nivoju ministrstva take projekte porine naprej skozi državno upravo,« ter razčistiti, »kdo je tisti, ki je zavedel vlado«.
-
Manipulacije nekega politikanta
Pred dnevi je SDS na družabnem omrežju X (nekdanji Twitter) objavila kratek odlomek govora svojega predsednika Janeza Janše na enem izmed nastopov, ki jih ima zadnje čase za privržence po Sloveniji kar nekaj. V posnetku »Afera odvzetih krav je odkrila ozadje nevladnih organizacij« Janša manipulira in zavaja z namenom podpihovanja občinstva in volivcev. »Večina Slovenije je šele v tem primeru izvedela, da so pač nekaj mesecev, preden se je to zgodilo, v zakon o zaščiti živali napisali, da če se kmetu odvzame živali pa se to proda, denar od te prodaje gre nevladnim organizacijam. Hvala bogu se je zdaj zgodil ta primer in se to ve in bo to vse težje, ampak dejansko je šlo za neki inštrument, kako financirati tiste, ki po domače rečeno, takrat kadar niso na oblasti, kolesarijo za to, da bi spet prišli na oblast.« Takoj zatem je Janša še dodatno namignil, da gredo ta sredstva nevladnim organizacijam iz Ljubljane, z Metelkove 6, organizacijam, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in mu gredo najbolj v nos.
-
Večina goveda, ki je bilo 24. novembra lani odvzeto s kmetije Možgan, se je tja vrnila. Inšpektorica Danuša Štiglic, ki je govedo odvzela, pa je prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Prestavljena je bila na drugo delovno mesto, kjer ne more več opravljati inšpekcijskega nadzora.
-
Vlada pohitela z vzpostavitvijo obmejnih centrov za odstranjevanje tujcev
Konec lanskega leta so evropski voditelji sporočili, da so po skoraj desetletju usklajevanja države članice Evropske unije, svet EU in evropski parlament vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Ta za tujce in za stanje človekovih pravic ne prinaša nič dobrega, saj je nekakšen poskus krepitve trdnjave Evropa z vzpostavitvijo trdnih papirnatih in dejanskih zidov skupaj z obmejnimi centri za hitre (obmejne) azilne postopke, torej centri za zadrževanje in odstranjevanje tujcev. In zdi se, da je Slovenija v tem pogledu izjemno pohitela. Prejšnji četrtek je vlada sprejela sklep, da se na območju nekdanjega mejnega prehoda Obrežje zgradi obmejni migrantski center.
-
Višja ali nižja strokovnost državne uprave?
Uradniški svet je širši javnosti pretežno neznana institucija javnega prava. Z zakonom o javnih uslužbencih je bil uveden že junija 2002, v času zadnje vlade Janeza Drnovška. Njegov namen je bila vzpostavitev strokovnih standardov pri kadrovanju v javnem sektorju. Oziroma je bil ustanovljen »z namenom depolitizacije državne uprave in zagotavljanja najvišje stopnje strokovnosti in neodvisnosti uradnikov na najvišjih položajnih uradniških delovnih mestih«, kot danes piše na njegovi spletni strani. Pa je res tako? Ali ni morda namenjen predvsem pokrivanju političnih imenovanj manj primernih ali celo neprimernih kadrov s pokrivalom strokovne in siceršnje primernosti?
-
V zadnjih nekaj letih so slovenski zapori doživeli veliko spremembo v sestavi zaporniške populacije. Več kot tretjina zapornikov je tujcev, velika večina je obsojena zaradi tihotapstva v skladu s 308. členom kazenskega zakonika, ki nosi naslov »Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države«. Gre za res veliko obsodb, med zaporniki pa se včasih znajdejo tudi ljudje, ki so bili obsojeni brez pravih dokazov. Oglejmo si zgodbo enega izmed njih.
-
Kdo bo nova pravosodna ministrica oziroma minister?
Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Dominike Švarc Pipan je z nakupom stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani izpeljalo enega večjih poslov v svoji zgodovini, a zdi se, da je šlo pri njem narobe vse, kar je lahko šlo. Ministrica se po medijskem razkritju nakupa preplačane in poleg tega opustošene in povsem neprimerne stavbe bori za razveljavitev pogodbe in je to nalogo zaupala celo državnemu odvetništvu. Toda kakšen bo (stvarni oziroma finančni) epilog zgodbe, niti ni tako bistveno, kot je pomembno vprašanje, kakšne bodo politične posledice, torej ministričina prihodnost.
-
Dovoljene ali prepovedane varde?
Ustavno sodišče je presodilo o zakonodaji, ki omejuje delovanje obmejnih vojaških straž, paravojaških enot, znanih pod imenom Štajerska oziroma Slovenska varda. Ugotovilo je, da so veljavne omejitve skladne z ustavo in da ne posegajo čezmerno v pravice odraslih moških, ki bi se radi igrali vojake.
-
Zakaj žrtve spolnega ali pa družinskega nasilja, ki se v resnici pogosto prekrivata, ne prijavljajo teh kaznivih dejanj na policiji vse do zadnjega ali pa sploh ne? Razlogov je več, med njimi pa je gotovo tudi žalostno dejstvo, da v postopkih pred državnimi organi – na policiji, centrih za socialno delo in pred sodiščem – nimajo podpore. Nasprotno, ponovno in dodatno so viktimizirane, razčlovečene. Pogosto se znajdejo v drugačnem, a na prvi pogled podobno brezizhodnem položaju, iz kakršnega so komaj dobro izstopile, ko so zapustile nasilnega partnerja in zoper njega podale uradno prijavo.
-
Zbirka pričevanj žrtev družinskega nasilja
Ob 34-letnici delovanja Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja so v društvu zbrali zgodbe 23 žrtev intimnopartnerskega nasilja in jih objavili v knjigi V njeni koži. Gre za prvoosebne pripovedi žensk, ki so ob pomoči društva prebrodile najhujše.
-
Sodniki grozijo s sindikalnim bojem za zvišanje plač, ker se te, kot pravijo, že desetletja realno znižujejo in ker vlada in državni zbor odločbe ustavnega sodišča, ki zahteva zvišanje sodniških (in tožilskih) plač, niti po letu dni še nista uresničila. Napovedujejo stavko, zahtevajo odstop ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in premiera Roberta Goloba, grozijo z blokado izvedbe evropskih volitev, kjer imajo sodniki vlogo v volilnih organih, in podobno. Odločili so se za grob politični jezik in način, ki je že na prvi pogled povsem neprimeren in nedostojen glede na njihovo vlogo v družbi.
-
»Naš pristop bo človeški,« je med drugim v govoru leta 2020 dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ko je spregovorila o nastajajoči novi skupni evropski politiki na področju migracij in azila. Nekaj dni pred božičem 2023, po skoraj desetletju usklajevanj, so države članice Evropske unije, svet EU ter evropski parlament in komisija vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Kaj so se dogovorili, kako bomo v prihodnje obravnavali tujce, ki k nam prihajajo iz Afrike ter z Bližnjega in Srednjega vzhoda, in zakaj so poznavalci tega področja že kar pokopali doslej veljaven in mednarodno zavezujoč sistem človekovih pravic ljudi na begu?
-
Sodni postopki zoper dijake, ki se »švercajo« na avtobusih
Ko se je pred leti začelo dogajati, da so ljubljanski dijaki zaradi »švercanja« na mestnih avtobusih morali s starši na zagovor pred sodišče, je bilo vse skupaj precej komično. A nekakšna urbana legenda je zdaj postala povsem resnična težava.
-
Prvotna odločba o odvzemu 24 glav živine s kmetije Možgan v Leskovcu pri Krškem je bila konec decembra odpravljena. Zdaj o njem posebna komisija odloča ponovno. Poleg tega v zadevi poteka več različnih nadzornih postopkov, pri čemer predvsem kmečka interesna združenja krepijo pritisk na uradne organe. Običajen postopek, kjer se presoja dobrobit živali, je postal prvovrstna politična afera.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Prejšnji torek je Lovska zveza Slovenije dobila novega predsednika. Dolgoletnega predsednika Lada Bradača, ki ni več kandidiral, je nasledil nekdanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je za jelenovo dlako prehitel Darka Buta, sicer donedavnega dolgoletnega direktorja uprave za zaščito in reševanje, ki je odstopil pred letom dni, ker so hekerji s kibernetskim napadom sesuli nezaščiteni informacijski sistem uprave.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Leto, ko smo končno začeli razpravljati o odnosu človeka do živali
Čeprav se je že zadnjih nekaj let tu in tam v javno razpravo sramežljivo prikradla kaka beseda o pravicah živali, je bilo letošnje leto gotovo prelomno. Lanska izjava premiera Roberta Goloba – o tem, da bi morali vsi skupaj pojesti manj mesa – je prehitro utonila v pozabo, letošnje koalicijske aktivnosti, povezane z živalmi, pa so povzročile nepomirljivo razburjenje, predvsem med ljudmi in organizacijami, ki jim gre »pretirana« skrb za živali v nos.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Leto, ko smo spoznali, da je naša prihodnost neločljivo povezana s prihodom tujcev
Čas koronavirusne histerije je morda najočitneje popačil realnost na področju migracij. Z epidemijo povezane omejitve so za nekaj časa zmanjšale potrebo po delovni sili in tudi otežile migracijski tok proti Evropi. Leto 2023 je zato pri nas prineslo toliko bolj kruto spoznanje ogromnih potreb po delovni sili in realnosti migracij. Oboje neizbežno pomeni, da se bo število tujcev v prihodnje povečevalo.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Družba
Prejšnji četrtek je na ljubljanskem letališču pristalo letalo iz Turčije s 23 državljani Sirije – štirimi družinami in enim posameznikom – ki bodo novi dom v Sloveniji dobili v sklopu projekta trajne preselitve beguncev in »zagotavljanja zakonitih poti« v Evropo. Poleg tega, da gre za enega izmed varnejših načinov potovanja, gre tudi za »zakonito« pot v unijo, ki naj bi v teoriji predvidevala ugoden razplet azilnega postopka in pridobitev begunskega statusa. Kaj pa vsi drugi, ki nimajo te sreče, da bi se njihovo trpljenje po begu od doma in bivanju v težavnih razmerah turških begunskih taborišč (vsaj začasno) prekinilo z dodelitvijo statusa begunca? Kakšne so njihove poti, kako pridejo v Slovenijo?
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Politika
Pod težo očitkov o nestrokovnosti, osebnostni neprimernosti in vedenju na meji spolnega nadlegovanja je s položaja vršilca dolžnosti direktorja urada za narodnosti odstopil Janez Doltar, samooklicani veseljak, zabavljač, zdravilec in strokovnjak za romska vprašanja.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Družba
V začetku meseca je bila v državnem zboru izredna seja na temo posilstev, ki jih storijo migranti, torej tujci, ki k nam prihajajo po balkanski begunski poti iz bližnjega in malo bolj oddaljenega vzhoda ter Afrike. V zahtevi za izredno sejo je bil zapisan grozljiv statistični podatek 170-odstotnega porasta števila posilstev, ki jih zakrivijo migranti. Pa to drži? Koliko je življenje pri nas predvsem za ženske res nevarnejše zaradi migrantov in drugih tujcev? Preverili smo podatke. »V policiji so nedavno potrdili, da je v Republiki Sloveniji zaznano za 170 odstotkov porast posilstev, ki jih zagrešijo migranti,« piše v zahtevi SDS za izredno sejo, na kateri smo potem dolge ure lahko poslušali preštevilne ksenofobne izpade, pozive k popolni zapori meje in podobno. Vse skupaj sicer izvira iz zapisov v medijih, ki so v neposredni ali v posredni lasti SDS. Podatek o ogromnem povečanju posilstev, ki naj bi jih zagrešili migranti, smo lahko brali tudi v katoliškem tedniku Družina, naslov 19. oktobra objavljenega prispevka se je glasil: »V Sloveniji za 170 % porast posilstev, ki jih zagrešijo migranti«.
