Pot, ki je vodila v dekriminalizacijo homoseksualnosti v Jugoslaviji

Jutri, 22. februarja, ob 18. uri bo imel v Galeriji ŠKUC dr. Franko Dota predavanje z naslovom Glasovi seksualne modernosti: zgodovina nedokončane dekriminalizacije homoseksualnosti v Jugoslaviji (1918-1977). V socialistični Jugoslaviji je bila homoseksualnost vse do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja videna kot "buržoazna sprevrženost" in plod "nenasitnega kapitalizma", sprejemljiva le za "dekadentne intelektualce", meščanski razred, duhovščino in brezdelneže, ki naj bi "kvarili zdravo delavsko mladino". To se je odražalo tudi v nekaterih sodnih procesih proti homoseksualcem, v kazenskem zakoniku je namreč pisalo, da sta za "protinaravno nečistovanje med osebami moškega spola" odrejeni dve leti zaporne kazni.  Več

Slovenščina je trdoživ organizem, živo bitje, ki smo ga ohranili in razvijali stoletja 

Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temu rečemo govorica, ampak je temelj, na katerem neko občestvo gradi svojo samoprepoznavnost, samozavest, svojo duhovno podobo: umetnost in kulturo. Od Brižinskih spomenikov dalje, torej več kot tisočletje, slovenski jezik priča, da smo samosvoje ljudstvo, ki je z ustoličevanjem karantanskega kneza na knežjem kamnu razumelo tudi pomembnost prenosa pravice vladanja z ljudstva na vladarja. Da so se ustanovni očetje Združenih držav Amerike pri pisanju Deklaracije o neodvisnosti leta 1776 zgledovali pri obredu, ki se je odvijal ob knežjem kamnu, je znano in priznano dejstvo, a od nas samih premalo cenjeno in spoštovano. Več

Človeško telo v primežu histerije, hipnoze in zlorabe

V okviru mednarodnega programa Uvoz-Izvoz Zavoda En-Knap bo v Španskih borcih 27. februarja ob 20.00 na ogled plesna predstava Roberta Castella z naslovom "In girum imus nocte (et consumimur igni)" (Hodimo ponoči, prevzeti od ognja), ki se giblje na presečišču plesa, gledališča in filma. Raziskuje popotovanje skozi svetlobo in temo in z ganljivo dinamiko preučuje človeško telo v primežu histerije, hipnoze in zlorabe. Več

Kako se borimo proti fašizmu

Klara Zetkin, nemška feministka in socialistka, je leta 1923 poročala komunistični internacionali o nastanku političnega gibanja, ki se imenuje fašizem. V njegovih začetkih ga mnogi liberalci, socialisti in komunisti niso jemali resno, zanje je bil vladavina drhali, terorja in uličnega nasilja. Klara Zetkin ni bila med njimi, saj je razumela njegovo zlobnost, mamljivost in nevarnost. Svarila je, da dalj časa, kot nihče ne bo ukrepal proti stagnaciji in razkrajanju nedelujoče demokracije, bolj privlačen bo postajal fašizem. Več

Vprašanje javnega prostora

V organizaciji MoTA - Muzeja tranzitornih umetnosti bo v Mestnem muzeju Ljubljana 21. in 22. februarja potekal mednarodni simpozij Nonument: Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov, ki se bo ukvarjal z vprašanjem javnega prostora Vzhodne in Srednje Evrope ter deloma ZDA in Bližnjega Vzhoda. Ker smo danes priča netransparenti obravnavi prostora ter hitrim in radikalnim posegom v zasnove mest, to od nas zahteva, da premislimo tudi specifiko arhitekturne dediščine oziroma kulturne dediščine nasploh. Več

Na šesto Pesem ledu in ognja boste morali počakati do prihodnjega leta

Kljub upanju milijonov bralcev, da bo novi del sage knjig Pesem ledu in ognja prišel na knjižne police še letos, je avtor George R.R. Martin na svojem blogu Not a blog pojasnil, da si bo za novo knjigo, naslovljeno Vetrovi zime vzel več časa in naj je ne pričakujemo pred prihodnjim letom. Pred tem bo izdal še eno knjigo, in sicer prvi del romana Ogenj in kri, ki bo opisoval zgodovino hiše družine Targaryen, ene od vodilnih likov, ki nastopajo v njegovih omenjenih romanih. Več

Pet razlogov, zakaj so v demokraciji bogati lahko vse bolj bogati, revni pa vse bolj revni

V teoriji naj bi v demokraciji večina vplivala oziroma odločala o distribuciji prihodka. V praksi to ni res in ekonomisti so v zadnjih desetletjih navedli vrsto razlag, zakaj ji ni uspelo ustaviti povečevanja neenakosti. Francoski ekonomist Thomas Piketty razlaga, zakaj tradicionalne leve stranke ne predstavljajo več delavskega in nižjega srednjega razreda. Več

Kritika moralnega razkroja družbe

V Kinodvoru si lahko od 22. februarja dalje ogledate film Brez ljubezni, s katerim večkrat nagrajeni ruski cineast Andrej Zvjagincev skozi metaforo propadlega zakona v svet pošilja kritičen pogled na Rusijo, ki pozablja na svoje lastne otroke. Svojo nepopustljivo kritiko razčlovečenja in moralnega razkroja ruske družbe tokrat alegorično prenese v polje intimnih vezi in družinske drame. Film je lani prejel nagrado žirije v Cannesu ter nominaciji za zlati globus in oskarja za najboljši tujejezični film. Več

Poslovil se je igralec Nazif Mujić

Nazif Mujić, bosanski Rom, ki je osvojil prestižno nagrado srebrnega medveda na Berlinalu, je v nedeljo umrl v romskem naselju Svatovac, ker naj bi zadnje mesece imel težave z zdravjem. Bil je v zelo slabem finančnem stanju, med drugim je prodal prej omenjeno nagrado, da bi lahko preživljal svojo družino. Takrat je pojasnil, da mu je bilo izredno težko prodati takšno cenjeno nagrado, a njegovi otroci skoraj tri dni niso jedli in preprosto ni imel izbire. Ko se je vrnil s festivala, so ga v rodni Bosni in Hercegovini dočakali kot junaka. Več

Film Trije plakati pred mestom prejel pet baft

Na nedeljski podelitvi filmskih nagrad je zgodba o maščevanju, britansko-irskega avtorja Martina McDonagha osvojila pet nagrad Britanske akademije za film in televizijo (Bafta), med drugimi tudi nagrado za najboljši film Trije plakati pred mestom. Njihova glavna konkurenca, Oblika vode Guillerma del Tora, si je prisvojila tri nagrade in sicer za najboljšega režiserja, scenografijo in izvirno glasbo. Več

Sistematična mizoginija tudi v Sloveniji

Danes ob 11.uri v bo v Pritličju tiskovna konferenca Inštituta 8. marec, na kateri bodo lansirali kampanjo #JAZTUDI, ki so jo zasnovali s prof. dr. Darjo Zaviršek, antropologinjo dr. Ireno Šumi in dr. Renato Šribar. S projektom želijo popisati, kasneje pa tudi analizirati in kontekstualizirati, zgodbe spolnega nadlegovanja v Sloveniji. Osredotočili so se na razredno dimenzijo nadlegovanja, pokazati pa želijo da gre za del širšega problema družbene razslojenosti. Več

Kapital, Slovenije vladar

Lex Magna naj bi bil izjema, enkraten primer, s katerim je vladajoča politika zasebni interes multinacionalke Magna Steyr razglasila za javni interes. Toda to, kar naj bi bilo izjema, je z zakonom o spodbujanju investicij postalo pravilo. Po novem bo lahko država prisilno razlastitev oziroma odkup zemljišča po ceni, nižji od tržne, izpeljala vsakič, ko bo na mizo dobila dovolj mamljivo ponudbo zasebnega vlagatelja. Pogoj je, da bo šlo za strateško naložbo, to je, da bo vredna vsaj 40 milijonov evrov, da bo prinesla vsaj 400 novih delovnih mest in da bo investitor v Sloveniji vztrajal vsaj deset let. Če bodo ti pogoji izpolnjeni, bo mogoče v imenu javne koristi poseči v zasebno lastnino. Več

Kako visoka je plača Gorenjevega oznanjevalca slabih novic?

Novi direktor korporativnega komuniciranja v Gorenju Denis Oštir, nekdanji Pristopov PR-ovec, novinar POP TV in urednik spletnega portala 24ur.com, zadnje tedne v imenu Gorenjeve uprave zaposlenim in javnosti pojasnjuje razloge, zaradi katerih so se v podjetju odločili za drastičen ukrep – odpoved podjetniške kolektivne pogodbe. Domnevno naj bi šlo za »posodobitev«, seveda pa tudi za zmanjšanje delavskih pravic. Več

Ne paraziti, zaklad

»Ogabno!» »Nagravžno!» »To je degenerirana umetnost!» »Ne, to ni degenerirana ‘umetnost’ – ker to ni umetnost, to so bolni osebki!» Teh nekaj vzklikov predstavlja le drobec gnusa, ki so ga spletni troli, večinoma anonimni, a tudi podpisani z imenom in priimkom, v zadnjem tednu izražali do sodobnih slovenskih umetnikov in še zlasti dveh vrhunskih umetnic, ki sta tudi letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Več

Grega Repovž

16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Uvodnik

Protektorat Slovenija

»Glede implementacije arbitraže, kjer se ZDA niso postavile na stran spoštovanja mednarodnega prava, kar seveda bolj koristi Hrvaški, je Hartley ponovil, da ameriško stališče glede arbitražne odločbe ostaja nespremenjeno: ’ZDA so v sporu nevtralne in se ne postavljajo na nobeno stran, spodbujajo pa državi, da poiščeta rešitev spora.’ Brglez pa si želi jasnejše ameriške podpore stališču, da je vladavina prava tista osnova, na kateri se rešujejo spori v mednarodni skupnosti.«
—Iz poročila Uroša Esiha za Večer o srečanju ameriškega veleposlanika Brenta R. Hartleyja s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom
Več

Radio Mladina: Staš Zgonik o vse krhkejšem duševnem zdravju otrok v Sloveniji

Število samomorov in pogostost samomorilnega vedenja med mladimi v Sloveniji se glede na statistične podatke zmanjšujeta. A otroški psihiatri v zadnjem času nimajo tega občutka. Prej nasprotno. Pogovor je nastal na podlagi članka Nepripravljeni na svet, ki si ga lahko preberete na tej povezavi.

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/399984852&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Nepripravljeni na svet

Na svetu ni nič pomembnejšega od »naših« otrok. Omogočiti jim je treba vse in jih hkrati obvarovati pred vsemi nevarnostmi in težavami. Današnji otroci so v povprečju bolj zdravi, bolje prehranjeni, bolje izobraženi kot otroci iz prejšnjih generacij. Imajo bolj zdrave zobe, celo gibati so se v zadnjem času začeli več. Dolgo se je zdelo, da so tudi mentalno vse stabilnejši. Število samomorov in pogostost samomorilnega vedenja med mladimi v Sloveniji se glede na statistične podatke zmanjšujeta. A otroški psihiatri v zadnjem času nimajo tega občutka. Prej nasprotno. Več

Tehnologija kvari otroke?

Psihologinja dr. Jean Twenge z Univerze v San Diegu je bila lani zelo zaželena sogovornica ameriških medijev. Njene raziskave kažejo, da se je leta 2012 v vedenju ameriške mladine zgodil pomemben prelom. Število mladih z duševnimi težavami in tistih, pri katerih so opazili znake samomorilnosti, je začelo naraščati, prav tako sta se med mladimi krepila občutek osamljenosti in pomanjkanje spanja. Hitro se je začela zmanjševati pogostost zmenkov in druženja s prijatelji v živo. Leto 2012 je bilo hkrati leto, ko je delež Američanov s pametnim telefonom presegel 50 odstotkov. Dr. Twengejeva trdi, da je mogoče povečano rabo pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav povezati s povečevanjem duševnih težav pri ameriški mladini. Več

Zakaj je stavko treba podpreti

Predsednik vlade Miro Cerar je ta teden ocenil, da so zahteve sindikatov javnega sektorja nerazumne. Sindikati naj bi zaznali, da je v predvolilnem času mogoče postaviti tudi visoke zahteve. Te so, je dejal v parlamentu, nerazumne, bistveno pretirane in naj bi sesule finančni sistem. Več

Kjer je dim, tam ni trave

Janko Pirc iz Mrzlave vasi pri Brežicah je pionir med slovenskimi pridelovalci in predelovalci konoplje. Leta 2013 se je znašel na zatožni klopi in bil na sodišču prve stopnje in nato še na višjem sodišču obsojen na štiri mesece pogojne kazni. Njegov greh – na domačem dvorišču je posadil osem sadik konoplje, s katero je želel lajšati bolečine ženi, ki je zbolela za multiplo sklerozo, in dveletnemu sinu, pri katerem so odkrili hudo obliko sladkorne bolezni. A še preden so rastline dozorele, so prišli policisti in jih poželi, Pirca pa ovadili zaradi trgovine z drogami. Več

Mariborčan in ameriška hip hop skupina

Emiljo Albert Cassagrande je 20-letni Slovenec, rojen v Mariboru. Je glasbenik, katerega delovanje pa ni več omejeno zgolj na lokalni trg, saj bo jutri, 17. februarja, izšel album Black Rock hip hop zasedbe Onyx, kjer se je podpisal kot producent. Tovrstna izpostavljenost je na mednarodnem glasbenem trgu velika potrditev, še posebej, če gre za skupino raperjev, ki na sceni delujejo že od leta 1988 in so do danes izdali osem studijskih albumov. Njihova glasba pa je bila uporabljena tudi v filmih, kot je 8 Mile (Eminem, Kim Basinger, Brittany Murphy) ter televizijskih serijah The Cleveland Show in Tosh.0. A Emiljo do tega ni prišel kar tako, saj je vsa ta leta svoje ritme pošiljal ameriškim glasbenikom, dokler mu ni odpisal sam Fredro Starr, legendarni član zasedbe Onyx. Več

Prvo dokumentirano dojenje transspolne ženske

Transspolna ženska se je odločila za obisk zdravnikov, ko je bila njena partnerka v petem mesecu nosečnosti in po rojstvu ni hotela dojiti svojega otroka. Slednja prav tako ni želela dojenja nadomestiti z umetnim mlekom, zato sta se s partnerico obrnili na Tamar Reisman, endokrinologinjo iz bolnišnicie Mount Sinai v New Yorku, ki se specializira za oskrbo LGBT oseb, in Zil Goldstein, aktivistko za pravice transspolnih, ki je obenem tudi medicinska sestra. Preden sta se partnerici odločili za starševstvo, je pacientka jemala hormonsko terapijo 6 let.  Več

REJVikend

V Channel Zeru bo v okviru serialke Elektroliza nastopil ghettotech prvak DJ Assault iz Detroita, za gramofoni pa mu bodo družbo delali Xed, Ocular in Bakto. V Študentskem kampusu bo nastopila japonska DJ-ka Hito, pridružili pa se ji bodo še Aney F., Uno Taman, Luthia. V K4 pa bodo v okviru serialke Sezam vrteli Levanael, Softskinson, Dacho, Krilc, Felis Catus. Več

Abies alba Brane

Koncilja Brane nam je po Dnevu kulture poslal februarski drobno fotokopirani A3 Alter-song mikročasopis, trinajstega ob trinajstih pa je v Novem mestu pri Rumanji vasi njegov poštni No gods no masters mesečnik za zmeraj nehal izhajati. Žalostna novica se seveda ni uvrstila v Dnevnik RTV Slovenije; umrl je samo nekdanji ulični prodajalec Mladine in član punk skupin, ki ponavadi uidejo osredotočenjem ljubljanocentričnega zgodovinopisja.V »homo sapiens civilizaciji« je nehal sodelovati le presaditelj dreves in traktorist z močno poškodovanim traktorjem. Več

Se bodo najbolj prodorni znanstvenice in znanstveniki vendarle odločili za delo v Sloveniji?

Članice in člani Organizacijskega odbora Shoda za znanost ter drugi podpisniki z univerz in raziskovalnih inštitutov (seznam podpisnikov in podpisnic najdete v spodnjem delu članka) v javnem pismu slovenskega premierja Mira Cerarja pozivajo, naj izpolni dano obljubo in spodbudi okrevanje raziskovalne sfere. "Pozivamo vas, da z razliko (4, 4 milijona evrov) do obljubljenih dodatnih 9 milijonov evrov za leto 2017, ki jih vlada še ni zagotovila, na primer okrepite pravkar potekajoči razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) za raziskovalne projekte in s tem omogočite, da se bo sramotno nizki odstotek uspešnosti (16 odstotkov) projektnih prijav vsaj malo popravil," so predsedniku vlade zapisali v odprtem pismu, ki so ga naslovili Prihodnost je zdaj. Več

Vid Valič: "Porušen urnik tistih, ki se pritožujete nad stavko, je nepomemben"

Zapis televizijskega voditelja Vida Valiča na Facebooku, kjer je podprl stavko javnega sektorja, je prejel več kot pet tisoč všečkov, besedilo pa je delilo več kot 1.400 ljudi. Danes je prava redkost, da se zvezdniki politično ali družbeno angažirajo, Valič pa tega ni storil prvič, saj se je pred časom zavzel denimo tudi za izenačenje pravic vseh družin.  Več

Od nove nemške koalicije bo imela največ koristi skrajna desnica

Medtem ko Angela Merkel formalno še ni začela četrtega mandata na položaju nemške kanclerke, mnogi člani njene krščansko-demokratske stranke (CDU) že razmišljajo o času po njenem odhodu. Del članstva CDU je hudo nezadovoljen s koalicijsko pogodbo, o kateri se je dogovorila s socialnimi demokrati (SPD), posebej so nezadovoljni, ker je v novi vladi SPD prepustila ministrstvo za finance, ki je bilo dolga leta trdnjava CDU, poroča Financial Times. Več

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

Tokrat priporočamo bienalno razstavo Društva oblikovalcev Slovenije O...oblikovanje! Med vizijo in realnostjo, koncert legendarne skupine Plavi orkestar, film O telesu in duši, v klavnico postavljeno ljubezensko zgodbo v režiji Ildiko Enyedi, premiero drame Vinka Möderndorferja Fant, dekle in gospod, ki je bila lani nominirana za Grumovo nagrado. Več

Bi tudi Marina Abramović danes v Sloveniji gorela na grmadi?

Marina Abramović je imela težavno in strmo pot do uspeha v umetniškem svetu, še posebej v 70-ih letih, ko je bila umetnost še vedno precej dominirana s strani moških. Marina Abramović je za the Guardian povedala, da je za to, da je preživela, morala imeti veliko zaupanja vase in v umetnost nastopanja. "Nikoli ne smeš obupati in jaz nisem obupala niti po 50 letih. To je dolga doba. Nikoli nisem nehala delati.“ je dodala. Kar sicer ne upravičuje dejanj tisti, ki tovrstnim umetnicam pod noge mečejo polena in jih javno linčajo.  Več