Pravi in nepravi pari

Nova Slovenija je na strankarskem kongresu predstavila program za naslednje mandatno obdobje. Verjetno najzanimivejša pobuda, ki vztraja pri že dobro preizkušeni formuli sedanje vlade – se pravi, da lahko z vavčerji uspešno odpravimo prav vse težave –, so letni vavčerji »za udeležbo na programih za zdrav in kakovosten partnerski odnos ter pripravo na zakon«. Ti bi bili namenjeni mladim, starim od 18 do 29 let. Predlog najdemo v programu stranke med »ključnimi projekti za pomladitev Slovenije«.

Naj se sliši glas upora

Vsakič znova se 8. marca oglasijo politiki, ki ženskam čestitajo za dan žena, govorijo o tem, da bi bil svet brez žensk slabši, da moramo narediti še veliko za popolno enakopravnost moških in žensk in da res komaj čakajo tisti svetli dan, ko bo 8. marec le vesel in iskren praznik dejanskega dostojanstva. Nedvomno lepe besede, nedvomno lepe želje. Ki ne pomenijo veliko.

Ko patriarh zagrozi, prezident udari

Bilo je 31. avgusta 2018 v istanbulski četrti Fener. Patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril je obiskal ekumenskega patriarha Bartolomeja. Preprečiti je hotel, da bi njemu »enak, a vendarle prvi« (primus inter pares) ukrajinski pravoslavni cerkvi podelil avtokefalnost (’samoglavje’ – samostojnost): »Vaša svetost, če boste Ukrajini dali avtokefalnost, bo tekla kri.« Na to je Bartolomej odgovoril: »Vaša blaženost, nimamo niti vojske niti orožja. Če bo tekla kri, ne bo zaradi nas, ampak zaradi vas.«

Dva shoda, dve policiji

Prejšnji teden sta v torek in sredo v Ljubljani potekala shoda proti vojni v Ukrajini. Prvi na pobudo več nevladnih organizacij na Trgu republike, drugi na pobudo predsednika vlade Janeza Janše na Kongresnem trgu. Čeprav so bile med shodoma vsebinske razlike, saj je bil drugi namenjen tudi ali predvsem temu, da predstavniki vladnih strank pred volitvami nagovorijo volivce, je pri obeh šlo za mirna shoda s približno enakim številom udeležencev. A odziv policije je bil različen in lahko ga uporabimo za še eno ponazoritev tega, da je policija v Sloveniji podrejena vladajoči politiki.

Odnos do beguncev

Ne vem več natančno, ali je pisalo 30 let zmage nad fašizmom ali 30 let od konca vojne, spomnim se samo velikanskega plakata, takrat še ni bilo jumbo plakatov, na levi strani nekega ovinka na cesti čez Gorjance proti Metliki. Zanesljivo pa vem, da je šlo za 30 let in nič več vojne. Komaj sem znala dobro brati, moralo je biti leto 75. Spomnim se tudi tistega občutka, ki me ni zapustil niti v najstniških letih, začudenja in nejevolje nad tem, zakaj se moramo ukvarjati z nečim, kar se je zgodilo že »zdavnaj«. Trideset let je bilo v otroških očeh nepredstavljivo veliko.

Inflacija negotovosti

Statistični urad je prejšnji teden objavil dva pomembna podatka: po prvi oceni, ki bo deležna revizije, je bila lani gospodarska rast 8,1-odstotna, februarja pa je bila inflacija 6,9-odstotna, najvišja po juliju 2008. Zgolj hrana se je v letu dni podražila za 6,4 odstotka, kruh na primer za 14,3 odstotka. Prve analize gospodarske rasti kažejo, da je rast začasno napihnila zlasti država in da nas zaradi tega v izredno negotovem obdobju, ki se je začelo z vojno v Ukrajini, čakajo poglobljene strukturne težave.

dr. Bogomir Kovač

11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Ekonomija

Demilitarizacija in ne oboroževanje

Rusko-ukrajinska vojna se je iz razmeroma konvencionalnega vojaškega spopada dveh držav spremenila v hibridno vojno. V ekonomsko vojno z Rusijo stopa ves »zahodni svet«, politična vojna zajema tudi druge države, zlasti Kitajsko. Stopili smo v tretjo svetovno vojno v dobrih sto letih, z drugačno konfiguracijo sil in akterjev. Hibridna vojna je vojaško, politično in ekonomsko prepletena in informacijsko sila zamegljena. Le tragične človeške žrtve vojn in mrtvi že tisočletja štejejo na tem semnju ničevosti enako. Nam lahko ekonomika vojn pomaga najti mir? Lahko z ekonomskimi sredstvi prisilimo Putinov režim k politični sklenitvi premirja? Kako visoka je ekonomska cena preživetja Ukrajine in njenih državljanov? Ruska invazija na Ukrajino bo povzročila stagflacijo v EU, ekonomske sankcije bodo prizadele rusko gospodarstvo. Vojne so vedno ekonomsko destruktivne in politično zavajajoče. Zato bi bilo bolje namesto večnega pripravljanja na nove vojne investirati v mir.

Počivalšek: »Hvala, Mark Cuban«

»Hvala @mcuban za odlično promocijo Slovenije.« Tako se je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek na tviterju minulo soboto zahvalil multimilijonarju Marku Cubanu (177. na zadnji Forbsovi lestvici 400 najbogatejših Američanov), sicer lastniku košarkarskega moštva Dallas Mavericks, za katero igra Luka Dončić. Minister je s tvitom v slovenščini, v katerem ni pozabil omeniti prizadevanj vlade za vrhunski šport, pristavil svoj lonček k promocijski prireditvi v Dallasu. Na sobotni tekmi med moštvoma iz košarkarske lige NBA Dallas Mavericks in Sacramento Kings (114 : 113) v Dallasu je namreč potekal »slovenski večer«.

Proti popolni nekompetentnosti

V ponedeljek, na isti dan, ko so se zaposleni na RTV Slovenija odločno uprli napadalnemu vmešavanju vladajoče politike v njihovo hišo, je prekipelo tudi zaposlenim v Moderni galeriji, naši osrednji kulturni ustanovi za sodobno vizualno umetnost. Jasno in glasno, z imeni in priimki, ki so jih prispevali skoraj vsi zaposleni, od direktorja Aleša Vaupotiča zahtevajo odstop, od vlade in ministra za kulturo Vaska Simonitija pa takojšnjo direktorjevo razrešitev.

Vizionar ali zlikovec?

Podjetje SpaceX, ki je v lasti najbogatejšega Zemljana Elona Muska, je najbolj poznano po svojem vesoljskem programu. A SpaceX razvija tudi denimo projekt Starlink, ki v Zemljino orbito že tri leta pošilja množico satelitov. Ti naj bi sčasoma po vsem svetu zagotovili hitro povezavo na medmrežje. Prav zaradi teh satelitov se je ob pričetku ruske invazije na Ukrajino na Muska obrnil podpredsednik ukrajinske vlade Mihajl Fedorov. Kar prek Twitterja mu je sporočil: »Medtem ko poskušate kolonizirati Mars, Rusija poskuša okupirati Ukrajino! Medtem ko vaše rakete uspešno pristajajo, ruske rakete napadajo ukrajinske civiliste!« S tem je Muska javno pozval, naj z omrežjem Starlink pokrije ukrajinsko ozemlje. Tamkajšnja internetna infrastruktura je trenutno namreč močno ogrožena.

»Frankolovski zločin«

Drugega februarja 1945 je med vožnjo s poroke v zasedo partizanske Bračičeve brigade v soteski Tesno padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je naslednjega dne v celjski bolnišnici umrl za posledicami ran. Deset dni kasneje je sledil frankolovski zločin, ki velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Nacisti so se odločili Dorfmeistrovo smrt maščevati, zato so v celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih dali usmrtiti. Devetindevetdeset izmed njih so obesili na drevesa ob cesti na Stranicah pri Frankolovem, enega pa so ustrelili med begom za življenje. Med pobitimi so bili tudi mladoletniki, najmlajši talec je imel komaj 16 let.

»Ko bo svoboda, ne bo držav«

Na Dunaju živeča bosanska umetnica Lana Čmajčanin je v roke vzela zemljevid Bosne in nato še drugega in tretjega ... vse do petintridesetega. Postavila jih je enega na drugega in opazovala, kaj se je v 551 letih, ki so minila med najstarejšim in najmlajšim zemljevidom, dogajalo z bosansko mejo. Kako se je premikala in spreminjala. Ponekod so se čisto tanke črte, ki ponazarjajo meje, tako zgostile, da so območja povsem počrnela. Kajti meje niso stalne, niso objektivne, ampak so pogosto, sploh na območjih, kjer se krešejo interesi velesil, posledica pogajanj, partikularnih interesov, vojn in nasilja.

Pozdrav iz Gradca

Graški Kunsthaus je ena najpomembnejših galerij sodobne umetnosti v naši širši okolici. Zgodba o uspehu je že od samega začetka – vse od takrat, ko je to avstrijsko mesto ob reki Muri leta 2003 gostilo projekt Evropska prestolnica kulture in so, da bi mestu ostal trajen spomin nanj, oblikovali povsem nov, velik, v svet odprt razstavni prostor. Kunsthaus je torej vse tisto, česar bližnji Maribor, ko je bil dobro desetletje kasneje tudi sam evropska prestolnica kulture, ni dobil, čeprav so organizatorji ob kandidaturi seveda obljubljali novo kulturno institucijo. V Gradcu je bilo drugače – obljubo so izpolnili, zrasel je Kunsthaus, nenavaden, futurističen objekt. Od daleč spominja na vesoljsko ladjo, ki je zasilno pristala med hišami starega mestnega jedra.

Vlado Miheljak

11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Dva leva

Ruske mačke in poparjeni mačkoni

Že sedaj je jasno, da posledic sankcij proti ruski krvavi avanturi v Ukrajini ne bodo čutili samo ruski državljani, ampak tudi državljani dežel, ki jih evforično izrekajo. Torej Evropejci. Pravzaprav se dogaja pred našimi očmi in z našim soglasjem, včasih celo navdušenjem, putinizacija evropske javnosti in evropske medijske krajine. To je še en dokaz, da je Evropa popolnoma dezorientirana in neučinkovita. Kot vselej. No, ne glede na izvor rusko-ukrajinskega konflikta krvavega Putinovega pohoda nikakor ni mogoče upravičiti. A Ukrajinci so dvakratna žrtev. Ne le ruskega uničevalnega vojaškega stroja, ampak tudi lažnih obetov in ščuvanj vojaške zveze in voditeljev »svobodnega sveta«. Zato po svoje lahko razumemo jezo, razočaranje in moralne ukore, ki jih Zelenski te dni deli Evropi in Natu. Ves čas je bilo jasno, da Rusija v takšno genezo statusa Ukrajine, kot se je nakazovala, ne bo privolila. In čeprav Putin morda ustreza tudi najbolj stereotipni satanizaciji osebnostnega profila, je pravo vprašanje, ali bi kdo drug na čelu Ruske federacije privolil v takšen razvoj državnega statusa Ukrajine in takšno obravnavo ruske manjšine, kot smo ji bili priča. Ne. Nihče ne bi mogel stopiti na čelo Rusije in privoliti v vojaško obkroževanje. Kajti ob tem vprašanju gre tudi za simbolna vprašanja ranjene velesile. Če sta bili še nedavno na mizi kot realna opcija kompromisa vojaška nevtralnost ter avtonomija proruskih ozemelj, bo sedaj bistveno večje okupirano območje (ves obalni pas) trajno zasedeno, čeprav nikoli legalizirano. Pač zatečeno stanje, podobno kot zasedena palestinska območja.

Heni Erceg

11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Hrvaška

Guns & roses

Mar ni vsak imperializem – čeprav vedno pod cinično egido zagotavljanja demokracije zatiranemu ljudstvu – enako odvraten? Pa vendar ameriški vdor v Irak in trajna izraelska zasedba Palestine kljub obsežnemu uničevanju teh območij in pobijanju civilistov nista nikoli spodbudila takšnih odzivov Evropejcev, kot jih je nasilni vdor ruskega carja v Ukrajino. Z njim so se »prebudili« uspavani birokrati krščanske Evropske unije, katere članice nenadoma dihajo kot ena, združene v neizmernem strahu, saj ima ruski predsednik tisto morilsko, kar lahko uporabi, kadarkoli se mu sprdne. To ni vojna v Bosni in Hrvaški, med katero je srbski Putin ponavljal podobno mantro o reševanju Srbov pred ustaši in balijami in tako več let uničeval obe državi, EU pa je to molče opazovala in se ni odločila za pošiljanje orožja ogroženima narodoma. Prav tako v srcu Evrope. Ker Slobodan Milošević ni imel jedrskega orožja, s katerim bi iz Beograda lahko sklatil Eifflov stolp v Parizu. Tako je tudi na pokol v Srebrenici gledala – od blizu – kot na notranjo zadevo vojskujočih se »tolp«, pobiti Bošnjaki pa so bili tako ali tako muslimani …

Janko Lorenci

11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Kolumna

Sam med lutkami

Če bi bil Janša šef Amerike ali Nata, bi svet že bil radioaktivno okužen, počasi bi vsi umirali: naš premier je predlagal, da Nato zapre ukrajinski zračni prostor. To bi pomenilo neposreden spopad med Rusijo in Natom in z malo smole tretjo in zadnjo svetovno vojno. Janšev nori predlog zelo spominja na njegovo namero, da bi v osamosvojitveni vojni naše sile napadle vojašnice JLA, kar bi prineslo bombardiranje Ljubljane. Toliko o strateški pameti in odgovornosti našega lokalnega avtokrata, našega malega Putina.