Genocid kot nekaj vsakdanjega

Interesno območje, posneto po romanu Martina Amisa, je Schindlerjev seznam, le da Auschwitza ne pokaže, tako da lahko rečete: to je film o holokavstu, ki holokavsta sploh ne pokaže! Ves čas namreč ostane zunaj Auschwitza, pred vhodom. A da ne pokaže holokavsta, ni res – pokaže prav srce holokavsta, temeljno celico holokavstnega stroja, srečno družino, ki leta 1942 živi ob Auschwitzu, ultimativno srečno družino: družino Rudolfa Hössa (Christian Friedel), ledenega komandanta Auschwitza.

»Nezavedni« rasizem na nacionalni televiziji 

V Intervjuju, osrednji pogovorni oddaji na nacionalni televiziji, ki je na sporedu ob nedeljah zvečer na prvem programu, je voditeljica Vida Petrovčič nedavno gostila Sašo Boštjančič, ustanoviteljico in direktorico zaposlitvenega portala Optius.com. Na začetku jo je predstavila kot strokovnjakinjo za zaposlovanje (tujih) delavcev.

Krivi so odrasli

Nataša Žiger je že več kot 30 let učiteljica slovenščine, poučuje na ljubljanski Gimnaziji Poljane. V tem času, pravi, se je marsikaj spremenilo. Ko je začela poučevati, je nepravilno postavljanje vejic v spisih veljalo za res hudo napako, eden njenih takratnih kolegov je bil zaradi manjkajočih vejic pripravljen dijaku dati celo negativno oceno. »Če bi to hotela narediti danes, ne vem, ali bi našla spis za pozitivno oceno,« pravi. A to ni še nič, nepravilno postavljanje vejic je pri dijakih danes še najmanjša težava.

»Če družba ne ve, kaj početi z mladimi, potem smo jih pustili na cedilu«

Jani Kovačič je glasbenik in kantavtor, doštudiral je filozofijo in sociologijo, večino življenja je poučeval. Učitelj je bil vse od leta 1982, od tega zadnjih 30 let profesor filozofije na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad. Lani se je upokojil. Ko smo ga pred leti vprašali, česa se je mogoče naučiti od mladih, je dejal, da »največ o tem, kakšen je svet v resnici«. Mladi so vedno ogledalo družbe, so odsev sveta, v katerem odraščajo. Z Janijem Kovačičem smo se med drugim pogovarjali tudi o tem – kakšno podobo v ogledalu slikajo generacije dijakov, ki jih je poučeval.

Kadri SDS vsepovsod

V ospredje afere spornega nakupa sodne stavbe na Litijski se je ta teden postavil generalni sekretar stranke SD Klemen Žibert. Na njegovo vlogo je začela kazati prav ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Potem ko jo je vodstvo stranke pozvalo k odstopu, saj da mora za sporni nakup sodne stavbe prevzeti objektivno odgovornost, je ministrica s prstom pokazala na svojega še nedavnega strankarskega kolega: »Predsedstvo sem v ponedeljek že opozorila na možnost oziroma na moje domneve in sume, da je v zadevo v ozadju vpleten tudi generalni sekretar SD-ja Klemen Žibert, za katerega očitno stranka meni, da je normalno, da se vmešava v projekte ministrstva. Mislim, da je to daleč od normalnega in da generalni sekretar nima kaj početi na ministrstvih, ne samo na našem, seveda tudi na drugih. Moram reči, da je generalni sekretar tudi v preteklosti, v tem mojem mandatu, poskušal vplivati na določene odločitve, na primer pri izbiri notarjev …«

Vlado Miheljak

2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Dva leva

Komentar / SD+S

Hja, temu se v političnem žargonu reče: »Hoteli ste spopad, zapletli ste se vojno.« Začeli so, kot bi rekel Putin, s specialno operacijo, obtičali bodo v dolgotrajni pozicijski vojni brez časovne perspektive, brez nadzora žrtev in posledic.

Kaj pa rušitev avtocest?

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je nizozemsko mesto Utrecht izsušilo 900 let star kanal in na njegovem mestu zgradilo dvanajstpasovno avtocesto. V tistem obdobju je promet strmo rasel, mestne oblasti pa so videle gradnjo novih cest kot edini način, da omogočijo dovolj veliko pretočnost prometa v središču mesta. Na začetku tega stoletja pa so se prebivalci četrtega največjega mesta na Nizozemskem odločili, da imajo asfalta dovolj. Na referendumu, ki je potekal leta 2002, so se odločili za prostorsko politiko, ki postavlja ljudi pred avtomobile, eden izmed ukrepov je bila tudi restavracija zgodovinskega kanala. Projekt je sicer nekaj časa čakal na svoj začetek, a je bil navsezadnje končan leta 2020. Sedaj je kanal spet napolnjen z vodo, po njem se lahko vozijo čolni, ljudje veslajo, nekateri se celo kopajo. Ob samem kanalu, ki je dolg okoli šest kilometrov, so urejene zelene površine, po katerih se lahko ljudje sprehajajo, kolesarijo in se na njih družijo. Prenova je prejela tudi evropsko nagrado za urbani javni prostor, ki jo od leta 2000 vsaki dve leti podeljuje Center sodobne kulture v Barceloni.

TV komentar / Rešitelj ugleda zdravnikov

Ja, težko je danes najti v Sloveniji človeka, ki ne čuti čistega prezira do zdravnikov. Komur se niso zamerili doslej, temu so se zamerili v preteklih treh tednih. Toliko objestne samovšečnosti, toliko pobalinskega izsiljevanja, toliko nesramnosti do nas, navadnih ljudi – res nismo doživeli še od nikogar. In to je najhujše, kar se je lahko zgodilo tihi večini zdravnikov, ki nima ne s Fidesom ne z njegovo pogoltnostjo nič. Nanje je padlo nekaj, česar si nikakor niso zaslužili.

Slovenija bi Evrovizijo lahko pozvala, naj s tekmovanja izključi Izrael

Več kot tisoč glasbenikov iz Švedske, ki letos gosti Pesem Evrovizije, je pozvalo k izključitvi Izraela s tekmovanja. V odprtem pismu so zapisali, da Evropska radiodifuzna zveza (EBU), ki bdi nad organizacijo prireditve, s tem, ko Izraelu dovoli nastopiti, »izkazuje izredna dvojna merila, ki spodkopavajo verodostojnost te organizacije«, EBU je namreč predlani po ruskem napadu na Ukrajino s tekmovanja izključila Rusijo. »Če so države, ki se postavljajo nad mednarodno pravo, dobrodošle na mednarodnih kulturnih prireditvah, s tem trivializiramo mednarodno pravo in izbrišemo trpljenje žrtev.« Še prej so podoben poziv podpisali finski in islandski glasbeni ustvarjalci.

Vojko Volk / »Dva človeka sta uničila svetovni red, Donald Trump in Vladimir Putin«

Vojko Volk je bil v karieri marsikaj, veleposlanik v Zagrebu in v Rimu, generalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve, generalni konzul v Trstu. Opravlja funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Je torej nekakšen svetovalec premiera Roberta Goloba za zunanjo politiko. Volk ni tipičen diplomat, včasih je zelo neposreden in veliko pove. Prejšnji teden se je ustavil pred parlamentom in v spomin umrlim v Gazi prižgal svečo.

Ujemite Jankovića!

Zorana Jankovića, nekoč gospodarstvenika, zdaj pa že 18. leto župana prestolnice, že desetletje vztrajno spremljajo očitki o hoji po robu zakona, o različnih korupcijskih kaznivih dejanjih in o zlorabah položaja, ki naj bi jih bil zagrešil med županovanjem. Danes 71-letni župan, ki je pred leti dejal, da ga »niti slučajno ne skrbi, da bi moral v zapor,« in da bo v trenutku, ko bo »pravnomočno obsojen, odstopil s funkcije,« je bil prejšnjo sredo, ko je sklical tiskovno konferenco, na kateri je spregovoril o zadnjih obtožbah, vidno nezadovoljen. Čeprav je tokrat le eden od več deset osumljencev, je policija ponovno preiskala njegovo pisarno in družinsko hišo pod Golovcem. Očita mu več različnih, med seboj nepovezanih kaznivih dejanj.

Jankovićeva sežigalnica (še) nima denarja

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer iz Gibanja Svoboda, bo v naslednjih tednih dalo v javno obravnavo spremembe uredbe o sežiganju komunalnih odpadkov, ki jo je Janševa vlada sprejela tik pred odhodom maja 2022. Na ministrstvu pravijo le, da bodo »poskušali upoštevati pripombe, ki so bile dane v javni obravnavi k že sprejeti uredbi«. Obsežne pripombe je takrat dalo s skupno izjavo številnih slovenskih zdravnikov, ki so opozorili na škodljivost sežigalnic za zdravje prebivalstva. A ne kaže, da bo ministrstvo upoštevalo ta opozorila. Osrednja točka uredbe je namreč megalomanska sežigalnica odpadkov, ki jo želi v kotlinski Ljubljani postaviti župan Zoran Janković in ki jo podpira tudi Gibanje Svoboda. Jankoviću so namreč mestni svetniki Gibanja Svobode s povolilnim sporazumom že dali bianco menico za njeno gradnjo.

Zdravniki / Borci za monopol

Ime, ki bo zaznamovalo zadnjo, zdaj že 12. zdravniško stavko, je Bojan Kontestabile. Anesteziolog Kontestabile je seveda zaslovel z izjavo, da bo januarja zaslužil manj od čistilke. Njegova logika je javnost presenetila: januarja, je izračunal, bo zaslužil 5490 evrov neto za 203 delovne ure in 184 ur pripravljenosti doma, kar znese 14,1 evra na uro. Čistilke pa na drugi strani dobivajo na roko 20 evrov na uro, je poudaril. Toda novinarji so hitro izbrskali nekatere zanj neprijetne podrobnosti. Bil je na primer tudi najemnik neprofitnega stanovanja, medtem ko si je v Ljubljani, na Golovcu, gradil vilo. Čistilke pa si seveda ne gradijo vil. Dejansko je Kontestabile bil, medtem ko je bival v neprofitnem stanovanju, eden najbolje plačanih zdravnikov v državi: in v kovidnem letu 2021 je po podatkih, s katerimi razpolagamo, na mesec prejemal okoli 15 tisoč evrov bruto.

Izvirni kadrovski greh

Afera, povezana z nakupom sodne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, iz dneva v dan očitneje usmerja prst v kadrovsko zasedbo na ministrstvu za pravosodje in v razmerje med strokovnimi in političnimi kadri ter strankarske boje za prevlado na tem ministrstvu. O njih govori celo premier Robert Golob, ki o zadevi meni, da gre za »zelo premišljeno in načrtno dejanje skupine oseb, ki je imela v svojih rokah aparat ministrstva za pravosodje,« in želi slišati, kako je mogoče, »da nekaj ljudi na tretjem nivoju ministrstva take projekte porine naprej skozi državno upravo,« ter razčistiti, »kdo je tisti, ki je zavedel vlado«.

Koliko zdravnikov podpira Fides?

Iz civilne iniciative Glas ljudstva so sporočili, da so prejeli pismo mlajšega zdravnika, zaposlenega v javni bolnišnici, ki ne želi biti javno imenovan in v katerem priča o pritiskih, naj se udeleži stavkovnih shodov in umakne soglasje za nadurno delo. »V zadnjih dneh vodstvo Fidesa kaže nezadovoljstvo, ker se mlajši zdravniki ne udeležujemo stavkovnih dogodkov. Le zakaj se v njih ne najdemo? Občutek izključenosti? Kaj pa, če se v nas oglaša vest, ki bo zmagala in oblikovala bodočnost? Žal vsakodnevno do nas prihajajo tudi pozivi, naj se pridružimo stavki, saj bo sicer na nas padlo tudi delo tistih zdravnikov, ki bodo umaknili soglasja. Sliši se kot grožnja ali izsiljevanje tistih med nami, ki ne podpiramo stavke, pa tudi kot neetična zahteva, da bolnikom odrečemo čim več pomoči,« naj bi ta zdravnik napisal v pismu.

Korak na desno

Potem ko je NSi objavljala propagandne posnetke, opremljene z geslom »Drv ne damo«, potem ko se je pred skladovnico drv slikal Janez Janša, potem ko so se v političnem prostoru pojavile grožnje z referendumom, se je predsednik vlade Robert Golob odločil, da bo stopil korak nazaj. V ponedeljek je v parlamentu napovedal, da bo koalicija spremenila zakonski predlog, ki je predvideval prepoved vgradnje peči na trda goriva v nove stavbe v strnjenih naseljih. Ta člen naj bi odpravila.

Veliko hrupa za nič

V sredo, 31. januarja, se je iztekla javna razprava o novem zakonu o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo. Koliko pripomb k zakonskemu besedilu so na ministrstvu v poldrugem mesecu, kolikor je javna razprava potekala, prejeli, ob zaključku redakcije še ni bilo znano. Prav tako ne, ali je komentarjev več ali manj od 197, kolikor jih je ministrstvo prejelo v času vlade Marjana Šarca, ko se je podobnega projekta lotilo pod vodstvom državne sekretarke Tanje Kerševan Smokvina. A takratna vlada je imela prekratek mandat, da bi zakon lahko poslala še v parlamentarni postopek.

Licenca za vse

Vseh pet strank, katerih poslanci sedijo v parlamentu, se je strinjalo, da bodo skupaj oblikovale referendumsko vprašanje o projektu drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2) in da bo posvetovalni referendum letos.

Manipulacije nekega politikanta

Pred dnevi je SDS na družabnem omrežju X (nekdanji Twitter) objavila kratek odlomek govora svojega predsednika Janeza Janše na enem izmed nastopov, ki jih ima zadnje čase za privržence po Sloveniji kar nekaj. V posnetku »Afera odvzetih krav je odkrila ozadje nevladnih organizacij« Janša manipulira in zavaja z namenom podpihovanja občinstva in volivcev. »Večina Slovenije je šele v tem primeru izvedela, da so pač nekaj mesecev, preden se je to zgodilo, v zakon o zaščiti živali napisali, da če se kmetu odvzame živali pa se to proda, denar od te prodaje gre nevladnim organizacijam. Hvala bogu se je zdaj zgodil ta primer in se to ve in bo to vse težje, ampak dejansko je šlo za neki inštrument, kako financirati tiste, ki po domače rečeno, takrat kadar niso na oblasti, kolesarijo za to, da bi spet prišli na oblast.« Takoj zatem je Janša še dodatno namignil, da gredo ta sredstva nevladnim organizacijam iz Ljubljane, z Metelkove 6, organizacijam, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in mu gredo najbolj v nos.

Poplava opolzkih ponaredkov

Ob vzponu sistemov generativne umetne inteligence je marsikdo opozarjal, da bodo ti sistemi zabrisali meje med resničnostjo in domišljijo, širili dezinformacije, nas popeljali v novo obdobje lažnih novic in sčasoma zrušili temelje demokracije. Podobno je bilo tudi pred dobrimi petimi leti, ko so se prvič pojavili tako imenovani posnetki »deepfake«, hiperrealistični videoponaredki, s katerimi lahko kogarkoli pripravimo do tega, da reče ali stori karkoli. A tudi zdaj, ko ponaredke »deepfake« poganja generativna umetna inteligenca in jih lahko tako rekoč kdorkoli ustvarja kot po tekočem traku, se zdi, da nas nove ustvarjalne tehnologije še ne bodo pahnile v pogubo. Namesto tega se bomo očitno znašli v poplavi lažne, nekonsenzualne pornografije, kakršna se je te dni kot požar razširila po družbenem omrežju X (nekdanjem Twitterju).

Kriki v prazno

Te dni so v lokalnem medmrežju kot gobe po dežju vzniknile objave, ki opozarjajo, da korporacija Meta, ki stoji za vodilnima družbenima omrežjema Facebook in Instagram, aktivno manjša domet različnih (večidel aktivističnih) objav, največkrat tistih, ki izkazujejo podporo Palestini. Slovenski Inštitut 8. marec je na primer zapisal: »Vse naše objave ukinjajo in sesuvajo. Podobno se je dogajalo samo med vodnim referendumom.«

N'toko

2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Žive meje

Komentar / Vojne igre

Zahodni mediji, ki jih povzemajo tudi slovenska uredništva, imajo navado v rednih presledkih objavljati zastrašujoče članke o potezah tujih državnikov. »Kitajska izvaja letalske vaje nad Tajvanom«, »Pjongjang ob jedrskih provokacijah ne bi omahoval z jedrskim odgovorom«, »Iran pospešeno plemeniti uran«, »Predsednik ruskega parlamenta posvaril pred tretjo svetovno vojno« … Javnost je vendarle treba opomniti, da živimo v nevarnem svetu, polnem norih diktatorjev, ki imajo prst vedno na sprožilcu. Le kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo naših razumnih voditeljev in seveda Natovih sil, da nas branijo pred temi vojnimi jastrebi? Znova in znova se v medijih tako utrjuje dihotomija »trezni in odgovorni Zahod« proti »poblaznelemu avtoritarnemu Vzhodu«. Kdor je izpostavljen izključno zahodnim liberalnim medijem, utegne živeti v prepričanju, da so naši voditelji zadnji glas razuma v sicer poblaznelem svetu.

Janko Lorenci

2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Kolumna

Komentar / Trumpi povsod

Zdaj je že jasno, da bo republikanski predsedniški kandidat Donald Trump. Če bo premagal še Bidna, bo to konec ameriške demokracije, svarijo resni analitiki, vsekakor pa silovit pretres za Ameriko in svet. Posebej zlovešč zato, ker bi bil v liberalnodemokratični, najvplivnejši in najbolj oboroženi državi sveta po vseh pravilih demokracije izvoljen nepredvidljiv, samopašen avtokrat. Trumpova izvolitev bi spominjala na Hitlerjev vzpon.

freekind. / Topel glasbeni objem

V Sloveniji po navadi umetnike prej opazimo, če pred tem uspejo v tujini. Tako je tudi na freekind., zasedbo dveh glasbenic mlajše generacije – bobnarke slovenskih (natančneje mariborskih) korenin Nine Korošak-Serčič (1991) ter klaviaturistke in pevke Sare Ester Gredelj (1997), v Slovenijo priseljene Hrvatice – širša domača javnost postala pozorna šele, ko sta začeli dobivati nagrade in žeti uspeh onkraj meja. Sami to razlagata s tem, da njuna glasba pač ni slovenski mainstream. Poleg tega ne ustvarjata v slovenščini, temveč v (precej prepričljivi) angleščini. A kaj ju pravzaprav dela tako posebni, da so ju na nastopu na dunajskem festivalu Waves Vienna leta 2021, v obdobju koronske krize, opazili težkokategorniki iz glasbene industrije in jima omogočili mednarodni preboj, ki jima ga lahko zavida marsikateri doma precej bolj izpostavljen glasbenik ali glasbena skupina?