Grega Repovž

24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Uvodnik

Uvodnik / Medčasje

Trenutek, v katerem je svet zdaj, po propadu treh bank, dveh ameriških in ene evropske, je morda res najbolje opisati z besedo medčasje. Če bi bil naslov tega zapisa Pred nevihto, kar je bila tudi čisto spodobna možnost, bi namreč s tem že rekli, da je slab razvoj prihodnjih dogodkov že zakoličen. Da smo v bistvu že tam in zdaj zgolj še čakamo, kdaj se bo zgodilo, narediti pa ne moremo prav nič. Medčasje pa še vedno pušča stvari malce odprte. Medčasje si za ta prispevek predstavljamo kot tisti trenutek, ko avto pred nami grobo zavre, mi instiktivno naredimo enako, in potem nastopi tisti znani dolgi trenutek, razvlečena sekunda ali le pol nje. In ja, morda bo v naslednji tisočinki sekunde počilo in morda bo to za nas celo usodno, morda pa se bomo – to bo mnogo bolje – ustavili pet centimetrov od avtomobilskega odbijača pred nami stoječega vozila. To vozilo bo že v naslednjem trenutku speljalo, kot da se ni nič zgodilo, mi pa bomo le zajeli sapo, izustili dve kletvici, in že čez nekaj minut popolnoma pozabili, da se je sploh kaj zgodilo. V nekem zapisu o Marku Breclju je Dragan Živadinov medčasje opisal takole: »Ko čisto vse postane premor.«

Različni vladi, enako šikaniranje

Ko je tretja vlada Janeza Janše spomladi 2020 v policiji začela »odstranjevati« moteči kader, je bil med prvimi na vrsti tedanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav. Jeseni 2020 je »pristal« v prostorih policijske akademije v Tacnu, primestnem ljubljanskem naselju pod Šmarno goro. Tam so mu za pisarno dodelili sobo, v kateri je, takrat kadet, polčetrto desetletje pred tem začel policijsko pot. Čeprav se sliši skorajda neverjetno, ga je pod drugo vlado, ki je obljubljala depolitizacijo policije in ga je na začetku tudi postavila na položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, doletelo novo ponižanje.

Vlado Miheljak

24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Dva leva

Komentar / Televizijski deček s pištolo

Kmalu – pozneje – potem. S temi nekoliko patetičnimi besedami, po novem na nacionalni televiziji napovedujejo sosledje programa. Z istim »algoritmom« bi lahko opisali tudi sosledje razpada nacionalke. Ne vem, kaj se še lahko in kaj se še mora zgoditi, da bo prišlo do končnega zloma. Najprej višje delovno in socialno sodišče ugotovi, da je bilo imenovanje Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) januarja 2021 nezakonito. Še več. Grah Whatmough naj ne bi imel zadostnih izkušenj z vodenjem velikih organizacij. Ker? Ker ni imel prav nobenih. A ker so se programski svetniki tega zavedali, so pohiteli s predčasnim, ponovljenim razpisom, v katerem ni bilo več zahteve po triletnih vodstvenih izkušnjah. Očitno so aktivirali stari socialistični institut – starejši bralci in bralke se spomnijo – »z delom pridobljene kvalifikacije«. Kajpak kot nagrado za lojalnost in pravovernost. In tako dokončno izvolili nekvalificiranega Graha Whatmougha za direktorja sistema, ki ga ne obvlada, ga pa podreja svojim nalogodajalcem. Osmega marca je bivši, odstavljeni direktor Kadunc na sodišču dosegel formalno satisfakcijo. In? In nič. Nato 20. marca višje sodišče ugotovi, da je bila tudi razrešitev Natalije Gorščak z mesta direktorice Televizije Slovenija avgusta 2021 nezakonita. Grozno! Ampak? Seveda nič. Pač, tempi passati.

Sporna strokovnjaka

Petnajstega marca se je na ustanovni seji sestal poseben strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki naj bi pomagal predsedniku vlade Robertu Golobu. Namen sveta naj bi bil pripravljanje strokovnih mnenj v zvezi z oblikovanjem strukturnih reform in mnenj o javnofinančni in drugi (makro)ekonomski politiki, predsedniku vlade pa naj bi svetoval tudi pri pripravi proračunskih dokumentov in podobno. V času ponovnega uvajanja nekoliko fleksibilnejšega fiskalnega pravila naj bi neposredno pomagal predsedniku vlade. »Ker so časi občutljivi, moramo najprej opredeliti javnofinančni okvir, v okviru katerega se bodo načrtovane reforme gibale,« je napovedal Golob.

V Janševem kabinetu so si v povprečju izplačali najvišje koronske dodatke 

Računsko sodišče je objavilo še eno revizijo pravilnosti izplačevanja dodatkov med epidemijo covid-19. Pregledalo je vlado in generalni sekretariat vlade ter štiri ministrstva z organi v sestavi – za notranje zadeve, za obrambo, za javno upravo in za zdravje. Revizija potrjuje že znano dejstvo, da je bilo pri izplačilih dodatkov s sistemskega vidika narobe prav vse.

Komentar / Zakaj prepogosto umiramo za rakom?

Rak je ena najpogostejših bolezni sodobnega človeka in eden glavnih javnozdravstvenih problemov v svetu in pri nas (če ne glavni). Leta 2020 je po svetu za rakom zbolelo 19,3 milijona ljudi, približno deset milijonov pa jih je umrlo. V Sloveniji za rakom vsako leto zboli že več kot 16 tisoč ljudi. Po napovedih mednarodne podatkovne zbirke GLOBOCAN, ki temelji na podatkih in predvidevanjih Mednarodne agencije za raka, bo leta 2040 na svetu za rakom zbolelo že okoli 28,4 milijona ljudi. V Sloveniji bo predvidoma za rakom zbolel vsak drugi moški in vsaka tretja ženska, rojena v tem desetletju.

Megalomansko smučišče v Kranju

Občani Mestne občine Kranj so oblikovali civilno pobudo, ki nasprotuje projektu gradnje pokrite smučarske dvorane v Besnici pod Svetim Joštom pri Kranju. Pobudnika projekta sta lokalna posameznika, investitor, ki naj bi prihajal iz tujine, pa še ni znan. Občina miri občane, da postopki ne bodo stekli brez njihovega soglasja.

Hojsu, Grimsu, Ruparju in Janši naj bi bili grozili s smrtjo 

Pavel Rupar je objavil zastrašujočo novico. Njemu in nekaterim drugim politikom naj bi bil nekdo grozil s smrtjo. Grožnja ni prišla niti po navadni niti po elektronski pošti, le na internetu je nekdo objavil posnetek, na katerem so štirje naboji, na njih pa zapisana imena: Hojs, Grims, Rupar, Janša. Posnetek z grožnjami v spakedranem balkanskem jeziku naj bi se bil pojavil na družbenih omrežjih, novico o njem pa je Pavel Rupar sporočil na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal nove protestne dosežke.

Kako se SDS po novem bori za čisto pitno vodo, za upokojence, za paciente, za vso Slovenijo

Dobrih deset mesecev je od tistega junijskega četrtka, ko se je prvič sestala vlada Roberta Goloba. Bilo je malo po volitvah in koalicija je uživala veliko podporo. A vsaki medeni tedni se končajo, nekateri ljudje so razočarani, drugi so pričakovali preveč, zato se je začela priljubljenost vlade zmanjševati. Izsledki Ninamedijine marčne raziskave so pokazali, da delo vlade kot uspešno ocenjuje le še 47,6 odstotka vprašanih. Delež kritikov je enak deležu podpornikov. Hkrati se že nekaj mesecev nenehno zmanjšuje priljubljenost Gibanja Svoboda, po zadnjem merjenju bi stranko podprlo le še 24,9 odstotka vprašanih, razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je tri odstotne točke. Vse to je pričakovano, vlade, ki jih podpira večinski del volilnega telesa, so redke. Janševa vlada je začela izgubljati javnomnenjsko podporo po petih mesecih, vlada Mira Cerarja takoj, le vlado Marjana Šarca je javnost, kdove zakaj, podpirala več kot leto dni, pa četudi je potem koalicija razpadla.

Usodna moč besede

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je nedavno na ulici doživela že drugi napad, le da tokrat ni šlo za telesni napad, ampak za besedno nasilje. Neznanec je nanjo vpil in jo žalil, vstal in se zagnal proti njej, ona pa se je zatekla v lokal. V tem primeru, ki nikakor ni osamljen, ne gre le za zmerjanje, ki gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven, temveč za besedno nasilje in sovraštvo, iz katerega hitro vzklije sovražni govor. Tega kljub navidezno vedno večji občutljivosti družbe očitno še zmeraj ne jemljemo dovolj resno.

Janko Lorenci

24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Kolumna

Komentar / Kaj manjka pameti?

Ali bo človek končal v lastni nesnagi? To bi bil prav neslaven konec. A gremo po vrsti.

Svet za preprečevanje sovraštva

Robert Golob je ustanovil strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Čeprav je sovražni govor pravnoformalno ena izmed oblik odklonskega (in kaznivega) ravnanja na širšem polju sovražnosti, je jasno, da ne gre za strateški svet, ki se bo ukvarjal zgolj s potmi in stranpotmi 297. člena kazenskega zakonika, v katerem so določeni (ozki) pogoji za kaznivost spodbujanja različnih oblik sovraštva, ampak bo delovanje začrtal širše, ukvarjal naj bi se z razrastom sovražnega govora v najširšem smislu.

Boj za Križanke

Ljubljanske Križanke so bile zadnje veliko delo Jožeta Plečnika, enega največjih slovenskih arhitektov. Ko je na začetku petdesetih let dobil naročilo, je bil star 79 let in za seboj je imel številne projekte, ki so za vedno spremenili podobo treh prestolnic, Dunaja ter še zlasti Prage in Ljubljane. Po drugi svetovni vojni velikih naročil ni več dočakal, zato je bil toliko bolj vesel povabila, naj nekdanji križevniški samostan, ki sicer izvira iz 13. stoletja, preobrazi tako, da bo slovenska prestolnica v svojem ožjem središču dobila nov prostor kulture. Dobro premišljene prenove se je lotil natančno; trudil se je, da bi čim več starega ostalo in bi le tu in tam kaj dodal, pa četudi drobne detajle ali pa stvari, ki naj tja praviloma ne bi sodile. Predlagal je še, kako razdeliti prostore Križank: zamislil si je, da bi si jih poleg najemnika gostinskega lokala, ki bi zasedel najmanjši prostor, delila organizator, ki bo tam prirejal kulturne prireditve, in šola za obrt, ki bo izobraževala nove rodove umetnikov.

dr. Bogomir Kovač

24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Ekonomija

Komentar / Kaj je narobe?

Odmeven propad dveh ameriških bank in ugledne Credit Suisse v Evropi je pretresel globalno finančno industrijo. V turbulentno politično-ekonomsko pomlad 2023 stopamo z novimi tveganji in dilemami. Finančni svet velja že dolgo za kompleksno, težko obvladljivo dejavnost. Zaradi narave denarja in vloge bank vnaša v tržni sistem inherentno nestabilnost, financializacija sodobni kapitalizem vse bolj pogosto zapleta v finančni kaos. Zato sedanja bančna kriza ni niti nenavadna niti nepričakovana. Bančni sistem temelji na zaupanju in to se lomi v grozeči psihozi globalnih kriz in vojn. Ne gre torej za posamične primere slabih bank, temveč za sistemski problem. Zasuk monetarne politike centralnih bank, vedno znova luknjičava regulativa in pohlep bankirjev so trije standardni povodi tudi tokrat. Centralne banke stojijo pred dilemo obvladovanja inflacije ali finančne stabilnosti. Vlade tičijo pred izbiro želenih razvojnih sprememb in visoke zadolženosti. Banke so ponovno zgrešile pri menedžiranju tveganj. Reševanje sistema z večno privatizacijo profitov in socializacijo izgub pa je stara pot v novo pogubo. In tudi tokrat je tako.

Zamenjava režima

Zadnjič se je zazdelo, da bo konec sveta. Spet. Ko se je nepričakovano in sunkovito zlomila Silicon Valley Bank, ko so začeli opozarjati, da bi lahko zlom te banke okužil in zlomil ves zahodni bančno-finančni sistem (z evropskim vred), in ko sta v že itak pregretem ukrajinsko-ruskem vojnem teatru nad Črnim morjem za nameček prav tedaj trčila rusko bojno letalo in ameriški dron (mar niso svarili pred kataklizmično »jedrsko« eksplozivnostjo potencialnega soočenja Rusije in Nata?), so nekateri že panično ugotavljali: E, to je to! Konec! Ni nas več! Tokrat je šlo predaleč! Vsi viharji so se poravnali – in dobili smo popolni vihar!

Heni Erceg

24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Hrvaška

Komentar / Ko jagenjčki obmolknejo

Je to le še ena netema, kakor bi se izrazil hrvaški premier, ki je tako odgovarjal na vprašanja o kaznivih dejanjih svojih birokratov, ali pa je delček podobe brezglave države, ki deluje samo še po zakonu inercije, kot pokvarjeni avtomobil pelje po klancu navzdol? A morda gre vendarle za temo, v resnici bivanjsko, saj zgodba pripoveduje o živinorejcu iz Dalmacije, ki je nedavno dobil odločbo, da mora premestiti 300-glavo ovčjo čredo, menda »v nasprotju s predpisi nameščeno v staji v bližini stanovanjskega objekta«. »Stanovanjski objekt« – je sploh treba ugibati? – je le drugo ime za turistične apartmaje, katerih lastnik se je pritožil, da mu »ovčji smrad« kvari posel.

Začetek konca?

Svet javnega zavoda Moderna galerija je v zadnjem času sprejel dve pomembni odločitvi. Na seji, ki je bila prejšnji ponedeljek, je odločal o tem, ali bo potrdil poročilo o poslovanju te nacionalne kulturne institucije v lanskem letu – ali ne. Ni ga potrdil. Na seji, ki je bila ta ponedeljek, pa je odločal o tem, ali bo potrdil program, ki je v obeh enotah Moderne galerije, v razstavišču na Cankarjevi ulici v Ljubljani in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, predviden za letos – ali ne. Tudi tega ni potrdil. Podporo je torej odrekel dvema temeljnima, najpomembnejšima dokumentoma, ki ju je pripravil direktor Aleš Vaupotič. Enako je pred tem glasoval tudi strokovni svet Moderne galerije.

Zmaga

Darko Muženič, ki je opravljal naloge direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) kot vršilec dolžnosti, se je poravnal z državo. Odstopil je od (delovnopravnega) zahtevka v zameno za pripoznanje polnopravnega imenovanja na ta položaj od 21. maja 2019, ko ga je nanj imenovala generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Zdaj ga je za nazaj de facto na položaj imenovalo državno odvetništvo. A to, kot smo videli že v času protivladnih protestov, lahko sprejema odločitve le v soglasju z vlado. Muženiča je v času Janševe vlade, maja 2020, odstavil tedanji generalni direktor policije Anton Travner, ki je kolegom neformalno večkrat priznal, da mu je bil položaj prvega policista ponujen (in ga je sprejel) pod pogojem, da odstavi nekaj vodilnih policistov. To je pred parlamentarno preiskovalno komisijo potrdil tudi Boštjan Lindav.