Kupimo Hrvaško!

V zadnjih desetih letih so sprva ameriški, nato pa češki, slovaški, hrvaški in zdaj na koncu tudi madžarski skladi prevzeli več nekoč znanih slovenskih podjetij. Prvi češki privatizacijski sklad ali PPF ima danes v lasti POP TV, češki holding EPH je 49-odstotni lastnik najbolj dobičkonosnega dela Slovenskih železnic, njihovega tovornega prometa, češka družba J&T je druga največja lastnica Petrola. Hrvaški državni pokojninski skladi so danes eden pomembnejših posamičnih lastnikov v Krki, v Zavarovalnici Triglav, v pozavarovalnici Sava Re, hrvaški skladi so pomagali prezadolženemu Agrokorju kupiti Mercator, financirali so prevzem Žita in tako naprej.

TV komentar / Počasi se nam že smilita Janez Janša in SDS, ker imata na TV Slovenija tako amatersko ekipo

Drago Zadergal je tisti zaupnik Janeza Janše, ki ga je dal ta postaviti za vodjo pravne službe RTV Slovenija, dejansko pa je »partijski sekretar«, ki usmerja vse odločitve na prevzeti javni televiziji. A Zadergalu je na TV Slovenija uspelo res sestaviti ekipo, ki jo nekateri kličejo že »Grupa A je to!«. Ker so tako nespretni, seveda. Morda sicer ime »Grupa A je to!« izvira iz posebnega odnosa nekaterih nastavljencev do omar - a če jih risana junaka predvsem uspešno uničujeta, Janševi nastavljenci predvsem radi odpirajo tuje omare, zlasti omare upornih novinarjev. Tako je nekdaj SDV vohljala po omari Janeza Janše na MikroAdi.

Narobe svet

Redke stvari in reči so z vseh koncev enake. Krogla je taka stvar: od koderkoli jo pogledaš, vidiš krog, čeprav veš, da je krogla. In cepec je taka beseda: preberi jo od spredaj ali zadaj, cepec ostane cepec. Ne dosti manj redke so besede, pri katerih obrat naredi kak bolj ali manj zabaven pomenski nesmisel, na primer kerubin, ki ga z dodanim presledkom nazaj preberemo ni burek. Daleč najpogosteje pa je rezultat takega branja vreden postopka, po katerem je nastal: lesimsen itsič, se pravi čisti nesmisel.

Povsod samo še žrtve

V januarskih in aprilskih spominskih dneh na holokavst se v zadnjih letih tudi v Sloveniji redno ukvarjamo s problemom antisemitizma in analizo njegovih posledic. Tu in tam beseda nanese tudi na Rome in homoseksualce ter njihovo usodo v času holokavsta, preganjani in pobiti pripadniki slovanskih narodov v času nacizma pa so se spremenili v gole inventarne številke. O njih se ne govori.

Suhi obrok, plastenka vode in omejeno gibanje

Novembra lani smo obiskali železniško postajo v hrvaškem pristaniškem mestu Reka, skozi katero teče ena izmed živahnejših smeri balkanske migrantske poti proti severni in zahodni Evropi. Tam so zaradi požrtvovalnosti aktivistov, ki so mestne oblasti prisilili k vsaj trohici človekoljubja, migranti deležni osnovne zdravstvene in higienske oskrbe ter toplega obroka. Vsega tega so, čeprav v res najosnovnejši obliki, naslednjič deležni prav v sprejemnem centru za migrante v Ilirski Bistrici, kjer policija opravi prvi razgovor in najosnovnejši postopek, s katerim se določi nadaljnja usoda migrantskih skupin, družin in posameznikov, ki jim ni uspelo doseči Italije, pač pa jih je prestregla slovenska policija. Vse navadno še isti dan čaka prevoz drugam – najsrečnejše v ljubljanski azilni dom ali katero izmed njegovih izpostav, spet druge v postojnski center za tujce, ki je organizacijsko dejansko zapor, v katerem nezaželeni tujci čakajo na deportacijo. Najbolj nesrečni pa so deležni vožnje z marico do najbližjega slovensko-hrvaškega mejnega prehoda in izročitve hrvaškim varnostnim organom.

Papež Frančišek sprejel slovenske žrtve spolnih zlorab in s prstom pokazal na slovenske škofe 

Ko je pred dnevi papež Frančišek sprejel slovenske žrtve spolnih zlorab v katoliški cerkvi in borce za razkrinkavanje teh zlorab, združene v zavodu Dovolj.je, ter se jim opravičil, so verjetno od vseh najbolj debelo pogledali slovenski škofje, ki so se tudi odzvali temu primerno. Pravijo, da je papež »povsem svoboden« pri izbiri ljudi, ki jih vabi k sebi na avdienco, »vsi skupaj pa smo na poti reševanja preteklih zlorab«. Dodali so, da so se tudi slovenski škofje žrtvam zlorab že »večkrat opravičili«.

Rupar / Vrhovni populist

V sredo je bil na Trgu republike v Ljubljani že četrti, tako so ga poimenovali organizatorji, »vseslovenski protestni in protivladni shod upokojencev«. Na njem je spet imel glavno besedo Pavel Rupar, bivši poslanec SDS in tržiški župan, ki je za svoje grehe nekoč že sedel v zaporu – ter tam spregledal, ugledal svetlobo in postal boljši človek. Vsaj tako pravi sam. Pred parlamentom so se mu pridružili »le iskreni in preizkušeni državljani«, je dejal v nagovoru, »državljani, ki smo vse predolgo molčali, zdaj pa je čas, da odločno zahtevamo, kar so nam vzeli«.

Vlado Miheljak

5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Dva leva

Komentar / Fantom osamosvojitvene vojne

Osamosvojitvena vojna? A, dajte že mir. Če že kaj, potem kvečjemu operetna vojna. Seveda je z vidika žrtev ne le vsaka še tako omejena vojna in vsak spopad, celo nasilni prepir za šankom tragičen. Toda vsak, katerega spomin in IQ presegata kapacitete obojega pri zlati ribici, ve, da to, kar se je tistih nekaj dni junija 1991 dogajalo v Sloveniji, ni bila vojna. Prej »posebna vojaška operacija«, kot je tragično, a nadvse obsežno in resnično ukrajinsko-rusko vojno cinično označil Putin. Vendar takrat, leta 1991, ni imela JLA prav nobenega namena okupirati slovenskih mest, notranjosti slovenske države in zamenjati političnega vodstva. Denimo tako, kot so Sovjeti leta 1968, ko so s tanki zatrli praško pomlad, zamenjali Dubčka za Husáka. Nameni JLA so bili veliko preprostejši. Zgolj prevzeti oziroma si povrniti nadzor nad mejnimi prehodi in carinskimi kontrolami. A če bi poveljniki teritorialne obrambe upoštevali takratno Janševo nerazsodno evforijo in fatalizem in bi napadli kasarni v Šiški in Mostah, bi se vojska odzvala drugače. Pa ne zaradi slepega sledenja Miloševiću, ki je že takrat skušal vsiliti svoj vpliv v narodnostno sicer še heterogeni JLA, ampak iz čisto sindikalistične solidarnosti in obveze. Slovenija je bila že zdavnaj izgubljena za vse iluzioniste unitarne in avtoritarne države. Vsi veliki boji pa so se zgodili mesece in leta pred junijem 1991, vendar ne na bojiščih z orožjem, ampak s civilnodružbenimi akcijami in teoretskimi refleksijami meja svobode in demokracije. In zdaj se oglašajo razni peterleti, pa hojsi, pa vsi častilci in malikovalci »vrednot osamosvojitve« ter grozijo, ščuvajo, lažejo. A takrat, ko so se ta polja svobode in demokracije osvobajala, jih ni bilo nikjer. Kakšna pa je bila Peterletova vloga ali – bog pomagaj! – Hojsova v procesih demokratizacije in suverenizacije Slovenije? Tudi Janša, ki se sam v svetu predstavlja kot disident in politični zapornik (doma ima kar nekaj težav s prepričljivostjo), je imel v obdobju, ko so se bíli boji za demokracijo, omejeno vlogo. Ko je nehal hoditi po komunističnih božjih poteh (v Jajce, Kumrovec in drugam), se je sicer boril za enakopravnost slovenskega jezika v JLA, kar je bilo na simbolni in načelni ravni pomembno, a nič bolj kot nasprotovanje ignoranci Appla, Netflixa, dela avtomobilske industrije, kar zadeva opremljanje naprav z vmesniki z možnostjo izbire slovenskega jezika. No, ta prizadevanja so ga pustila, ko je bil na oblasti in je imel vpliv, popolnoma ravnodušnega ...

Kako omejiti vlado

V času epidemije so morali državni odvetniki v nasprotju s svojo strokovno presojo po navodilu Janševe vlade preganjati domnevne organizatorje protivladnih protestov in od njih zahtevati povračilo več deset tisoč evrov stroškov policijskega dela med protesti. V zdaj veljavnem zakonu pač piše, da morajo državni odvetniki vedno ubogati vlado.

Okrepite svetovalne službe v šolah – drugič!

Pisali smo, da je strateški svet za preprečevanje sovražnega govora ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pozval, naj sistematizira začasno, v obdobju covid-19 uvedeno okrepitev šolskih svetovalnih služb v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. »To okrepitev svetovalnih služb mora ministrstvo spremeniti v trajno, tu ni dileme,« je zahtevam sveta pritrdil predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan in opozoril, da gre brez dvoma za prednostno nalogo.

Samo jahte ne

O stranpoteh režima Viktorja Orbána so pisali že številni, eno od del, ki so dvignila največ prahu, je knjiga madžarskega profesorja Attile Antala. Za Orbánov sistem vladanja naj bi bilo značilno »preoblikovanje« javnih sredstev v zasebna, trdi v knjigi Antal, zaradi tega na Madžarskem nastaja nekakšna »neofevdalna« ureditev z nacionalnimi kapitalisti, v njenem središču pa je predsednik vlade z družinskimi poslovnimi interesi. Orbánova oligarhija naj bi se od Putinove razlikovala le po tem, da na Madžarskem zlorabljajo subvencije EU. Seveda pa je to tudi pravi razlog, zaradi katerega je EU blokirala skupaj že približno 13,2 milijarde sredstev, namenjenih Madžarski.

Natura 2000 je bogastvo

Se spomnite bivšega okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ki je že po nekaj mesecih vodenja ministrstva napovedal »revizijo območij Natura 2000 v Sloveniji in EU«? Zdaj se zahteve po zmanjšanju območij Nature 2000 spet pojavljajo. »Zahtevamo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij, območij občutljivega trajnega travinja in prestavitev navedenih območij na območja, kjer ne omejujejo kmetijske pridelave, da bo Slovenija primerljiva ostalim državam,« se glasi ena od osmih zahtev Sindikata kmetov s podporniki, naslovljena na Golobovo vlado.

Pozabljene ženske

Med medicinsko fakulteto, ginekološko kliniko in staro stavbo porodnišnice v Ljubljani, v parku, poimenovanem po slovenski ginekologinji, profesorici in akademikinji dr. Lidiji Andolšek Jeras, so tej pomembni strokovnjakinji v spomin prejšnji teden odkrili še doprsni kip. Bila je redna profesorica za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 1987 do 1991 tudi dekanja, direktorica Univerzitetne ginekološke klinike UKC Ljubljana in sploh prva redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Postavila je temelje slovenske reproduktivne ginekologije, bila je začetnica programa zunajtelesne oploditve pri nas. »Svojo izjemno poklicno kariero je posvetila uravnavanju rodnosti in varstvu rodnostnega zdravja žensk,« so ob tem zapisali na ginekološki kliniki.

Zgodbe pozabljenih in prezrtih

Mladi slovenski fotograf in vizualni umetnik Jošt Franko (1993) je prejemnik ugledne ameriške nagrade in štipendije The Aftermath Project, ki se osredotoča na osvetljevanje dolgotrajnih in neizbrisnih posledic vojne. Nagrado je prejel za projekt Nicht fallen, v katerem prikazuje posameznike in skupnost, ki jih je vojna po razpadu nekdanje Jugoslavije usodno zaznamovala in že tri desetletja živijo v begunskih naseljih.

Heni Erceg

5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Hrvaška

Komentar / Suženjstvo na Hrvaškem

Že kakih pet ali deset minut sem stala pred blagajno v trgovini za vogalom in čakala, da mlada blagajničarka reši težave s kartico. Prestrašena in neustrezno usposobljena za svoje delo je, ker je bila vrsta kupcev vse daljša, jaz pa vedno bolj živčna, končno izdavila, da bo poklicala poslovodkinjo. Prikazala se je izžeta, utrujena ženska, očitno kažoč, da ji je vsega dovolj, tudi mene, in me povabila v svojo pisarno. Takoj ko sem vstopila v to »pisarno«, luknjo, še najbolj podobno kokošnjaku, stisnjeno med škatle v velikem skladišču, brez oken in zraka, je razdraženost zamenjala tiha osuplost nad tem svetom nevidnih, tistih, ki jih, ko tavamo med policami s hrano, sploh ne opazimo. In vendar so tu, te ženske – moški ne opravljajo tega »ženskega« dela – da bi bile ljubeznive, da bi nam stregle, prenašale naša vprašanja in izpolnjevale želje.

Ne čakaj na mlaj

Vizualna umetnica in fotografinja Lucija Rosc že od leta 2015 na slovenskem podeželju redno dokumentira rojstnodnevne mlaje. Mlada umetnica (rojena leta 1995), ki je zablestela že v študentskih letih, kar med drugim dokazuje tudi Prešernova nagrada, ki jo je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje prejela za magistrsko delo, sicer živi in ustvarja v Ljubljani, prihaja pa iz Mozirja v Zgornji Savinjski dolini, ki je eden izmed številnih slovenskih krajev, kjer so mlaji, posvečeni tistim, ki praznujejo rojstni dan, v zadnjih dveh desetletjih postali nepogrešljiv krajinski in folklorni element. Ob tedenskih obiskih domačih je opazila, da so se razrastli kot gobe po dežju, hkrati pa so se začeli pojavljati v najrazličnejših oblikah: danes to niso več zgolj tradicionalna olupljena drevesa, okrašena z vencem, trakovi iz krep papirja in prometnim znakom, v katerem število izdaja slavljenčevo starost, temveč se množično pojavljajo tudi na primer rojstnodnevni mlaji v obliki transparentov, skulptur in jumbo plakatov. Lucija Rosc v teh pristopih prepoznava estetske prvine sodobne ljudske umetnosti.

Premagati še tako brutalne razmere

Otroštvo in zgodnjo mladost je preživela v Trbovljah. Je pripadnica druge generacije bosanskih priseljencev in se je od nekdaj počutila kot tujka v lastni domovini. »Čeprav sem se rodila v Sloveniji [leta 1988, op. p.], mi je okolica vedno znova dajala vedeti, da sem tukaj gostja, da ne pripadam, in ta občutja so precej definirala moje otroštvo,« se spominja. V šoli je ni nič zares zanimalo, razen umetnosti in športa. Hotela se je vpisati na umetniško gimnazijo, a so doma temu nasprotovali, zato je pristala na Gimnaziji Trbovlje. Prvi letnik je »pogrnila«, tudi pri umetnosti je imela negativno oceno. Občutek je imela, da se je morala za lepe ocene vedno veliko bolj truditi kot sošolci.

dr. Bogomir Kovač

5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Ekonomija

Komentar / Brez jasne agende

Strah hodi po Evropi, strah inflacije, in vse sile so se združile v sveti vojni proti njemu. Besedišče Komunističnega manifesta iz davnega leta 1848 je uporabno tudi za novodobni ekonomistični manifest. Inflacija je namreč primarna tržna anomalija, zahteva združitev vseh ekonomskih sil, poziva k političnemu prevratu dosedanje neoliberalne ekonomije. Komunistični manifest je leta 2013 že postal del Unescovega programa Spomin sveta, novi ekonomski manifest očitno še čaka na vpis v program Prihodnost sveta. Sedanja inflacija je očitno trdovratnejša in bolj sistemska, njeni vzroki in pasti pa globlje od običajnih razlag in pričakovanj. Njena podoba v EU je diferencirana in sporočilna. Inflacija je staro ekonomsko zdravilo za vedno nove politične zablode. Danes je nevarnejša na socialnem kot ekonomskem področju. V Sloveniji je za tretjino višja od evrskega evropskega povprečja. Vladna stran in opozicijski vrh sta (ne)razumevanje inflacije javno demonstrirala na aprilski interpelaciji proti vladi. Lepo je živeti v državi s takšno politično avantgardo, njena strašljivost presega inflacijski strah.

Janko Lorenci

5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Kolumna

Komentar / Distanca, ne ekvidistanca

Večini volivcev se zdi janšizem nevaren, okroglima dvema tretjinama pa vsaj moteč. Oboje ni samo občutek, ampak dejstvo. Navedimo nekaj primerov.