Stanka Prodnik

Stanka Prodnik

  • Stanka Prodnik

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Kultura  |  TV

    Pop-ulisti

    Prejšnji teden je bil za slovenske medije, tudi za slovensko televizijo, težak. Na političnem prizorišču se ni zgodilo skoraj nič, zato je vsak dogodek lahko odjeknil v praznini. Poslanka SDS in bralna značka. Kobal in plagiat. Skladiščnik iz UKC-ja, ki je za podkupnino jemal jajca. Pobegli zaporniki. Ne glede na to, da ima stranka SDS na grbi več grehov od poslanke, ki se ji zdi branje napor, da Kobalovo delo ni vredno vse te pozornosti, da je slovensko zdravstvo bolj osiromašeno od velikih naročil kot od kurjih tatov in da je Slovenija na samem svetovnem repu pri pobegih iz zaporov (veliko večji problem je veliko število povratnikov), se je zdelo, kakor bi bili na robu katastrofe, pa če smo gledali Tarčo na nacionalki ali Uroša Slaka na Pop TV. Več

  • Stanka Prodnik

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  TV

    Domači proizvodi

    Morda je krivično ocenjevati serijo glede na prvo epizodo, a Ekipa Bled (režija Blaž Završnik, scenarij Gregor Fon) nas je (z izjemo glavnega igralca Janka Mandića) v nedeljo zvečer na nacionalki tako razočarala, da ne vemo, koliko delov bomo še zmogli pogledati. Gre za žanrsko serijo, kriminalko, za katero smo mislili, da si bo za zgled vzela Umore na podeželju ali pa vsaj Commisaria Laurentija, skratka detektivko, ki je malo napeta, malo dramatična, malo pa nudi lepe vedute. Sploh zaradi Bleda, bisera, smo pričakovali, da se bodo otoček in cerkvica in gore svetlikali v dih jemajočih sončnih vzhodih (kot Trst in okolica pri Laurentiju), a namesto tega smo bili le na parkirišču nakupovalnega središča. To potezo bi sicer cenili, če bi šlo za odmik od klišeja, razbitje mita rajske destinacije in samega žanra; a ker serija na noben način ne poskuša razbijati mitov, ampak kvečjemu sledi klišejem, bi si želeli vsaj spočiti pogled na vršacih. Po prvi epizodi nam ni bilo jasno, ali je primer zaključen ali ne, ker se ni zgodilo nič: iskali so računalnik in ga našli; to, da je na njem posnetek potencialne spolne zlorabe, pa je kar odplavalo v pozabo. Skoraj neverjetno je tudi gledati detektivko, ki niti za hip ne postane napeta. Priča smo tudi bizarnim dialogom, naš najljubši je bil tisti, v katerem mladi policist mladega kriminalista Luko z občudovanjem vpraša, ali je res, da je spoznal predsednika. In to v državi, kjer je predsednikov program romanje iz vasi v vas, s procesije na procesijo in se moramo bolj potruditi, da ga ne srečamo, kakor da ga srečamo. Več

  • Stanka Prodnik

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  TV

    Mišelovka

    Na zadnji petek leta 2018 so na nacionalki razglasili osebnost leta in naziv je pripadel premieru Marjanu Šarcu. Prispevku, ki je predstavil ključne točke njegovega lika in dela v zadnjem letu, je v studiu sledil pogovor o njem. Sogovornica je bila Miša Molk. Več

  • Stanka Prodnik

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Kultura  |  TV

    Trije dobri možje

    V preteklem tednu smo slavili državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Ob tej priložnosti smo lahko prisluhnili trem vodilnim slovenskim državnikom. Več

  • Stanka Prodnik

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura  |  TV

    Oddaja leta

    V torek smo gledali pogovor Slavka Bobovnika z Marjanom Šarcem in nato z opozicijo. Poslušati Šarca je, kot bi glasno brali pratiko, malo praktičnosti in malo poučnosti; pa tu in tam kakšen dovtip. Slavko Bobovnik je scela zavzel svojo držo modreca izpod Pece, strogega očeta, ki kara, a zna biti tudi dobrodušen. Dobrodušnost se je posebej videla, ko je Zmagu Jelinčiču ob koncu pogovora možato stisnil roko in mu zaželel »srečnega pa zdravega«, kakor bi bila v gostilni. Zanimivo, da je dobre želje izrekel le njemu. Več

  • Stanka Prodnik

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  TV

    LP, Ljubljana

    Na Voyu se je začela prva sezona nove slovenske nanizanke LP, Lena in s tem so poskrbeli za praznik slovenske televizije. Čeprav so na spletnih straneh Voya nanizanko napovedovali kot šokantno, necenzurirano, provokativno in kar je še pridevnikov, s katerimi na tej televiziji radi opletajo, smo dobili predvsem nekaj, kar je resnično. LP, Lena je serija, ki kaže življenje milenijk in milenijcev v Ljubljani: alkohol, ki ga pijejo, lokale, kamor hodijo, droge, ki jih jemljejo, jezik, ki ga govorijo, glasbo, ki jo poslušajo, pogovore, ki jih imajo, družine, iz kakršnih prihajajo, odnose, ki jih obremenjujejo. Več

  • Stanka Prodnik

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura  |  TV

    Pot v nesvobodo

    Čeprav se nacionalka drži preverjenega recepta, da je lokalna novica kraljica in po vaseh išče čudne hrane, šege in navade, se je, presenetljivo, odločila bojkotirati drugi krog lokalnih volitev. V nedeljo smo zaman pričakovali novinarje na terenu, komentatorje v studiu in fanfare: vse, kar smo dobili, je bilo nekaj dolgočasnih grafov in novinarje, ki so nove župane spraševali »kakšni so občutki«. Čeprav je drugi krog lokalnih volitev poskrbel za nekaj sunkovitih premikov (npr. Koper, Nova Gorica, Hrastnik) in čeprav se je pokazalo, da podpora vseh političnih strank skupaj (SD, SDS, Nsi, SMC) na lokalnih volitvah ne pomeni skoraj nič (npr. Domžale), se nacionalki vsega tega ni zdelo vredno analizirati. Upali smo, da bomo kaj boljšo analizo dobili vsaj v ponedeljkovih Odmevih, a smo bili deležni le še več grafov s primerjavami in dveh medlih analitikov. Nihče ni šel na teren in skušal raziskati, kaj se je zgodilo. Posebej zanimivo se je zdelo opazovanje skoraj izključno moških zmagovalcev lokalnih volitev, kar potrjuje pravilo, da ljudje na abstraktni ravni sprejemajo ženske v politiki (evropski parlament), a bolj ko se bližajo njihovemu resničnemu življenju, bolj se jih otepajo (ne v moji vasi!). Več

  • Stanka Prodnik

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Kultura  |  TV

    Male sive celice

    Odmevi so se pretekli torek začeli s temo o slovenskem osnovnošolskem sistemu; že uvodoma so v prispevku povedali, da kar 76 odstotkov šolarjev v šolo ne hodi z največjim veseljem, 70 odstotkov jih šola sploh ne zanima, 65 odstotkov šolarjev pa se čuti nerazumljene. Slavko Bobovnik se je ob tem resno prijel za manšetni gumb in se vprašal, kdo je za to kriv in kdo odgovoren. Na zagovoru sta bila dr. Jernej Pikalo, minister za šolstvo, in dr. Vinko Logaj, direktor zavoda RS za šolstvo. Najboljši del tega pogovora je bil kviz: Bobovnik je gostoma v studiu zastavljal vprašanja za osnovnošolce, na katera nista znala odgovoriti. Ob tem se je držal pokroviteljsko, kakor bi ju skušal naučiti pomembno življenjsko lekcijo. Čeprav so številne gledalke in gledalci ob tem nedvomno uživali, češ, prav jim je, kaj pa mučijo otroke, če sami ničesar ne znajo, se je vse skupaj zdel prvovrstni populizem; kakor da bi šola obstajala za to, da bi vse stvari, ki smo se jih kdaj naučili, znali celo življenje. Podpisana ob tem priznava, da kljub sedmim letom osnovnošolske in gimnazijske kemije danes ne ve o kemiji čisto nič, pa zanjo nihče ni ustanovil iniciative »kakšno šolo hočemo«; preprosti kviz pri Slavku Bobovniku pa bi pokazal, da si bržkone ni zaslužila zaključiti osnovne šole. Seveda je neumno, da morajo učenci pisati teste iz telovadbe, a nič manj neumno se ne zdi javno smešenje funkcionarjev na televiziji. Več

  • Stanka Prodnik

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Kultura  |  TV

    Praznik demokracije

    Z veseljem smo si ogledali povolilno oddajo na nacionalki. Spoznali smo župane iz občin, za katere ne moremo slišati ob nobeni drugi priložnosti, hkrati pa smo se v zavetju ljubljanskega štaba SDS počutili izredno domače, saj nas je ovil v topel objem vsega, kar nam ta Stranka že leta ponuja. Prvi je nastopil Anže Logar, osmoljeni županski kandidat in vedno bolj prepričljiv naslednik Janeza Janše, nato je pred kamere stopil Rado Pezdir, ki največkrat skuša nastopati kot nevtralni analitik, tokrat pa je analiziral kot član Stranke, za veliki finale pa smo bili nagrajeni še z nastopom samega Janeza Janše. Sprva je kljub očitni razdražljivosti zmogel ostati miren; uspevalo mu je vse do zadnjega vprašanja. Ko je odgovoril še na zadnje vprašanje, pa si ni mogel kaj, da se ne bi vrnil k predzadnjemu, ko ga je novinarka Katarina Golob vprašala, zakaj je Ljubljana za desnico neosvojljiva. Dejal je, da je bila glavno Jankovićevo orodje nacionalna televizija in da je »nedopustno, da je eden glavnih lobistov v štabu gospoda Jankovića mož vaše urednice informativnega programa in da je cela kampanja pod to senco«. Nekako je tragično opazovati, kako nekomu vedno skoraj uspe, a nato v zadnjem hipu sam vse poruši – in to iz čistega neobvladanega gneva. Sicer pa je nacionalka SDS na lokalnih volitvah v Ljubljani jemala celo preresno: skoraj komično je bilo, kako so Anžeta Logarja ves čas imenovali za nekoga, ki je izzivalec Zorana Jankovića; zvenelo je, kakor bi mu dihal za ovratnik, v resnici pa je imel polovico slabši rezultat od zmagovalca. Več

  • Stanka Prodnik

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Kultura  |  TV

    Prihodnost je lokalna!

    »Kaj je lepšega kot biti ponosen na to, da si Slovenec,« je Jadranka Rebernik dahnila v zaključku nedeljskega Utripa. In da ne bi bili le »salonski intelektualci, ki pozivajo k ukinitvi nacionalnih držav«, kot se je zgražala, smo se odločili poglobiti v različne odtenke lokalnih volitev, kakor nam jih slika nacionalka, da bi v naših srcih vnovič vzplamtela ljubezen do domovine. Kje drugje bi jo lahko našli kot na periferiji, kjer domnevno bije srce slovenstva? Več

  • Stanka Prodnik

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Kultura  |  TV

    Populistične migracije

    Marjan Šarec je bil že kot občinski politik znan kot nekdo, ki se zna pogajati na levo in na desno in ki zna svojo opredeljenost vedno obrniti tja, kjer mu bo v prid. Lepa ponazoritev tega so dogovori o marakeški deklaraciji. Ta dokument OZN, ki naj bi zagotavljal varne migracije, je razburil svetilnike nove Evrope: Madžarsko, Avstrijo, Poljsko in Češko, seveda pa so se mu po robu postavili tudi slovenski desničarji (SDS, NSi, SNS), ki zahtevajo izredno sejo na to temo. Šarec se je tudi v tej na videz brezizhodni situaciji znašel: dejal je, da marakeška deklaracija v ničemer ni zavezujoča; tako naj je Sloveniji ne bi bilo treba upoštevati in ni nobene škode, če k njej pristopi, pa tudi če z njo ne misli resno. Tako je naredil pol koraka na desno in pol na levo ter ostal na svojem ideološko neotipljivem polu. Več

  • Stanka Prodnik

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura  |  TV

    Slavimo teater

    Mineva leto dni, odkar je Borut Pahor postal predsednik. Ob tej priložnosti je gostoval v oddaji Fokus na Pop TV, kjer ga je gostil Miha Drozg. Miha Drozg je dobro opravil voditeljsko in novinarsko delo, postavljal je prava vprašanja, pri katerih ni popuščal, a hkrati tudi ni bil vsiljiv ali grob. Žal pa na drugi strani ni imel sogovornika, od katerega bi lahko karkoli dobil: Pahor se je mojstrsko izogibal odgovorom na vprašanja in puhlo pleteničil svoje najljubše izraze. Odgovoril ni na eno samo vprašanje, pa naj je šlo za njegova spodletela poskusa pri imenovanju ustavne sodnice in guvernerja Banke Slovenije ali odnos do beguncev. Da bi se izognil vprašanju, kaj misli o tem, da se bliža zima in v Bosni brez vsakršne zaščite ljudje čakajo pred zaprtimi vrati Evrope, je skušal gledalce še dodatno ustrahovati in jim povedal, da nas v bližnji prihodnosti lahko čakajo tudi gospodarski problemi in »manj homogena varnostna situacija«. Postavil se je tudi na stališče svobode govora za vsako ceno, pa če je ta svoboda še tako žaljiva, sovražna in nestrpna; po njegovem jo moramo »skrbno varovati tudi v teh okoliščinah«. Torej v okoliščinah, ko politična glasila razpisujejo pravljice za rasistične otroške pravljice in odkrito žalijo vse, ki ne ustrezajo njihovim predstavam o pravih Slovencih. Po mnenju predsednika sovražnega govora ni več kot nekoč, se je pa spremenila tehnologija, ki ga omogoča. Mimogrede, v Sloveniji obstajajo vsaj trije klasični mediji, sofinancirani tudi z državnim denarjem, ki redno objavljajo rasistične, ksenofobne in homofobne vsebine. Bo kot glavni pokrovitelj svobode govora napisal predgovor rasistični pravljici? Vse skupaj je bil slab teater. Več

  • Stanka Prodnik

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura  |  TV

    V imenu tradicije

    Pred več kot desetletjem je revija, ki jo držite v rokah, objavila reportažo s polharije, slovenske veselice, prisotne predvsem na Notranjskem in Kočevskem, kjer ljudje za zabavo mučijo in pobijajo polhe. Postavila se je na pozicijo zagovarjanja mučenja živali v imenu šeg in navad slovenskega naroda. Polharija je, za tiste, ki s tem morda niste seznanjeni, nastavljanje bolj ali manj okrutnih pasti polhom; lahko na drevesa ali pred polšje luknje: polhe potem z dimom ali palicami izbezajo iz njihovih »domov«, da se nesrečniki ujamejo v past. Če imajo srečo, jih ta na mestu ubije, če je nimajo, kar se zgodi največkrat, pa se ure in ure dušijo, dokler ne izdihnejo. Včasih polhom tudi samo nastavijo vabe, posebej jim tekne šnops, in ta plemeniti način lova sta nam v oddaji Tednik pokazala dva zavzeta polharja, ki ga ne srkneta nič manj rada od polhov. Tudi Tednik se je postavil v bran tradicionalnim vrednotam, med katere sodi polharija. Prispevek Boštjana Veseliča je sicer skušal biti objektiven in za mnenje so povprašali tudi zagovornici pravic živali, a je bil njun čas skopo odmerjen, sploh v primerjavi s polharjema. Več

  • Stanka Prodnik

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Kultura  |  TV

    Slovenija ima žalost

    Dodobra smo zakorakali v novo sezono razvedrilnih oddaj, ki nam jih ponuja POP TV, ter si privoščili sedmo sezono oddaje Slovenija ima talent in peto sezono oddaje Dan najlepših sanj. Več

  • Stanka Prodnik

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  TV

    Nos za novinarstvo

    V torek je medije preplavila novica, da je UKC Ljubljana uspel velik medicinski dosežek: pacientki so na podlakti s pomočjo 3D-modela izdelali nos in ji ga presadili na obraz. Mnogi smo ob tem prispevku prvič izvedeli, da v Sloveniji živi približno 20 pacientov brez nosu; konkretna pacientka, pri kateri so izpeljali uspešno presaditev, je brez njega ostala po ploščatoceličnem karcinomu pred štirimi leti. Živeti s takšno poškodbo je psihično in fizično naporno in ganljivo je videti, da vendarle obstaja rešitev. Ganljivo je verjeti v napredek znanosti, medicine. Več

  • Stanka Prodnik

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  TV

    De profundis

    Ljudje dopustujemo na različne načine in Tednik nam je prikazal enega od njih: preživljanje lovskih počitnic. Prispevek je na začetku kazal medvedje mladiče pri igri in v ozadju so govorili o »mamljivosti za odstrel«, nato pa različne, predvsem lovske sogovornike spraševali, kako je videti lovni turizem. Eden od lovcev je povedal, da gostje iz tujine v slovenske gozdove prihajajo pobijat živali, da bi se priučili »naših šeg in navad«. Zanimivo je, kako lovci nikoli ne rečejo, da pobijajo ali streljajo živali, njihovo izrazje je veliko bolj tehnično, oni »uplenijo divjad« – tako kot je žičnata ograja na meji le »tehnična ovira«. Za bolj zavržna dejanja gre, čistejši jezik uporabljamo – vse do končne rešitve. In ja, zgodovina pozna različne načine »ohranjanja naravnega ravnovesja«; nobeden od njih se ni proslavil kot civilizacijski vrhunec. Več

  • Stanka Prodnik

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  TV

    De profundis

    Zajeli smo sapo in se potopili v globoko brezno oddaje Faktor, ki jo na TV3 izmenično vodita Bojan Požar in Aljuš Pertinač. V oddaji gostita komentatorje, ki so znani po svojih sovražnih stališčih, teorijah zarot in naklonjenosti politični desnici. Rad se jim pridruži tudi dr. Igor Lukšič, sicer univerzitetni profesor na Fakulteti za družbene vede in nekdanji predsednik stranke SD. Na sumu imamo, da naj bi zagovarjal leva stališča, a ga še nismo slišali, da bi jih artikuliral, sploh ne s tolikšno strastjo, kot je pred leti ob prevzemu predsedovanja stranke udarjal po mizi in obljubljal revolucijo. Lukšič se je obregnil ob revijo, ki jo držite v roki, češ da se nikoli ni zares zavzela za SD, pa tudi ne zanj, s čimer je pritegnil strankarskemu kolegu Matjažu Nemcu, ki se je na tviterju nedavno pridušal, da mu Mladina ne namenja dovolj pozornosti. Fantje so užaljeni, in ko so fantje užaljeni, velikokrat postanejo sitni, če ne celo zlobni, kar se je zgodilo tudi Lukšiču, ki je v oddaji zagovarjal svobodo govora ter se navduševal nad sovražnim govorom, češ da mu artikulacija sovražnega govora omogoča akademsko mišljenje in osmišljevanje sveta. Zelo smo veseli, da muslimani, geji, lezbijke, temnopolti, ženske in drugi, ki smo redno deležni napadov, Lukšiču omogočamo, da misli težke misli, in v čast nam je, da je naše trpljenje mogoče spremeniti v njegovo teorijo. Hvala, bilo je vredno. Več

  • Stanka Prodnik

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Kultura  |  TV

    Zdravorazumaši

    Da je novoustoličeni premier Marjan Šarec na prvi dan po imenovanju za enega najbližjih sodelavcev izbral človeka, ki je rasist in homofob, je v preteklem tednu zasenčilo vsa druga sporna imenovanja od primitivnih ministrov (npr. Marko Bandelli, SAB) do bizarnih sekretarjev (Jan Škobrne in Bojan Kurež iz kvote SD na ministrstvu za kulturo), tako da to lahko razumemo tudi kot modro politično potezo. Niti v petkovih Odmevih in ne v nedeljskem 24ur Fokusu se ni zdelo, da bi imel občutek, da je karkoli narobe s tem, da je v svoj kabinet imenoval enega (nekoč?) najtesnejših sodelavcev Janeza Janše. Ko je bil Šarec soočen z rasističnimi izpadi svojega novega sekretarja, je dejal, da je problem v tviterju, ker ljudje preveč in prehitro pišejo, skratka, če ne bi imeli tviterja, sploh ne bi vedeli, da je Črnčec rasist ali Bandelli primitivec. In če tega ne bi vedeli, je vseeno, tudi če sta, kajne, kajti dokler se fašizem ali primitivizem skrivata v zakonih in kabinetih ter za širokimi nasmeški, ni z njima prav nič narobe. Kar se Bandellija tiče, je Šarec še dodal, da njegovi izpadi ne pomenijo, da je slab minister, da pa pač »ne filozofira, ampak rad dela«. Prisežemo, res je to rekel. Več

  • Stanka Prodnik

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Kultura  |  TV

    Čas idiotov

    V torek so tekmovalci resničnostnega šova Bar na Planet TV enotedensko zdolgočaseno prekladanje po stanovanju končno zamenjali za petmesečno delo v lokalu. Šov se je s tem tudi uradno začel. A že nekaj dni prej, takoj po vselitvi tekmovalcev, se je v šovu primeril incident, ki ne bi smel ostati neopažen. Eden od tekmovalcev, Žiga, je sotekmovalki Katarini rekel prasica. Ker je na žuru vzela njegovo vino. Tega gledalci sicer nismo videli in slišali, ker takrat še niso v živo prenašali prav vsega dogajanja, smo pa videli posnetke, kjer razburjena tekmovalka dogodek obnovi in večkrat pove, da je žalil ne bo nihče. Končalo se je tako, da je isti tekmovalec kričal, ona je planila v jok, on pa se je iz nje norčeval, kaj se joka. Več

  • Stanka Prodnik

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Kultura  |  TV

    Vojščaki in utajevalci

    Počitnic je konec in po kompletnem poletnem mrku domače TV-produkcije so se na ekrane najprej večinoma vrnile vsebine, ki od nas ne zahtevajo nikakršnega miselnega napora. Na Popu telenovela Reka ljubezni, na Planetu pa resničnostni šov Bar, v katerem nastopa tudi tekmovalka, ki so ji všeč temnopolti fantje. Ob valu nestrpnosti, ki smo mu priča zadnje čase, je bila njena odkritosrčnost prav osvežilna. Žarek upanja, da je na televiziji še mogoče videti ljudi, strpne do drugačnih. Več

  • Stanka Prodnik

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Kultura  |  TV

    Fokus na pravih stvareh

    V petek je v Odmevih pri Rosviti Pesek nastopil podjetnik, inventar studiev slovenskih televizij in prejemnik milijonskih državnih subvencij Ivo Boscarol, ki predvsem rad grozi s tem, da se bo izselil iz Slovenije, če bo moral plačevati davek na dobiček. Rosvita Pesek je bila živahna, dobro razpoložena in videti je bilo, da uživa v pogovoru z gurujem slovenskega podjetništva. Zdi se, da skoraj ne mine teden, ne da bi bil Pipistrel na televiziji, in srčno upamo, da mu bodo tudi v tujini tako širokogrudno namenjali denar in brezplačno reklamo. Sicer je Boscarol govoril o tem, kako z njegovim letalom ravnokar obkrožata svet Indijki, ki tako zbirata denar za izobraževanje indijskih žensk, ki želijo postati pilotke. Iz poant Rosvite Pesek je zvenelo, kakor bi šlo za pomemben feministični prispevek in kot da ženske v Indiji sicer še ne morejo leteti (?), Boscarol pa je poudaril, da njegovo podjetje gradi na »dobrodelnosti in sociali«. Nato je voditeljica zastavila še nekaj vprašanj o azijskem poslovnem okolju in z Boscarolom sta se muzala ob drobnih, mimobežnih rasizmih, za konec pa še udarila po nastajajoči vladi, ki bo ubogega Pipistrela dokončno prisilila, da odleti z domače grude. Več

  • Stanka Prodnik

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura  |  TV

    Povoženi intervju

    Ko se novinar iz tistega, ki poroča, nenadoma spremeni v tistega, o katerem se poroča, to največkrat ne pomeni nič dobrega. Seveda so izjeme, včasih so novinarski prispevki tako pronicljivi, udarni, da skupaj z njimi odmeva tudi njihov avtor. Največkrat pa to, da novinar postane novica, pomeni le dvoje: a) da je delal slabo ali celo kršil profesionalna merila ali pa b) da se mu je zaradi opravljanja novinarskega dela pripetilo nekaj hudega. Več

  • Stanka Prodnik

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Kultura  |  TV

    Počitnice v Noriškem kraljestvu

    V teh dneh je po družbenih omrežjih zaokrožila knjiga z naslovom The truth is our most powerful weapon (Resnica je naše najmočnejše orožje), kjer na naslovnici kraljuje Janez Janša, okoli njega pa so portreti političnih zapornikov, h katerim se rad prišteva tudi sam. Ob Nelsonu Mandeli, Martinu Luthru Kingu in Bertrandu Russllu nas je najbolj razveselil portret Antonia Gramscija, ustanovitelja in vodje italijanske komunistične partije ter enega najpomembnejših marksističnih mislecev 20. stoletja, ki je umrl po tem, ko mu je zdravje opešalo v fašističnem zaporu. Človek si ne more kaj, da se ne bi vprašal, ali se je v Janezu Janši ob prizoru sebe s Gramscijem prebudilo navdušenje mladostnega komunista. K sreči si nam s tem vprašanjem ni bilo treba predolgo razbijati glave, saj nas je kmalu razveselil njegov intervju na strankarski televiziji Nova24TV. Več

  • Stanka Prodnik

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Kultura  |  TV

    Vesela kultura

    Še vedno je poletje in še vedno smo brez vlade, pa tudi televizija ostaja letnemu času primerno suha. Osvežili smo se lahko le s Poletno sceno, nekakšnim poletnim nadomestkom kulturnih oddaj na TV Slovenija, kjer je vse malo mešano, malo veselo in predvsem zelo demokratično. To pomeni: odmerjenega je približno isto časa, pa če si režiser Ruben Östlund, ki je lani za film Kvadrat v Cannesu prejel zlato palmo, nato pa še nominacijo za oskarja, ali pa nova kavarna v Ormožu, kjer si upokojenci sami lahko spečejo pecivo. Uredništvo Poletne scene ne zna ali pa noče ločevati med bolj pomembnimi (zanimivimi, profesionalnimi) in manj pomembnimi dogodki in ljudmi, zato je vse skupaj kakofonija enakosti, pri čemer je razumevanje dejanske pomembnosti nekega dogodka odvisno le od izobrazbe gledalcev in kakovosti novinarja, ki svoje delo opravlja. Pri intervjuju z Östlundom smo se počutili intelektualno opeharjene ob puhlosti vprašanj, sploh pa nam je bilo žal, da mu niso posvetili celega, daljšega prispevka. Z drugimi besedami: pogrešali smo Osmi dan, morda edino oddajo na nacionalki, ki si prizadeva prebiti domačijskost in v slovenski kulturni prostor prinesti svetovljansko dimenzijo. Več

  • Stanka Prodnik

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Kultura  |  TV

    Prvi grobar v Sloveniji

    Obstajajo ljudje, ki se jemljejo posebej resno. Mednje sodijo zgodovinarji, ki verjamejo v koncept ene same zveličavne resnice. Tak je Jože Dežman, Rugljev ozdravljenec, ki iz leta v leto bolj strastno razvija odvisnost od grobov in pri tem rad uporablja izraz »zdraviti z resnico«. Več

  • Stanka Prodnik

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Kultura  |  TV

    Neuravnovešena uravnoteženost

    Čeprav ne moremo reči, da bi si želeli novih volitev, smo v njih – kljub številnim grožnjam, ki jih pomenijo – videli trohico upanja. Ta trohica je bila, da nacionalistična stranka SNS morda ne bi bila izvoljena. A televizija, na čelu z nacionalko, daje vse od sebe, da ne bi bilo tako, in frontmana stranke, Zmaga Jelinčiča, nenehno sprašuje za mnenje. Pri najboljši volji ne moremo razumeti, zakaj je v prispevku o koncu koalicijskih pogajanj za NSi v ponedeljkovih Odmevih nastopil prav on. Zakaj je bilo v Utripu več njegovih izjav, pa čeprav ni povedal ničesar pametnega? Zakaj se osrednji nacionalni medij pretvarja, da je Zmago Jelinčič čisto navaden, neomadeževan in dobrohoten politik – ter mu namenja več prostora kot vodjem drugih strank? Več

  • Stanka Prodnik

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Kultura  |  TV

    Poletno brezčasje

    Poletni čas je za nas, gledalke televizije, posebej mučen. Če ne gledamo nogometa (pardon) in če smo že naveličane sestavljanja vlade, nam ne ostane drugega, kakor da si ogledamo kakšno ponovitev. Drugega nam nacionalka niti ne ponudi. Tako smo si v torek ogledali skoraj deset let star dokumentarec o pisateljici Mimi Malenšek Slavka Hrena. Več

  • Stanka Prodnik

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Kultura  |  TV

    Veš, medij, svoj dolg?

    Za najtemnejši rezultat parlamentarnih volitev je poskrbel Zmago Jelinčič, ki se je z nacionalistično stranko SNS po sedmih letih premora vrnil v državni zbor. Na prvi pogled je zanimivo predvsem to, da stranka, katere volivce je njen predsednik na ustanovni seji državnega zbora označil za »ljudi z obrobja, z nižjimi stopnjami izobrazbe«, triumfira v času gospodarske rasti, v letih krize pa je ostala pred vrati parlamenta. To nekoliko poruši slavne teorije, da je čas krize tisti, ki volivce prisili v najslabše odločitve. Na hitro bi lahko ugibali, da se kriza za 35 tisoč volivcev, o katerih je govoril Jelinčič, ni končala, in da je Cerarjevi vladi učinke blagodejne gospodarske rasti spodletelo porazdeliti med vse prebivalce. Druga domneva, ki se ponuja, je, da so si ljudje ob koncu krize oddahnili in lahko spet volijo po srcu, za tistega, ki jih z rasističnimi norčijami spravlja v dobro voljo. Več

  • Stanka Prodnik

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Kultura  |  TV

    Muzej iluzij

    Proslava ob dnevu državnosti je vedno nekoliko komična. Topovske salve, predsednik, ki z resnim izrazom meri častno četo, poveljnik, ki kriči v predsednika, častna četa, ki vpije »za koga-za Slovenijo« – vse to spada k protokolu, ki je prenapihnjen in arhaičen (pa ne v dobrem smislu varovanja tradicije, bolj v smislu slabega posnemanja idej preteklosti, katerih odmev v sedanjosti nehote izpade kot parodija). Več

  • Stanka Prodnik

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  TV

    Vrnitev v civilizacijo

    Še vedno si nismo povsem opomogli od predvolilnega televizijskega programa, zato se te dni izogibamo vsem preštevanjem poslancev, oblikovanjem koalicij in na vsak način skušamo zamuditi vse prerokbe, ki jih iz rokava stresajo politični analitiki (skoraj dosledno moški). Po čistem naključju smo ujeli le Dimitrija Rupla, ki je na Studiu City povedal, da je »Janša v nekoliko prekarni, nezavidljivi situaciji in ni odveč, da se posvetuje z Orbánom«. To se nam je zdela pomembna izjava, ki jo z veseljem delimo z vsemi prekarnimi delavci v Sloveniji: zdaj veste, kam se obrniti po pomoč in zaščito, da se bodo stvari uredile. Več