Stanka Prodnik

Stanka Prodnik

  • Stanka Prodnik

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Kultura  |  TV

    Male sive celice

    Odmevi so se pretekli torek začeli s temo o slovenskem osnovnošolskem sistemu; že uvodoma so v prispevku povedali, da kar 76 odstotkov šolarjev v šolo ne hodi z največjim veseljem, 70 odstotkov jih šola sploh ne zanima, 65 odstotkov šolarjev pa se čuti nerazumljene. Slavko Bobovnik se je ob tem resno prijel za manšetni gumb in se vprašal, kdo je za to kriv in kdo odgovoren. Na zagovoru sta bila dr. Jernej Pikalo, minister za šolstvo, in dr. Vinko Logaj, direktor zavoda RS za šolstvo. Najboljši del tega pogovora je bil kviz: Bobovnik je gostoma v studiu zastavljal vprašanja za osnovnošolce, na katera nista znala odgovoriti. Ob tem se je držal pokroviteljsko, kakor bi ju skušal naučiti pomembno življenjsko lekcijo. Čeprav so številne gledalke in gledalci ob tem nedvomno uživali, češ, prav jim je, kaj pa mučijo otroke, če sami ničesar ne znajo, se je vse skupaj zdel prvovrstni populizem; kakor da bi šola obstajala za to, da bi vse stvari, ki smo se jih kdaj naučili, znali celo življenje. Podpisana ob tem priznava, da kljub sedmim letom osnovnošolske in gimnazijske kemije danes ne ve o kemiji čisto nič, pa zanjo nihče ni ustanovil iniciative »kakšno šolo hočemo«; preprosti kviz pri Slavku Bobovniku pa bi pokazal, da si bržkone ni zaslužila zaključiti osnovne šole. Seveda je neumno, da morajo učenci pisati teste iz telovadbe, a nič manj neumno se ne zdi javno smešenje funkcionarjev na televiziji. Več

  • Stanka Prodnik

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Kultura  |  TV

    Praznik demokracije

    Z veseljem smo si ogledali povolilno oddajo na nacionalki. Spoznali smo župane iz občin, za katere ne moremo slišati ob nobeni drugi priložnosti, hkrati pa smo se v zavetju ljubljanskega štaba SDS počutili izredno domače, saj nas je ovil v topel objem vsega, kar nam ta Stranka že leta ponuja. Prvi je nastopil Anže Logar, osmoljeni županski kandidat in vedno bolj prepričljiv naslednik Janeza Janše, nato je pred kamere stopil Rado Pezdir, ki največkrat skuša nastopati kot nevtralni analitik, tokrat pa je analiziral kot član Stranke, za veliki finale pa smo bili nagrajeni še z nastopom samega Janeza Janše. Sprva je kljub očitni razdražljivosti zmogel ostati miren; uspevalo mu je vse do zadnjega vprašanja. Ko je odgovoril še na zadnje vprašanje, pa si ni mogel kaj, da se ne bi vrnil k predzadnjemu, ko ga je novinarka Katarina Golob vprašala, zakaj je Ljubljana za desnico neosvojljiva. Dejal je, da je bila glavno Jankovićevo orodje nacionalna televizija in da je »nedopustno, da je eden glavnih lobistov v štabu gospoda Jankovića mož vaše urednice informativnega programa in da je cela kampanja pod to senco«. Nekako je tragično opazovati, kako nekomu vedno skoraj uspe, a nato v zadnjem hipu sam vse poruši – in to iz čistega neobvladanega gneva. Sicer pa je nacionalka SDS na lokalnih volitvah v Ljubljani jemala celo preresno: skoraj komično je bilo, kako so Anžeta Logarja ves čas imenovali za nekoga, ki je izzivalec Zorana Jankovića; zvenelo je, kakor bi mu dihal za ovratnik, v resnici pa je imel polovico slabši rezultat od zmagovalca. Več

  • Stanka Prodnik

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Kultura  |  TV

    Prihodnost je lokalna!

    »Kaj je lepšega kot biti ponosen na to, da si Slovenec,« je Jadranka Rebernik dahnila v zaključku nedeljskega Utripa. In da ne bi bili le »salonski intelektualci, ki pozivajo k ukinitvi nacionalnih držav«, kot se je zgražala, smo se odločili poglobiti v različne odtenke lokalnih volitev, kakor nam jih slika nacionalka, da bi v naših srcih vnovič vzplamtela ljubezen do domovine. Kje drugje bi jo lahko našli kot na periferiji, kjer domnevno bije srce slovenstva? Več

  • Stanka Prodnik

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Kultura  |  TV

    Populistične migracije

    Marjan Šarec je bil že kot občinski politik znan kot nekdo, ki se zna pogajati na levo in na desno in ki zna svojo opredeljenost vedno obrniti tja, kjer mu bo v prid. Lepa ponazoritev tega so dogovori o marakeški deklaraciji. Ta dokument OZN, ki naj bi zagotavljal varne migracije, je razburil svetilnike nove Evrope: Madžarsko, Avstrijo, Poljsko in Češko, seveda pa so se mu po robu postavili tudi slovenski desničarji (SDS, NSi, SNS), ki zahtevajo izredno sejo na to temo. Šarec se je tudi v tej na videz brezizhodni situaciji znašel: dejal je, da marakeška deklaracija v ničemer ni zavezujoča; tako naj je Sloveniji ne bi bilo treba upoštevati in ni nobene škode, če k njej pristopi, pa tudi če z njo ne misli resno. Tako je naredil pol koraka na desno in pol na levo ter ostal na svojem ideološko neotipljivem polu. Več

  • Stanka Prodnik

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura  |  TV

    Slavimo teater

    Mineva leto dni, odkar je Borut Pahor postal predsednik. Ob tej priložnosti je gostoval v oddaji Fokus na Pop TV, kjer ga je gostil Miha Drozg. Miha Drozg je dobro opravil voditeljsko in novinarsko delo, postavljal je prava vprašanja, pri katerih ni popuščal, a hkrati tudi ni bil vsiljiv ali grob. Žal pa na drugi strani ni imel sogovornika, od katerega bi lahko karkoli dobil: Pahor se je mojstrsko izogibal odgovorom na vprašanja in puhlo pleteničil svoje najljubše izraze. Odgovoril ni na eno samo vprašanje, pa naj je šlo za njegova spodletela poskusa pri imenovanju ustavne sodnice in guvernerja Banke Slovenije ali odnos do beguncev. Da bi se izognil vprašanju, kaj misli o tem, da se bliža zima in v Bosni brez vsakršne zaščite ljudje čakajo pred zaprtimi vrati Evrope, je skušal gledalce še dodatno ustrahovati in jim povedal, da nas v bližnji prihodnosti lahko čakajo tudi gospodarski problemi in »manj homogena varnostna situacija«. Postavil se je tudi na stališče svobode govora za vsako ceno, pa če je ta svoboda še tako žaljiva, sovražna in nestrpna; po njegovem jo moramo »skrbno varovati tudi v teh okoliščinah«. Torej v okoliščinah, ko politična glasila razpisujejo pravljice za rasistične otroške pravljice in odkrito žalijo vse, ki ne ustrezajo njihovim predstavam o pravih Slovencih. Po mnenju predsednika sovražnega govora ni več kot nekoč, se je pa spremenila tehnologija, ki ga omogoča. Mimogrede, v Sloveniji obstajajo vsaj trije klasični mediji, sofinancirani tudi z državnim denarjem, ki redno objavljajo rasistične, ksenofobne in homofobne vsebine. Bo kot glavni pokrovitelj svobode govora napisal predgovor rasistični pravljici? Vse skupaj je bil slab teater. Več

  • Stanka Prodnik

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura  |  TV

    V imenu tradicije

    Pred več kot desetletjem je revija, ki jo držite v rokah, objavila reportažo s polharije, slovenske veselice, prisotne predvsem na Notranjskem in Kočevskem, kjer ljudje za zabavo mučijo in pobijajo polhe. Postavila se je na pozicijo zagovarjanja mučenja živali v imenu šeg in navad slovenskega naroda. Polharija je, za tiste, ki s tem morda niste seznanjeni, nastavljanje bolj ali manj okrutnih pasti polhom; lahko na drevesa ali pred polšje luknje: polhe potem z dimom ali palicami izbezajo iz njihovih »domov«, da se nesrečniki ujamejo v past. Če imajo srečo, jih ta na mestu ubije, če je nimajo, kar se zgodi največkrat, pa se ure in ure dušijo, dokler ne izdihnejo. Včasih polhom tudi samo nastavijo vabe, posebej jim tekne šnops, in ta plemeniti način lova sta nam v oddaji Tednik pokazala dva zavzeta polharja, ki ga ne srkneta nič manj rada od polhov. Tudi Tednik se je postavil v bran tradicionalnim vrednotam, med katere sodi polharija. Prispevek Boštjana Veseliča je sicer skušal biti objektiven in za mnenje so povprašali tudi zagovornici pravic živali, a je bil njun čas skopo odmerjen, sploh v primerjavi s polharjema. Več

  • Stanka Prodnik

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Kultura  |  TV

    Slovenija ima žalost

    Dodobra smo zakorakali v novo sezono razvedrilnih oddaj, ki nam jih ponuja POP TV, ter si privoščili sedmo sezono oddaje Slovenija ima talent in peto sezono oddaje Dan najlepših sanj. Več

  • Stanka Prodnik

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  TV

    Nos za novinarstvo

    V torek je medije preplavila novica, da je UKC Ljubljana uspel velik medicinski dosežek: pacientki so na podlakti s pomočjo 3D-modela izdelali nos in ji ga presadili na obraz. Mnogi smo ob tem prispevku prvič izvedeli, da v Sloveniji živi približno 20 pacientov brez nosu; konkretna pacientka, pri kateri so izpeljali uspešno presaditev, je brez njega ostala po ploščatoceličnem karcinomu pred štirimi leti. Živeti s takšno poškodbo je psihično in fizično naporno in ganljivo je videti, da vendarle obstaja rešitev. Ganljivo je verjeti v napredek znanosti, medicine. Več

  • Stanka Prodnik

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  TV

    De profundis

    Ljudje dopustujemo na različne načine in Tednik nam je prikazal enega od njih: preživljanje lovskih počitnic. Prispevek je na začetku kazal medvedje mladiče pri igri in v ozadju so govorili o »mamljivosti za odstrel«, nato pa različne, predvsem lovske sogovornike spraševali, kako je videti lovni turizem. Eden od lovcev je povedal, da gostje iz tujine v slovenske gozdove prihajajo pobijat živali, da bi se priučili »naših šeg in navad«. Zanimivo je, kako lovci nikoli ne rečejo, da pobijajo ali streljajo živali, njihovo izrazje je veliko bolj tehnično, oni »uplenijo divjad« – tako kot je žičnata ograja na meji le »tehnična ovira«. Za bolj zavržna dejanja gre, čistejši jezik uporabljamo – vse do končne rešitve. In ja, zgodovina pozna različne načine »ohranjanja naravnega ravnovesja«; nobeden od njih se ni proslavil kot civilizacijski vrhunec. Več

  • Stanka Prodnik

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  TV

    De profundis

    Zajeli smo sapo in se potopili v globoko brezno oddaje Faktor, ki jo na TV3 izmenično vodita Bojan Požar in Aljuš Pertinač. V oddaji gostita komentatorje, ki so znani po svojih sovražnih stališčih, teorijah zarot in naklonjenosti politični desnici. Rad se jim pridruži tudi dr. Igor Lukšič, sicer univerzitetni profesor na Fakulteti za družbene vede in nekdanji predsednik stranke SD. Na sumu imamo, da naj bi zagovarjal leva stališča, a ga še nismo slišali, da bi jih artikuliral, sploh ne s tolikšno strastjo, kot je pred leti ob prevzemu predsedovanja stranke udarjal po mizi in obljubljal revolucijo. Lukšič se je obregnil ob revijo, ki jo držite v roki, češ da se nikoli ni zares zavzela za SD, pa tudi ne zanj, s čimer je pritegnil strankarskemu kolegu Matjažu Nemcu, ki se je na tviterju nedavno pridušal, da mu Mladina ne namenja dovolj pozornosti. Fantje so užaljeni, in ko so fantje užaljeni, velikokrat postanejo sitni, če ne celo zlobni, kar se je zgodilo tudi Lukšiču, ki je v oddaji zagovarjal svobodo govora ter se navduševal nad sovražnim govorom, češ da mu artikulacija sovražnega govora omogoča akademsko mišljenje in osmišljevanje sveta. Zelo smo veseli, da muslimani, geji, lezbijke, temnopolti, ženske in drugi, ki smo redno deležni napadov, Lukšiču omogočamo, da misli težke misli, in v čast nam je, da je naše trpljenje mogoče spremeniti v njegovo teorijo. Hvala, bilo je vredno. Več

  • Stanka Prodnik

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Kultura  |  TV

    Zdravorazumaši

    Da je novoustoličeni premier Marjan Šarec na prvi dan po imenovanju za enega najbližjih sodelavcev izbral človeka, ki je rasist in homofob, je v preteklem tednu zasenčilo vsa druga sporna imenovanja od primitivnih ministrov (npr. Marko Bandelli, SAB) do bizarnih sekretarjev (Jan Škobrne in Bojan Kurež iz kvote SD na ministrstvu za kulturo), tako da to lahko razumemo tudi kot modro politično potezo. Niti v petkovih Odmevih in ne v nedeljskem 24ur Fokusu se ni zdelo, da bi imel občutek, da je karkoli narobe s tem, da je v svoj kabinet imenoval enega (nekoč?) najtesnejših sodelavcev Janeza Janše. Ko je bil Šarec soočen z rasističnimi izpadi svojega novega sekretarja, je dejal, da je problem v tviterju, ker ljudje preveč in prehitro pišejo, skratka, če ne bi imeli tviterja, sploh ne bi vedeli, da je Črnčec rasist ali Bandelli primitivec. In če tega ne bi vedeli, je vseeno, tudi če sta, kajne, kajti dokler se fašizem ali primitivizem skrivata v zakonih in kabinetih ter za širokimi nasmeški, ni z njima prav nič narobe. Kar se Bandellija tiče, je Šarec še dodal, da njegovi izpadi ne pomenijo, da je slab minister, da pa pač »ne filozofira, ampak rad dela«. Prisežemo, res je to rekel. Več

  • Stanka Prodnik

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Kultura  |  TV

    Čas idiotov

    V torek so tekmovalci resničnostnega šova Bar na Planet TV enotedensko zdolgočaseno prekladanje po stanovanju končno zamenjali za petmesečno delo v lokalu. Šov se je s tem tudi uradno začel. A že nekaj dni prej, takoj po vselitvi tekmovalcev, se je v šovu primeril incident, ki ne bi smel ostati neopažen. Eden od tekmovalcev, Žiga, je sotekmovalki Katarini rekel prasica. Ker je na žuru vzela njegovo vino. Tega gledalci sicer nismo videli in slišali, ker takrat še niso v živo prenašali prav vsega dogajanja, smo pa videli posnetke, kjer razburjena tekmovalka dogodek obnovi in večkrat pove, da je žalil ne bo nihče. Končalo se je tako, da je isti tekmovalec kričal, ona je planila v jok, on pa se je iz nje norčeval, kaj se joka. Več

  • Stanka Prodnik

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Kultura  |  TV

    Vojščaki in utajevalci

    Počitnic je konec in po kompletnem poletnem mrku domače TV-produkcije so se na ekrane najprej večinoma vrnile vsebine, ki od nas ne zahtevajo nikakršnega miselnega napora. Na Popu telenovela Reka ljubezni, na Planetu pa resničnostni šov Bar, v katerem nastopa tudi tekmovalka, ki so ji všeč temnopolti fantje. Ob valu nestrpnosti, ki smo mu priča zadnje čase, je bila njena odkritosrčnost prav osvežilna. Žarek upanja, da je na televiziji še mogoče videti ljudi, strpne do drugačnih. Več

  • Stanka Prodnik

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Kultura  |  TV

    Fokus na pravih stvareh

    V petek je v Odmevih pri Rosviti Pesek nastopil podjetnik, inventar studiev slovenskih televizij in prejemnik milijonskih državnih subvencij Ivo Boscarol, ki predvsem rad grozi s tem, da se bo izselil iz Slovenije, če bo moral plačevati davek na dobiček. Rosvita Pesek je bila živahna, dobro razpoložena in videti je bilo, da uživa v pogovoru z gurujem slovenskega podjetništva. Zdi se, da skoraj ne mine teden, ne da bi bil Pipistrel na televiziji, in srčno upamo, da mu bodo tudi v tujini tako širokogrudno namenjali denar in brezplačno reklamo. Sicer je Boscarol govoril o tem, kako z njegovim letalom ravnokar obkrožata svet Indijki, ki tako zbirata denar za izobraževanje indijskih žensk, ki želijo postati pilotke. Iz poant Rosvite Pesek je zvenelo, kakor bi šlo za pomemben feministični prispevek in kot da ženske v Indiji sicer še ne morejo leteti (?), Boscarol pa je poudaril, da njegovo podjetje gradi na »dobrodelnosti in sociali«. Nato je voditeljica zastavila še nekaj vprašanj o azijskem poslovnem okolju in z Boscarolom sta se muzala ob drobnih, mimobežnih rasizmih, za konec pa še udarila po nastajajoči vladi, ki bo ubogega Pipistrela dokončno prisilila, da odleti z domače grude. Več

  • Stanka Prodnik

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura  |  TV

    Povoženi intervju

    Ko se novinar iz tistega, ki poroča, nenadoma spremeni v tistega, o katerem se poroča, to največkrat ne pomeni nič dobrega. Seveda so izjeme, včasih so novinarski prispevki tako pronicljivi, udarni, da skupaj z njimi odmeva tudi njihov avtor. Največkrat pa to, da novinar postane novica, pomeni le dvoje: a) da je delal slabo ali celo kršil profesionalna merila ali pa b) da se mu je zaradi opravljanja novinarskega dela pripetilo nekaj hudega. Več

  • Stanka Prodnik

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Kultura  |  TV

    Počitnice v Noriškem kraljestvu

    V teh dneh je po družbenih omrežjih zaokrožila knjiga z naslovom The truth is our most powerful weapon (Resnica je naše najmočnejše orožje), kjer na naslovnici kraljuje Janez Janša, okoli njega pa so portreti političnih zapornikov, h katerim se rad prišteva tudi sam. Ob Nelsonu Mandeli, Martinu Luthru Kingu in Bertrandu Russllu nas je najbolj razveselil portret Antonia Gramscija, ustanovitelja in vodje italijanske komunistične partije ter enega najpomembnejših marksističnih mislecev 20. stoletja, ki je umrl po tem, ko mu je zdravje opešalo v fašističnem zaporu. Človek si ne more kaj, da se ne bi vprašal, ali se je v Janezu Janši ob prizoru sebe s Gramscijem prebudilo navdušenje mladostnega komunista. K sreči si nam s tem vprašanjem ni bilo treba predolgo razbijati glave, saj nas je kmalu razveselil njegov intervju na strankarski televiziji Nova24TV. Več

  • Stanka Prodnik

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Kultura  |  TV

    Vesela kultura

    Še vedno je poletje in še vedno smo brez vlade, pa tudi televizija ostaja letnemu času primerno suha. Osvežili smo se lahko le s Poletno sceno, nekakšnim poletnim nadomestkom kulturnih oddaj na TV Slovenija, kjer je vse malo mešano, malo veselo in predvsem zelo demokratično. To pomeni: odmerjenega je približno isto časa, pa če si režiser Ruben Östlund, ki je lani za film Kvadrat v Cannesu prejel zlato palmo, nato pa še nominacijo za oskarja, ali pa nova kavarna v Ormožu, kjer si upokojenci sami lahko spečejo pecivo. Uredništvo Poletne scene ne zna ali pa noče ločevati med bolj pomembnimi (zanimivimi, profesionalnimi) in manj pomembnimi dogodki in ljudmi, zato je vse skupaj kakofonija enakosti, pri čemer je razumevanje dejanske pomembnosti nekega dogodka odvisno le od izobrazbe gledalcev in kakovosti novinarja, ki svoje delo opravlja. Pri intervjuju z Östlundom smo se počutili intelektualno opeharjene ob puhlosti vprašanj, sploh pa nam je bilo žal, da mu niso posvetili celega, daljšega prispevka. Z drugimi besedami: pogrešali smo Osmi dan, morda edino oddajo na nacionalki, ki si prizadeva prebiti domačijskost in v slovenski kulturni prostor prinesti svetovljansko dimenzijo. Več

  • Stanka Prodnik

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Kultura  |  TV

    Prvi grobar v Sloveniji

    Obstajajo ljudje, ki se jemljejo posebej resno. Mednje sodijo zgodovinarji, ki verjamejo v koncept ene same zveličavne resnice. Tak je Jože Dežman, Rugljev ozdravljenec, ki iz leta v leto bolj strastno razvija odvisnost od grobov in pri tem rad uporablja izraz »zdraviti z resnico«. Več

  • Stanka Prodnik

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Kultura  |  TV

    Neuravnovešena uravnoteženost

    Čeprav ne moremo reči, da bi si želeli novih volitev, smo v njih – kljub številnim grožnjam, ki jih pomenijo – videli trohico upanja. Ta trohica je bila, da nacionalistična stranka SNS morda ne bi bila izvoljena. A televizija, na čelu z nacionalko, daje vse od sebe, da ne bi bilo tako, in frontmana stranke, Zmaga Jelinčiča, nenehno sprašuje za mnenje. Pri najboljši volji ne moremo razumeti, zakaj je v prispevku o koncu koalicijskih pogajanj za NSi v ponedeljkovih Odmevih nastopil prav on. Zakaj je bilo v Utripu več njegovih izjav, pa čeprav ni povedal ničesar pametnega? Zakaj se osrednji nacionalni medij pretvarja, da je Zmago Jelinčič čisto navaden, neomadeževan in dobrohoten politik – ter mu namenja več prostora kot vodjem drugih strank? Več

  • Stanka Prodnik

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Kultura  |  TV

    Poletno brezčasje

    Poletni čas je za nas, gledalke televizije, posebej mučen. Če ne gledamo nogometa (pardon) in če smo že naveličane sestavljanja vlade, nam ne ostane drugega, kakor da si ogledamo kakšno ponovitev. Drugega nam nacionalka niti ne ponudi. Tako smo si v torek ogledali skoraj deset let star dokumentarec o pisateljici Mimi Malenšek Slavka Hrena. Več

  • Stanka Prodnik

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Kultura  |  TV

    Veš, medij, svoj dolg?

    Za najtemnejši rezultat parlamentarnih volitev je poskrbel Zmago Jelinčič, ki se je z nacionalistično stranko SNS po sedmih letih premora vrnil v državni zbor. Na prvi pogled je zanimivo predvsem to, da stranka, katere volivce je njen predsednik na ustanovni seji državnega zbora označil za »ljudi z obrobja, z nižjimi stopnjami izobrazbe«, triumfira v času gospodarske rasti, v letih krize pa je ostala pred vrati parlamenta. To nekoliko poruši slavne teorije, da je čas krize tisti, ki volivce prisili v najslabše odločitve. Na hitro bi lahko ugibali, da se kriza za 35 tisoč volivcev, o katerih je govoril Jelinčič, ni končala, in da je Cerarjevi vladi učinke blagodejne gospodarske rasti spodletelo porazdeliti med vse prebivalce. Druga domneva, ki se ponuja, je, da so si ljudje ob koncu krize oddahnili in lahko spet volijo po srcu, za tistega, ki jih z rasističnimi norčijami spravlja v dobro voljo. Več

  • Stanka Prodnik

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Kultura  |  TV

    Muzej iluzij

    Proslava ob dnevu državnosti je vedno nekoliko komična. Topovske salve, predsednik, ki z resnim izrazom meri častno četo, poveljnik, ki kriči v predsednika, častna četa, ki vpije »za koga-za Slovenijo« – vse to spada k protokolu, ki je prenapihnjen in arhaičen (pa ne v dobrem smislu varovanja tradicije, bolj v smislu slabega posnemanja idej preteklosti, katerih odmev v sedanjosti nehote izpade kot parodija). Več

  • Stanka Prodnik

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  TV

    Vrnitev v civilizacijo

    Še vedno si nismo povsem opomogli od predvolilnega televizijskega programa, zato se te dni izogibamo vsem preštevanjem poslancev, oblikovanjem koalicij in na vsak način skušamo zamuditi vse prerokbe, ki jih iz rokava stresajo politični analitiki (skoraj dosledno moški). Po čistem naključju smo ujeli le Dimitrija Rupla, ki je na Studiu City povedal, da je »Janša v nekoliko prekarni, nezavidljivi situaciji in ni odveč, da se posvetuje z Orbánom«. To se nam je zdela pomembna izjava, ki jo z veseljem delimo z vsemi prekarnimi delavci v Sloveniji: zdaj veste, kam se obrniti po pomoč in zaščito, da se bodo stvari uredile. Več

  • Stanka Prodnik

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Kultura  |  TV

    Fačuziji in jahanje

    Prvi tedni po volitvah, ko se pogovori na političnem prizorišču preselijo za zaprta vrata, znajo biti za TV-gledalce precej dolgočasni. Že res, da je to čas, ko lažje opazimo detajle, ki jih prej morda nismo, denimo to, da sta Rosvita Pesek in njena gostja v petkovih Odmevih, Romana Tomc iz SDS, videti kot zrcalna slika druga druge, pa vendar smo si te dni brez slabe vesti oddahnili od aktualnih tem in se raje posvetili oddajam, ki nam jih naši televizijci prodajajo kot paradno razvedrilo. Več

  • Stanka Prodnik

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Kultura  |  TV

    Imperij vrača udarec

    Na predvolilni petek so začeli popuščati živci, najočitneje Janezu Janši, ki je sredi soočenja odkorakal iz studia Radia Slovenija, in to v takem afektu, da je na stolu pustil obležati suknjič. Kampanja je naporna že sama po sebi, a še toliko bolj, če te duši maska prijaznega, povezovalnega in državniškega politika. Maska je nekoliko popustila, ko so bili znani izidi volitev. Štab SDS se je skrival za zidovi na Trstenjakovi in je pred zaprtimi vrati držal tudi novinarje. Govor relativnega zmagovalca volitev je bil medel, štab pa je na posnetkih, ki smo jih lahko videli, deloval ovit v primež tesnobe. V medijsko središče na Gospodarsko razstavišče stranka SDS ni prišla. Ker prezira vse medije razen svojih. Več

  • Stanka Prodnik

    1. 6. 2018  |  Mladina 22  |  Kultura  |  TV

    Zadnja predvolilna histerija

    Preživeli smo najbolj histerično politično soočenje sezone, ki ga je na Pop TV gostil Uroš Slak. Poleg predsednikov strank, ki jim javnomnenjske ankete kažejo najboljši rezultat, so bili v studiu tudi štirje (Joc Pečečnik, Igor Akrapovič, Ivo Boscarol, Janez Kodila) gospodarstveniki, ki bi po voditeljevem mnenju morali politikom povedati, kako narediti državo čim bolj prijazno gospodarstvu. Več

  • Stanka Prodnik

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Kultura  |  TV

    Cena demokracije

    Videti je, kakor bi si nacionalka čedalje bolj prizadevala postati Pop TV, vsaj glede na senzacionalizem in pravičništvo, ki ga zganja. Ponedeljkov Dnevnik je ponudil prispevek, ki bi ga zlahka pripravili tudi na komercialni televiziji. Avtor prispevka z naslovom Poslancem plačujemo strokovno pomoč je bil Borut Janc in obrvi smo dvignili že prvo sekundo. Kdo smo mi? Novinarji RTV? Ljudje na splošno? In če ima kdo že ravno potrebo po tem, da izpostavi, kako plačujemo demokracijo, bi bilo dobro, da sam ne prejema plače, za katero prispevajo davkoplačevalci, in ni zaposlen na televiziji, ki je financirana iz RTV-prispevka. Več

  • Stanka Prodnik

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Kultura  |  TV

    Nesocialni dialog

    Lahko bi obdelali prvo uradno predvolilno soočenje, ki nam ga je v ponedeljek ponudila nacionalka. Na njem so nastopili vsi predsedniki in ena predsednica vseh parlamentarnih in neparlamentarnih strank, tudi tistih, ki niso znale pravilno oddati kandidatnih list. Ker je bil format oddaje tak, da je imel vsak od nastopajočih manj kot minuto za odgovor, in ker je bila onemogočena sleherna debata, je razmislek o soočenju odveč, povemo lahko le, da sta se nam najbolj vtisnili v spomin misli Aleša Primca in Andreja Čuša. Prvi je dejal, da bi morali imeti volilno pravico že dojenčki in da bi do štirinajstega leta zanje volili starši, drugi pa je v suknjiču, ki ga je z vseh strani napenjalo, pripomnil, da za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu lahko poskrbi tudi vsak sam, denimo z bolj zdravim načinom življenja, sploh rekreacijo. Več

  • Stanka Prodnik

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  TV

    Praznine vsebine

    Ogledali smo si predvolilno Tarčo, ki nas je, vsaj v prvem delu, pustila precej hladne; govorili so o vsem in ničemer, čudili pa smo se predvsem temu, kako malo ima o vsem skupaj povedati Marjan Šarec, skorajšnji predsednik in po ugibanju mnogih morebitni mandatar, ter kolikokrat moramo Mateja Tonina še slišati, da je čas za »menjavo generacij«, kakor bi bil sam povsem nov politik z novo stranko. Nova Slovenija se je s preteklimi volitvami očitno naučila, da je najbolje, da vseskozi ponavljajo eno samo besedno zvezo in računajo, da si jo bodo volivci zapomnili; »menjava generacij« je postala tisto, kar je bil pred štirimi leti »najboljši gospodarski program«. Več

  • Stanka Prodnik

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  TV

    Pričevalci v službi resnice

    Kaj je edina stvar na svetu, ki je daljša od življenja Borisa Pahorja? Oddaja, ki jo o Borisu Pahorju posname Jože Možina. Več